1994
KRONIKA ^
-2/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
Jože Smej
MARTJANSKA ŽUPNIJA V PERSPEKTIVI 600 LET
Od 13. do 20. septembra 1992 so v Martjan-
cih obhajali 600-Ietnico župnijske cerkve in žup-
nije sv. Martina. Naslanjali so se na napis na ste-
ni v cerkvi. Napis v značilni gotski pisavi se
glasi:
ITEM ANNO MO.C.C.C.L.X.X.X.X.°no EDI-
FICATA FUIT ISTA ECCLESIA VIDELICET
TPE. PLEBANI ERASMI PER MANUS JOHA-
NNIS AQUILE DE RAKESPURGA ORI-
UNDI... ("Prav tako je bila ta cerkev zgrajena
leta 1392 namreč v času župnika Erazma po ro-
kah Janeza Aquile, ki je bil doma iz Radgone").
K obhajanju tega jubileja jih je spodbudilo tudi
podobno obhajanje pred 100 leti.i
Tej častitljivi obletnici naj bo posvečena tudi
pričujoča razprava.
Začetki martjanske župnije (1366-1592)
Šematizmi sombotelske škofije poudarjajo, da
je ta ali ona župnija "antiquissima" ("zelo
starodavna"). Tako pravi npr. Szombathelyi püs-
pöki megye papsàgànak névtàra, Szombathely
1871, str. 75 (Šematizem duhovščine sombotel-
ske škofije): "Martyàncz, a legrégibb plebàniak
egyike, 1392 mar létezett" ("Martjanci so ena
izmed najstarejših župnij. Leta 1392 je že obsta-
jala"). Schematismus cleri Dioecesis Sabariensis
pro anno Domini 1914, Sabariae, str. 95 (Šemati-
zem duhovščine sombotelske škofije za leto Gos-
podovo 1914, Sombotel), naglasa: "Màrtonhely
(Martjanc). Parochia saec. XIV. exstitit" ("Mart-
janci. Župnija se odlikuje že v 14. stoletju").
Zato bomo v pričujoči razpravi poleg naziva
"župnija" uporabljali tudi izraz "pražupnija".
Prej navedeni napis na steni cerkve sicer
pravi, daje bila cerkev zgrajena leta 1392, ven-
dar lahko ta letnica pomeni le leto poslikave.
Pozidana pa naj bi bila že prej. Tako imenovana
"Visitatio Kazosiana" ("Kazoianova vizitacija";
vizitiral je opat Štefan Kazó - op. J.S.) z dne 14.
marca 1698 pravi: "Visitatio ecclesiae in oppido
MARTIANCZ... Ecclesia in ipso oppido, ab
antiquis catholicis in anno millesimo, trecente-
simo, et octuagesimo in honorem Sancti Martini
Eppi Turonensis aedificata, solique orientali ob-
versa" - v prevodu: "Vizitacija cerkve v trgu
MARTJANCI... Cerkev v trgu samem (tj. v
Martjancih - op. J.S.) so zgradili starodavni
katoličani leta tisoč tristo osemdesetega v čast
svetemu Martinu, turonskemu škofu. Obrnjena je
proti sončnemu vzhodu."
Marijan Zadnikar domneva, da je treba nas-
tanek prve cerkve v Martjancih pomakniti za
nekaj stoletij nazaj in "smemo celo upravičeno
sklepati, daje bila prednica sedanje gotske stavbe
romanskega izvora".^
Tudi župnija v Martjancih je morala obstajati
že pred letom 1392, kajti kraj Martjanci se v
zgodovinskih dokumentih leta 1365 in 1366
imenuje kot "Zenthmartun" ali "Scentmartun in
dystrictu Sancti Martini" ("Sveti Martin v oko-
lišu Svetega Martina").^
V okoliš Svetega Martina ali v martjansko
pražupnijo so takrat (1366) spadali tile kraji:
Martjanci, Nemčavci, Markišavci, Gorica, Preda-
novci, Brezovci, Lemerje, Puconci (=Monak-
falua), Sebeborci, Križanci (v soseščini Tešanov-
cev; kraj so Turki opustošili pred letom 1627,
skupaj s sosednjimi vasmi: Obrančakovci, Nego-
ninci in Bukovnico), Obrančakovci, Tešanovci,
Negoninci, Moravci in drugi Moravci, Mlajtinci
(=Sulukfalua, pozneje - leta 1499-Mladethyncz,
tj. Mladetinci ali Mlajtinci), Lukačovci, Noršinci.
- Skupaj 18 naselij.'*
Prvi, po imenu znani pomembni mož v zgo-
dovini martjanske župnije bi bil potemtakem ple-
banus Erasmus (župnik Erazem). Erazem je krst-
no ime po škofu in mučencu sv. Erazmu iz Dio-
klecijanovih in Maksimiljanovih časov. Muče-
niške smrti je umrl leta 304. Goduje 2. junija.
Župnik Erazem - kakor gaje na steni martjan-
ske cerkve ob prvem apostolu nad zakristijskimi
vrati naslikal Janez Aquila - je videti kot skro-
1 Prim. Jože Smej, Prekmurski pisatelj Jožef Bagàry in
jubilej martjanske cerkve, v: Stopinje 1991, str. 104-
107.
2 Marijan Zadnikar, Martjanci, M. Sobota 1968, str. 6-7.
3 Prim. Ivan Zelko, Prekmuijc do leta 1500, M. Sobota
1982, str. 62.
4 Prim. Dczsö Csénki, Magyarorszàg torténelmi föl-
drajza a Hunyadiak koraban. H. kötct, Budapest, 1894,
str. 716.
61
1994
KRONIKA ^
-2/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
men zemljan, ves majhen v primeri s svetniš-
kimi liki. Ponižno kleči, roke pa ima sklenjene k
molitvi. V obliki kolobarja do golega ostriženo
lasišče (tonzura) in v elegantnih gubah padajoči
plašč ga kažeta kot dominikanskega meniha. Iz-
pred ust se mu vije navzgor proti nebu bel trak,
na katerem je izpisan njegov pobožni vzdih:
DEUS ESTO PROPITIUS MIHI PECCATORI
("Bog, bodi milostljiv meni grešniku!" - Tako je
molil cestninar v templju; prim. Lk 18,13 - op.
J.S.).
Drugi, po imenu znani pomembni mož v
zgodovini martjanske župnije pa je Johannes
Aquila, arhitekt in slikar, doma iz Radgone.
Že omenjeni vizitator Kazó je takole ocenil
martjansko cerkev, stavbarsko umetnino Janeza
Aquile: "Est in suis aedifìciis solida, ampia,
magna et quondam etiam in sui pulchritudine
gratiosa" ("Kot zgradba je v svojih elementih
trdna, prostorna, velika in kakor nekoč v svoji
lepoti ljubka"). Nato opisuje Kazó še poslikavo
cerkve.
Slike v cerkvi so preprostemu ljudstvu rabile
kot "Biblia pauperum" ("Sveto pismo ubogih").
Iz slik je vemo ljudstvo bralo to, česar iz svetih
knjig, iz Biblije in Življenja svetnikov, ni moglo,
in ni znalo.
Namen pričujoče razprave ni, da bi našteli vse
slike v martjanski cerkvi. To so storili drugi.^ Tu
želimo osvetliti le nekatere momente slikarij,
predvsem napise.
Iz življenja zavetnika cerkve, tj. sv. Martina,
je Janez Aquila naslikal tri prizore: Martin kot
vojak na konju z mečem odreže polovico svojega
vojaškega plašča, da bi odel berača, ki stoji pred
njim. Ta dogodek je naslikan na severni steni
prezbiterija med zakristijskimi vrati in med got-
skim stenskim tabemakljem.
Druga dva prizora sta na južni steni. Levi
prikazuje, kako sv. Martin z mitro na glavi in v
škofovskem plašču obudi od mrtvih tri zabodene
viteze. Na napisnem traku lahko razberemo
besede: IN NOMINE DOMINI IHESU SUR-
GITE ET CREDITE (V imenu Gospoda Jezusa,
vstanite in verujte).
Na sosednji sliki vidimo, kako umirajoči škof
Martin leži na trdi deski, okrog njega so duhov-
niki menihi, ki molijo iz knjig, ga blagoslavljajo
5 Plim. npr. France Stele, Umetnost v Slovenski krajini,
v: Slovenska krajina, Zbornik, Beltinci 1935, str. 28;
Marijan Zadnikar, n.d. pod op. 2; Janez Balažic, Sta-
rejše plsisti stenskih slikarij v Prekmurju, v: Zbornik
soboškega muzeja n, M. sobota 1992, str. 13-26.
s kadilom in mazilijo, angel pa že sprejema
njegovo dušo v obliki drobnega človečka, da jo
ponese v nebo. Na napisnem traku beremo:
(ECCE) SACERDOS MAGNUS QUI IN DIE-
BUS SUIS (PLACUIT DEO). To je antifona,
vzeta iz drugih večemic v čast spoznavalcu
škofu: "Glejte, veliki duhovnik, ki je bil v svojih
dneh Bogu všeč."
Na severni steni so naslikani apostoli, nad
slavolokom pa sv. Jurij v boju z zmajem. To je
ena najlepših slik sv. Jurija. Na slavoloku je nas-
likan tudi sv. Pavel Puščavnik, ki ga razodeva
napis: S. PAUL P. HEREMITA (Sveti Pavel,
prvi puščavnik). Po njem je dobil ime red pavlin-
cev, ki je bil že v 13. stoletju razširjen na
Madžarskem.
Na gotskem oboku je upodobljen Kristus
PANTOKRATOR, Kralj vesolja, okrog njega
štirje evangelisti s svojimi simboli: Luka z
volom. Marko z levom, Janez z orlom, Matej z
angelom v človeški podobi. Pri Janezu je še
viden napis iz začetka njegovega evangelija: FN
PRINCIPIO ERAT VERBUM (V začetku je bila
Beseda).
Nad petstranim sklepom prezbiterija klečijo
angeli na oblakih in z napisi iz masne glorije, ki
je Hymnus angelicus (angelska himna), izražajo
čast Pantokratorju: LAUDAMUS TE, BENEDI-
CIMUS TE, ADORAMUS TE... (Hvalimo te,
slavimo te, molimo te...).
Na skrito mesto ob oknu v južno poševnico
tristrano sklenjenega prezbiterija je Janez Aquila
upodobil sebe kot klečečega moža z brado, s
stožčastim klobukom, z viteškim suknjičem in
mečem ob boku. S sklenjenimi rokami prosi, kot
je zapisano na belem vijočem se traku: OMNES
STI. ORATE PME JOHANNE AQUILA PIC-
TORE (Vsi svetniki, prosite zame, Janeza
Aquilo, slikarja).
Ostane odprto vprašanje, ali sta že od začetka
spadali k martjanski pražupniji dve vasi, ki leta
1366 nista bili "in dystrictu Sancti Martini",
marveč "in dystrictu Waralyakumiky)" ("v Pod-
grajskem okolišu"), in sta se leta 1754 odcepili
od martjanske pražupnije in se priključili can-
kovski župniji: Pužavci (Pusouch, leta 1366) in
Strukovci (Ztrykolch, 1365; Ztrypkouch, 1366).
Isto moramo reči, kar se tiče vasi, ki so se 1796
izločile iz martjanske pražupnije in se priključile
na novo ustanovljeni sebeščanski župniji: Peča-
rovci (Pynchrouch, 1365; Pychorouch, 1366),
Dankovci (Donkolch, 1365; Donkouch, 1366),
Mačkovci (Mwskowcz, 1486), Moščanci (Muz-
62
1994
vi^ KRONIKA èM^
-2/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
na, 1376), Šalamenci (Solomonch, 1365; Sala-
monch, 1366) in Vaneča (Wanecha, 1499).
Leta 1754 sta se iz martjanske pražupnije
izločili tudi vasi Brezovci in Lemerje.
Lukačevci pa so že pred letom 1698 pripadli
soboški župniji.
K martjanski pražupniji so spadale tri po-
družnične cerkve: sv. Marjeta v Pužavcih, sv.
Fabijan in Sebastijan ter sv. Nikolaj v Selu.
Okrog martjanske cerkve je bilo pokopališče.
Vizitacijski zapisnik iz leta 1698 pravi: "Habet j
caemeterium circa se extensiun, bene magnum, i
lignisque levigatis circumdatum, passim tamen j
labefactatum". V prevodu: "Ima (namreč cerkev -
op. J.S.) okrog sebe pokopališče, prostrano in
dovolj veliko, obdano z lesenim plotom, ki pa je
tu in tam že poškodovan."
Duhovnike, pa tudi laike (če so plačali pred-
pisano pristojbino), so pokopali v cerkvi. Tako
najdemo v steno prezbiterija martjanske cerkve z
ostrim predmetom vrezana imena župnikov,
kaplanov in tudi laikov. To so nagrobni napisi,
nekateri zelo težko berljivi.
Iz teh napisov zvemo, da je v Martjancih de-
loval župnik Nikolaj......ch, kije umrl leta 1483.
Tega je nasledil Andrej Sestranchicz, ki je
umrl leta 1507.
Na bedeiyi dan sv. Benedikta (tj. 20. marca) j
je umrl župnik Sestranetz.
Tega je nasledil Udalrik Seztranchicz. O tem i
je dvakrat zapisano: "Hic fuit ille qui comedit"
("Ta je bil tisti, ki je pojedel? zapravil? po-
tratil?").
V Gospodovem letu 1485 je bil v Martjancih
kaplan gospod Mihael, "quodque pl(e)b(a)nus in
Bagonia" ("tudi župnik v Bogojini"; ni jasno, ali
je bil prej ali pozneje župnik v Bogojini. V krstni
knjigi bogojanske župnije od leta 1673 je kraj
Bogojina zapisan kot "Bogoinia", "Bagorda",
"Bagonina" - op. J.S.).
Leta 1492 je bil v Martjancih kaplan Peter
Preys ... de Kamiola (s Kranjskega), leta 1519 pa
Peter Sand, leta 1580 Jakob Kotaj (kaplan ali
laik?), leta 1582 Johanes Sucoris (kaplan ali
laik?), leta 1595 Tomaž Ülen (kaplan ali laik?),
leta 1597 Pavel Zek, Diak (deak = pisar, kantor
ali tudi samo dijak, vešč latinskega jezika).
Nagrobne napise, vrezane v steno prezbiterija,
martjanske cerkve je ob svojih obiskih leta 1920
in 1925 natančno prepisal Fr. Stele in jih tudi ob-
javil.^ Tu smo jih navedli v slovenskem prevodu.
Župnija pod upravo protestantov (1592-1673)
V 90. letih 16. stoletja je martjanska župnija
prešla v roke protestantov in je bila 80 let v
njihovi upravi.''
Podroben spis o davkih iz leta 1599 in 1601
pravi, daje v teh letih martjanski pastor plačeval
4 forinte, 50 denarjev davka.^ Po imenu nam ni
znan. Morda je bil to predikant Janez Jagodic, ki
je župljanom martjanske podružnične cerkve Sv.
Sebeščana znižal dajatve.^
Drugi po imenu znani martjanski predikator je
bil Janoš Salasegi. V njegovem času, tj. leta
1604, so dali cerkveni vinograd v Vučji gomili v
zakup Jurku Ferenceku. Martjanski cehmeštri so
bili takrat Stanko Herbar iz Noršincev, Šebjan
Maroša iz Mladetincev in Lukač Matjašič ter
Gerigor Halašta, oba iz Martjancev. Njihova ime-
na so ohranjena v t.i. Martjanski pogodbi iz leta
1643.10
V letih od 1612-1648 je bil v Martjancih pre-
dikant Mihael Domjan. Pred luteransko cerkveno
oblastjo se je delal za luteranskega pastorja, v
resnici pa je bil helvetske veroizpovedi in se je
udeleževal kalvinskih sinod. Na Domjana so se
sklicevali kalvinci, ko so po njegovi smrti (1648)
prištevali martjansko cerkev med kalvinske pos-
6   Fr. Stclè, Gradivo za prekmursko zgodovino, 1. Župna
cerkev v Martjancih, v: ČZN 22 (1927) snopič 1-2, str.
5-6.
7 Prim. Ivan Zelko, Protestantska cerkvena uprava v
Prckmurju od konca XVI. stoletja do leta 1781, v:
Bogoslovni vcstnik XXX (1970) str. 223.
8 Etele Thyri, A dunäatuli reformatus egyhazkcrület
törtcncte, Papa 1908, str. 313.
9 Prim. Ivan ZcUco, Gradivo za zgodovino reformacije v
Prekmurju, vizitacijski zapisnik iz leta 1627, v: CZN
55 (1973) l.zv., str. 113.
10 Prvega januarja 1643 so - najbrž v Martjancib - napi-
sali zakupno pogodbo glede cerkvenega vinograda v
Vučji gomili in hkrati oskrbeli tudi njen prepis (torej
prepis iz leta 1643). Prepis je svojcročno overovil
Nikolaj Barbcly med svojim župnikovanjem v Mart-
jancih (1753-1754). Prepis listine je martjanski župnik
Jožef Bagàry 28. avgusta 1883 posodil Antonu Trs-
tenjaku. Trstcnjakov prepis martjanske pogodbe je
Franc Stele objavil v ČZN pod naslovom: 2. Slovenska
listina iz 1. 1643. Prim. op. 6 in dodaj str. 6-9. Overo-
vljenega prepisa martjanske pogodbe Trstenjak Bagà-
ivju ni vrnil. Našel ga je v Trstenjakovi zapuščini Ivan
Škafar ia ga z uvodom in opombami objavil pod nas-
lovom: Jožef Bagàry, Anton Trstenjak iu martjanska
pogodba iz leta 1643, v: Kronika 20 (1972) 39-49.
Jezik pogodbe je sicer pretežno kajkavski, vendar ima
veliko lepih prekmurskih izrazov, zato jo je treba šteti
med prekmursko slovensko slovstvo. Prim. Vilko No-
vak, Izbor prekmurskega slovstva, Ljubljana 1976, str.
107-108.
63
1994-
K§fi KRONIKA ^
-2/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
tojanke in so luteranom odrekali upravičenost do
nje.
Domjanov sin Mihael Domjan je bil leta 1649
ordiniran za Martjance od kalvinskega škofa,
vendar pa so evangeličani že leto prej, 22. julija
1648, na sinodi v Locsmandu ordinirali za Mart-
jance svojega kandidata Janeza Synkocha (Šin-
kovca) in tako prehiteli kalvince.
Na sinodi v Kajdonu 24. maja 1652 je sledila
zopet nova ordinacija: kalvinci so določili za
Martjance Janeza Rakicsànyija (Rakičanskega).
Oba predikanta sta bivala v Martjancih.
Ker sta obe stranki vztrajali pri svojem sta-
lišču, je prišlo do spora.
Z vednostjo županijskih oblasti seje 14 ali 18
zastopnikov martjanskih tržanov odpravilo v
Veliko Kanižo k turškim oblastnikom. S seboj so
imeli pismo, v katerem je bil pojasnjen spor.
Odgovorili so turški age iz Velike Kaniže in še
posebej Muszel, turški župan za Martjance.
Obe pismi sta pisani v starem madžarskem
jeziku. Prvo pismo je naslovljeno martjanskemu
občinstvu (A Martyànci közöbsegnek), drugo pa
martjanskemu predikantu augsburške veroiz-
povedi. Obe sta datirani 29. junija 1652. Izvirnik
obeh pisem je odnesel s seboj Lajos Bitnicz
(1790-1871), stolni prost v Sombotelu, profesor
in zgodovinar, v martjanskem arhivu pa je pustil
njun prepis. Na Bitniczevem prepisu je druga
roka s svinčnikom pripisala tole: "Az eredetiek
Bittnicz Lajos volt szombh. székesegyh. nagy-
prépost umak voltak àtadva az 1885. évben s
annak hagyatékàban talàlhatók" ("Izvirnika sta
bila leta 1885 izročena gospodu Lajosu Bittniczu,
sombotelskemu velikemu proštu in se lahko
najdeta v njegovi zqjuscini").
Obe pismi sta bili velikokrat objavljeni, bo-
disi v madžarščini bodisi v slovenskem pre-
vodu.
11 Tako npr. Jožef Pustai, Adalékok a màrtonhelyi ple-
bània - templom 500 eves torténetéhez, v: Muraszom-
bat čs vidéke 8 (1892) 46, 2-3; Fran Ivanocy, Vàzlatok
a régmult korból, v: Szombathelyi ùjsàg 7 (1900) 15,
10; Etcle Thyri, n.d. pod op. 8, na straneh 315-316;
Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Mohor-
jeva tiskarna Celje, 1911, 701; Franc Oslay, Z historic
našega naroda, v: Domovina 3 (1922) št. 9-10, str. 2-3;
Franc SuSruk, Prekmurski profili, v: Slovenec 52
(1924) 242,2 in ponatis v posebni knjižici, Maribor
1929, 57-59; Vilko Novak, Franc Ivanocy, Iz naše dav-
nine, v: Novine 24 (1937) 34,2; Janez Erjavec, Župnija
Martjanci, v: Stopinje 1977, 83-84; Ivan Zelko, Gra-
divo za prekmursko zgodovino, v: Acta ecclesiastica
Sloveniac 5, Ljubljana 1983, sfr. 236-237.
Vendar se zdi, da tudi v tej Zelkovi objavi prepis pisem
V pismu kaniških velikih agov je poudarjeno:
"Če so vam torej glave drage in jih potrebujete,
zvesto prenašajte drug drugega. Živite lepo v
miru med seboj. Predikanta obeh veroizpovedi
bodita strpna drug do drugega in živita složno,
kajti če nastane zdražba med vama, bosta plačala
s svojima glavama..." (prev. J.S.).
Opomin v drugem pismu(: "Jaz Muszel, mart-
janski župan, ti dajem na znanje: si pop ali
kakšen vrag? Znano mi je, da tržane preganjaš in
mučiš..." (prev. J.S.)) je verjetno namenjen
Janezu Rakicsànyiju, ki je bil sicer kalvinec, a se
je delal, kot da je predikant augsburške vero-
izpovedi.
Tako menita Etele Thyri^^ in Franc Šeb-
janič.i3
Stanje martjanske župnije v tem času je raz-
vidno iz vizitacijskega zapisnika slovenskih cerk-
va z dne 13. julija 1621. Okrog leta 1600 je kato-
liški duhovnik moral zapustiti Martjance. Preselil
se je k podružnični cerkvi sv. Marjete v Pužav-
cih.
Ob omenjeni vizitaciji 13. julija 1621 je pas-
tor Mihael Domjan odstopil svoj vinograd mar-
tjanski župniji.
Zadnji martjanski predikant je bil Adam Bo-
kany. Leta 1673 je predal župnijo katoličanom.
V obdobje protestantske uprave martjanske
župnije sodi tudi t.i. Starejša Martjanska pesma-
rica (MP I). Leta 1710 je MP I bila last Nikolaja
Legéna v Martjancih, ki se je podpisal na str. 144
2. dela pesmarice: "Per me Nicolao Legen in
Martyanczi." Prvotna letnica pod 1710 je nečit-
ljiva. Franc Kovačič ob odkupu pesmarice bere
letnico 1549 ali 1649. Franjo Fancev, ravnatelj
zagrebške univerzitetne knjižnice, pa je najprej
bral 1643, pozneje pa je "slutil" letnico 1593.
O tej pesmarici je podrobneje pisal predvsem
Vilko Novak, ki med drugim pravi: "Prav slo-
venska in nemška luteranska besedila že v MP I
dokazujejo, da so jih zapisali v najstarejše pes-
ni povsem natančen: Npr. v prvem besedilu namesto
"veszteségben legyetck" bi moralo biti "vesztegscgben
legyetck", kot bereta Thyri in Oslay, kajti sicer bi
pomenilo "v izgubi živite"; "vesztegség" pa pomeni "v
mim"; v drugem besedilu pa bi moralo biti "vagyon
hiremmé" (tako Bitniczev prepis in Thyri, Oslay pa
"hiremmel") in ne "hitemmé"; prevod bi se torej moral
glasiti: "Znano mi je" ali "sporočiU so mi", in ne: "pri
moji veri".
12 Prim Etele Thyri, n.d. pod op. 8: "Muszel ispaja
parancsa tehät Rakicsànyinak szólt" ("Ukaz župana
Muszla je torej veljal Rakicsànyiju", str. 316).
13 Franc Sebjanič, Protestantsko gibanje panonskih Slo-
vencev, M. Sobota 1977, str. 23.
64
1994-
vi^ KRONIKA èM^
-2/A2
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
marice prekmurski - slovenski evangeličani in ne
kajkavski katoliki..."i'* Tudi v Prekmurju so pro-
testanti prevzemali besedila starih katoliških
pesmi.
Za zgled navedemo tu eno kitico iz MP I:
34. Jesus do Szuncza Szvetleisi,
od Balsama jeszi dragsi,
od Szlatkocse meda Szlaisi,
od vszeih Sztvarih lubeznisi.
Ravno "napake", ki jih v tej pesmarici vidita
Franjo Fancev in Olga Šojatova, niso napake,
poudarja V. Novak, ampak so prekmurske
narečne oblike. Npr.: "Skuzami" (ne suzami),
"bujti" (ne ubiti), "cvejtek" (ne cvetek), "zvejz-
de" (ne zvezde; tipičen prekm. diftongi!), "bro-
dil", v pomenu razmišljal (ne brojil), "dva trije ga
pelajo" (ne dva trije jega pelajo) itd.
MP I je sedaj v Univerzitetni knjižnici v
Mariboru pod oznako MS 56.
Župnija pod turško oblastjo (1624-1690)
V soboto 21. oktobra 1600 je padla v turške
roke mejna trdnjava Velika Kaniža. Od takrat so
Turki prodirali tudi v Prekmurje.
Iz rokopisa, ki je bil sestavljen v sredo 1.
decembra 1649 deloma v latinskem, deloma v
madžarskem jeziku, zvemo, kdaj se je kak kraj v
Tótsàgu (Slovenski krajini) uklonil Turkom.
Paše in begi so iz Velike Kaniže poslali k pre-
bivalcem posameznih vasi krvnike in njihove po-
močnike. Ti so vaščane z grožnjo in tudi z ob-
glavitvijo tega ali onega prebivalca prisilili, da so
se uklonili Turkom. Po dolgem barantanju so se
zedinili glede dajatev Turkom. O uklonitvi so
Turki izdali zagotovilno ali vdanostno pismo, ki
je za uklonjeno vas pomenilo zavarovanje in svo-
bodno gibanje. Če se kak kraj ni hotel ukloniti,
so ga Turki v svarilen zgled oropali, požgali, pre-
bivalce pobili ali odvedli s seboj v Veliko Ka-
nižo. Zato je v popisu uklonitve včasih rečeno:
"V letu pred uklonitvijo so jih Turki oplenili..."
V martjanski župniji se je najprej iiklonila vas
Tešanovci. Še prej pa so Turki opustošili kraje
okrog Tešanovec: Obrančakovce, Negonince in
Križance. Martjanski tržani so se dolgo upirali, a
nazadnje so le popustili Turkom.
14 VUko Novak, Prekmurske rokopisne pesmarice od
XVI. do sredine XVm. stoletja, v: Stopinje 1988, str.
34.
15 Listinski arhiv v Budimpešti, štev. P. 1315. I. Adam
màsolati könyve.
Tako so bili takrat naši kraji v Prekmurju pod
dvojno oblastjo: madžarsko (zemljiški gospodje)
in turško. Dajatve pa so morali dajati tej in oni
oblasti.
Blaž Temlin, oskrbnik rakičanskega gradu,
piše 18. septembra 1644 grofii Adamu Batth-
yànyju v Giissing: "... naj vas obvestim, v kakš-
nem stanju so Martjanci... Martjančarjem sem
odvzel vdanostno pismo, v katerem zagotavljajo
Turkom zvestobo, in ga bom, kakor hitro bo mo-
goče, poslal nazaj v Kanižo. Vem pa, da bo tisti,
po katerem bom poslal to pismo, strašno tepen.
Zgodilo pa se bo tudi ... da bodo Turki prišli v
Martjance in ... do kraja opustošili to mesto."!^
Preden navedemo popis uklonjenih krajev
martjanske župnije, je potrebno razložiti nekaj
pojmov: cimazinsko sukno (czimazin posztó) je
cenejše sukno; denar je bakren novec; forint je
zlatnik (1 forint = 100 denarjev); gros (1 forint =
25 grošev); ognjiščina ali dimnina (fiist pénz),
lat. fiimarium) je davek od posameznega gos-
podinjstva ali ognjišča; pint je mera, pribl. 1,6 1;
Raci = Slavonski Srbi; septu sukno je dražje
sukno; tolar je graški srebrnik; tunjka (tungh,
nem. Torme) je kablica, ki drži ok. 30 1; ispai je
turški "župan".
Po bitki pri Monoštru leta 1664 je nastopilo
delno olajšanje. Turki niso izvajali popolne ob-
lasti v Prekmurju.
Ponovno pa se je uveljavila turška oblast v
letih 1678-1683, ko so Turki prodirali proti
Dunaju.
Turška oblast nad Prekmurjem je prenehala z
osvoboditvijo Velike Kaniže leta 1690.
Sledi popis Turkom uklonjenih krajev mart-
janske župnije po kronološkem redu:
"TEŠANOVČANI (Tessanocziak) so se uklo-
nili leta 1624 paši Sebinu Odi, ki jim je dajatev
zvišal za dva forinta, pet forintov ognjiščnine,
tolar kot darilo sultanu, kebel pšenice, tri voze z
vprego in k vsakemu vozu še po štiri pešce de-
lavce ter za osem pintov masla. Pred uklonitvijo
so Turki Tešanovčane, kot se le-ti spominjajo,
večkrat oplenili, nekatere so pobili, druge od-
vedli s seboj, skupno do sto, od katerih se nobe-
den ni rešil.
MORAVSKI vaščani (Moraczi falubeliek) so
se uklonili leta 1624, in sicer agi Hemyösziju.
Plačevali ali dajali so 15 forintov, vsak forint
računajoč po 25 grošev, 4 forinte ognjiščnine, 3
voze z vprego in osem pintov masla. Sedanji
16 Listinski arhiv v Budimpešti, štev. 48811.
65
1994-
v#Ì KRONIKA èM^
-2/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
njihov gospodar beg Aly jim je 2A^išal dajatev za
pol tunjke medu, 3 vatle septu sukna, 2 lisičji
koži, poldrugi voz, 3 vedre vina, kebel pšenice,
pint masla in za en forint ognjiščnine. Poleg tega
dajejo 64 denarjev kot darilo paši.
MLAJTINCANI (Mladetincziak) so se uklo-
nili leta 1628, in sicer paši Jusufu Odi. Od pet-
najstih hiš so plačevali ali dajali 14 forintov,
vsak forint računajoč po 25 grošev, 9 forintov
dvojne ognjiščnine, darilo paši, bodisi pint mas-
la bodisi forint, tri voze z vprego in poleg vsa-
kega voza še po dva pešca delavca, dva kebla
moke in dva pinta masla. Omenjeni turški gos-
podar jih je prodal ispaiju Jusufu in jim hkrati
zvišal dajatev za 2 forinta in 10 pintov masla. V
letu pred uklonitvijo so jih Turki oropali. S seboj
so odvedli 70 ljudi. Od teh se jih je odkupilo
deset, tako Mihael in Jurij Gibičar za 400 forin-
tov, vsak forint račimajoč po 25 grošev, Mihael
Rengel za 100 forintov, Mikloš Toplak za 100
forintov, Mikloš Rengel za 80 forintov, Štefan
Francalik skupaj z ženo za 130 forintov, Štefan
Lipič z ženo in dvema otrokoma za 380 forintov.
Drugi so še sedaj v ujetništvu. Ob plenitvi so 3
tudi pobili.
Vaščani VUČJEGOMILSKEGA PODBU-.
KOVJA (Vucha Gumilay Bikalia falubeliek) so
se uklonili leta 1629, in sicer agi Memhetu.
Plačevali ali dajali so 8 forintov, 4 forinte
ognjiščnine, 4 pinte masla in dva kosca. Sedanji
njihov gospodar paša Oda Mustafa jim je dajatev
zvišal za dva voza, kebel pšenice in poldrugo
vedro vina. Pred uklonitvijo so jih Turki oplenili.
S seboj so odvedli 15 ljudi, 3 pa so pobili.
SEBEBORSKI vaščani (Szent Biborczi falu-
beliek) so se uklonili leta 1632 agi Palotayju. Od
sedemindvajsetih hiš so plačevali ali dajali 12
forintov, vsak forint računajoč po 25 grošev, 5
forintov ognjiščnine, 15 pintov masla, darilo paši
poldrugi forint, 3 voze z vprego in poleg vsakega
voza še po štiri pešce delavce. Ko jim je ome-
njeni turški gospodar umrl, so prešli v last ispaiju
Czivanu, ki jim je dajatev zvišal za tunjko medu,
15 fimtov lanu, kebel moke, kebel suhega sadja,
8 gosi, 8 kopimov, 8 kokoši, dve vedri vina, dve
lisičji koži in za en voz. V letu uklonitve so jih
Turki trikrat oropali. S seboj so odvedli šest-
indvajset ljudi, izmed teh se je odkupil Gregor
Nemet, in sicer za 40 srebrnih tolarjev, dmgi so
še sedaj tam.
MOŠČANSKI vaščani (Muszna falubeliek) so
se uklonili leta 1633, in sicer ispaiju Hasonu
Konkolyju. Od trinajstih hiš so plačevali ali da-
jali 12 forintov, forint računajoč po 25 grošev in
poldrugi voz z vprego. Ta njihov turški gospodar
jih je prodal ispaiju Hasonu Hadšiju, ki jim je
dajatev zvišal za 3 forinte, 5 forintov ognjiščnine,
65 denarjev kot darilo paši, osem pintov masla,
kebel suhega sadja, kebel pšenične moke, en
tolar za vzdrževanje ječe, sto pintov vina in za en
voz ter poleg njega še 25 pešcev delavcev za 17
dni. Omenjeni novi turški gospodar jih je po
uklonitvi oplenil in odpeljal 5 ljudi; štirje so se
odkupili, odkupnina je znašala 12 forintov in en
denar za iskrega vranca, eden pa je še sedaj v
ujetništvu. Pred uklonitvijo pa so jih Turki dva-
läat oropali; prvič so odvedli s seboj 5 ljudi, od
katerih se je Štefan Zaklan odkupil za 200 tolar-
jev in tako prišel na svobodo. Drugič pa so od-
vedli enega, ki je še sedaj skupaj z drugimi v
ujetništvu.
MAČKOVSKI vaščani (Maskoczi falubeliek)
so se uklonili leta 1636 v Kaniži stanujočemu agi
Ibrahimu. Od desetih hiš so plačevali ali dajali
10 forintov, 4 forinte ognjiščnine, 60 denarjev
kot darilo paši, 7 pintov masla in 2 voza z vpre-
go. Štiri leta so ostali pri tem davku, potem pa
jim je turški gospodar dajatev zvišal za 12 fo-
rintov, 9 pintov masla, 2 voza, 4 pešce, da so
kalali les za skodle, in za sedem veder vina. Pred
uklonitvijo so jih Turki trikrat oplenili. S seboj
so odvedli 12 ljudi, enega so pobili, eden je
prišel na svobodo brez odkupnine, drugi pa so še
sedaj v ujetništvu.
DANKOVSKI vaščani (Dankoczi falubeliek)
so se uklonili leta 1637, in sicer agi Amhetu. Od
šestnajstih hiš so plačevali ali dajali 8 forintov, 2
forinta ognjiščnine, dvajset pintov vina, 8 pintov
masla, kebel moke, tri voze z vprego, vsakega od
teh so zadržali na delu 20 dni. Omenjeni turški
gospodar jih je prodal paši Odi Ibrahimu Pos-
gayju, ki jim je dajatev zvišal za dvajset pintov
vina, štiri pinte masla, dva voza in za 16 ftmtov
lanu. Pred uklonitvijo so jih Turki dvakrat izro-
pali. S seboj so odvedli 15 ljudi, od teh so pet
pobili, od preostalih se ni osvobodil niti eden. Po
uklonitvi so enega rabotnika zadržali v Kaniži in
ga poturčili. Še sedaj je tam.
GORIČANSKI vaščani (Goriczai falubeliek)
so se uklonili leta 1640 agi Ibrahimu. Od osmih
hiš so plačevali ali dajali 8 forintov, vsak forint
računajoč po 25 grošev, 5 forintov ognjiščnine,
10 pintov masla, tri voze z vprego in poleg
vsakega voza še po štiri pešce delavce za dva
tedna, kebel bele moke in 12 kokoši. Dajatve in
njihova količina so še sedaj iste. V letu pred
66
1994-
vÌ»Ì KRONIKA tM^
-2/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
uklonitvijo so jih Turki oplenili, s seboj so od-
vedli 8 ljudi, od katerih seje eden rešil.
NORŠINČANI (Norsincziak) so se uklonili
leta 1640. Memhetu Sinczerju so od desetih hiš
plačevali ali dajali 9 forintov, vsak forint raču-
najoč po 25 grošev, 5 forintov ognjiščnine, tri
voze z vprego in poleg vsakega voza še po štiri
pešce delavce, 9 pintov masla, tri keble pšenice,
12 kokoši, tri gosi in dve vedri vina. Omenjeni
gospodar jih je prodal Husimu Rezu, ki jim je
zvišal dajatev za 4 forinte. Turki iz Kaniže so jih
v tem letu pred uklonitvijo oplenili. S seboj so
odvedli osem ljudi, od teh se je eden odkupil za
30 tolarjev, enega so pobili, drugi pa so še sedaj
v ujetništvu.
PEČAROVSKI vaščani (Piczeroczi falube-
liek) so se uklonili leta 1640, in sicer agi Czer-
nardiju. Od dvajsetih hiš so plačevali ali dajali 18
tolarjev, deset pintov masla, štiri voze z vprego,
poltretjo vedro vina, kebel moke, dva kebla su-
hega sadja in dve lisičji koži. Omenjeni turški
gospodar jim je dajatev zvišal za tunjko medu,
osemnajst forintov, 40 pintov medu, 12 pintov
masla in za pol voza; dajatve vina jih je oprostil;
namesto tunjke medu morajo dati 5 vatlov
tankega platna; nadalje je njihova dajatev deset
kopunov, 8 gosi in 9 pešcev delavcev, ki jih
Turki zadržijo na delu mesec dni. V letu pred
uklonitvijo so jih Turki trikrat oplenili. Raci so
odvedli s seboj: prvič dva, drugič pa šest ljudi,
nato pa so turški konjeniki odpeljali s seboj 14
ljudi. Od teh seje eden odkupil za 150 tolarjev in
tunjko medu. Po uklonitvi so iz te vasi trikrat na
silo prijeli v Kaniži po tri može, jim odvzeli
prostost ter jih proti njihovi volji poturčili.
PUCONCANI (Puczincziak) so se uklonili le-
ta 1640, in sicer agi Czemardiju. Plačevati ali da-
jati so morali 10 forintov, forint računajoč po 25
grošev, tri voze z vprego, 5 pintov masla, 5 ko-
koši in poldrugo vedro vina. Tudi še sedaj tako
dajejo. V letu pred uklonitvijo so jih Turki ople-
nili. S seboj so odvedli 13 ljudi, enega so pobili.
MARKIŠAVSKI vaščani (Markusoczi falube-
liek) so se uklonili leta 1641, in sicer begu Alay-
ju Amhetu. Od devetih hiš so plačevali ali dajali
6 forintov, 4 pinte masla in 4 forinte ognjiščnine.
Ta njihov gospodar jih je tako v letu po uklonitvi
prodal paši Odi Husainu, ki jim je dajatev zvišal
za en forint, poltretji voz in za kebel moke za sul-
tana. Zaradi teh dajatev je vas prišla na rob pro-
pada, in sicer tako, da dve leti niti en človek ni
prebival v njej. Potem so se zastopniki vaščanov
tlačanov odpravili v Kanižo po zagotovilno pis-
mo, ki so ga tudi dobili. Odtlej so dajali 6
forintov, 63 denarjev kot darilo paši in 4 pinte
masla. Obnovili pa so samo 4 hiše, od katerih so
plačevali, druge pa še sedaj stojijo opustele. Pred
uklonitvijo so Turki Markišavce oplenili. S seboj
so odvedli 8 ljudi, od katerih sta se rešila dva,
eden po odkupnini, drugi brez odkupnine, šest pa
jih je še sedaj v ujetništvu. Lani (1648 - op. J.S.)
je Mihaela, sina Martina Horvata prijel na raboti
v Kaniži njegov ispai in ga poturčil. Iz te vasi sta
od takrat ispaiju samo še dva dajala na leto po
tunjko medu s pristave Simona Baczmegeyja, a
ispai ni hotel ostati pri tem, ampak jima je zvišal
dajatev za tri vatle cimazin sukna. Ker tega nista
zmogla, je vas popolnoma opustela.
ŠALAMENSKA VAS (Szalamonczi falu) se
je uklonila leta 1641 begu Amhetu Alayju. Pla-
čuje ali daje 8 tolarjev, 8 pintov masla in tri
vozove z vprego. Njihov gospodar jih je prodal
ispaiju Mustafi, ki jim je zvišal dajatev za 2
tolarja, en voz, kebel pšenične moke, kebel suhe-
ga sadja, deset funtov lanu, tri funte masla in za
vedro vina. V letu pred uklonitvijo so Turki Šala-
mence oplenili, s seboj odvedli tri prebivalce, od
katerih se je Kata Stanko osvobodila, dva pa sta
še sedaj v ujetništvu. Pri plenjenju so dva tudi
pobili.
PREDANOVSKI vaščani (Predanoczi falube-
liek) so se uklonili leta 1642. Begu Amhetu
Alayju so plačevali ali dajali 15 forintov, vsak
forint računajoč po 25 grošev, osem kopimov, tri
voze z vprego, 5 forintov ognjiščnine, osem pin-
tov masla in poldrugo vedro vina. Ta njihov tur-
ški gospodar jih je prodal paši Riczaperimu Odi,
ki jim je zvišal dajatev za dva tolarja, za en voz,
dva funta popra, dvanajst funtov lanu in za dva
pinta masla. Vse to dajejo od trinajstih hiš. Turki
so enega izmed vaščanov pobili.
LEMERČANI (Lehomorial) so se uklonili
leta 1642, in sicer agi Czemardiju. Od devetih
hiš so plačevali ali dajali 10 tolarjev, 6 tolarjev
ognjiščnine, 12 pintov masla, 10 kokoši, 4 gosi,
en tolar namesto kebla moke, dva kebla suhega
sadja, dva kebla orehov, tri vedre vina in štiri
voze z vprego. Njihova dajatev je še zdaj ista. V
letu pred uklonitvijo so jih Turki oplenili, s seboj
so odvedli tri ljudi, od katerih sta se dva rešila
brez odkupnine, eden pa je še sedaj v ujetništvu.
Ob plenitvi so tudi enega pobili.
BREZOVČANI (Brezocziak) so se uklonili
leta 1643 ispaiju ali agi Santi Hasonu. Od desetih
hiš so plačevali ali dajali 10 tolarjev, 4 forinte
ognjiščnine, vsak forint račvmajoč po 25 grošev.
67
1994-
vi»i KRONIKA èM^
-2/42
časopis za slovensko krajevno zgodovino
tri voze z vprego, 12 pintov masla, 12 pintov me-
du, poleg vsakega od treh voz še po štiri pešce
delavce, volčjo kožo, kebel bele moke, dve vedri
vina, deset kokoši, česalo, ki naj bi glede na
trajnost in vrednost stalo 50 denarjev. Njihova
dajatev je še sedaj ista. V letu pred iJdonitvijo so
jih Turki oplenili, s seboj so odvedli 40 ljudi, od
katerih sta se dva osvobodila po odkupnini:
Margita Boldižar za 165 tolarjev, Stanko Kumin
pa za 80 tolarjev. Enega so pobili, drugi pa so še
sedaj v ujetništvu.
NEMČAVSKI vaščani (Nemczeczi falube-
liek) so se uklonili leta 1643 in sicer Ibrahimu
Hodsi. Od štirih hiš so plačevali ali dajali 3
tolarje, 5 pintov masla, dva voza z vprego, en
forint in 50 denarjev ognjiščnine in vedro vina.
Sin omenjenega turškega gospodarja jim je zvišal
dajatev za 5 forintov, en kebel moke, en tolar,
darilo paši en tolar in za en voz. Pred uklonitvijo
so Turki dvakrat prišli in odvedli 30 ljudi, od
katerih so se trije odkupili: Ambrož Maroša sku-
paj z ženo za 450 tolarjev, dve pištoli in 5 vatlov
cimazinskega sukna ter Jurij Lepoša za 90 to-
larjev. Drugi so še sedaj v ujetništvu.
PUŽAVČANI (Pusocziak) so se uklonili leta
1643, in sicer begu Amhetu Alayju. Od dva-
najstih hiš so plačevali ali dajali 10 tolarjev,
osem pintov masla, 4 tolarje ognjiščnine, štiri
voze z vprego, kebel bele moke, dva funta popra,
kebel suhega sadja, osem kokoši in od mlina 2
tolarja. Tudi še sedaj dajejo toliko.
STRUKOVSKI vaščani (Strukoczi falubeliek)
so se uklonili leta 1643, in sicer begu Alayju
Kanisayju. Od štirinajstih hiš so na leto plačevali
ali dajali 9 tolarjev, 5 forintov ognjiščnine, 7
pintov masla, 3 voze z vprego, dva funta lanu in
kebel moke. Pred petimi leti (1644 - op. J.S.) jih
je njihov gospodar prodal paši Czeriju, ki jim je
dajatev zvišal za 2 tolarja, tri pinte masla, tri
voze, dva funta lanu, kebel moke, en forint kot
darilo paši, 2 gosi in za 4 kopune.
MARTJANSKI tržani (Martianczi varosbe-
liek) so se uklonili leta 1644 agi Mustafi Pecziju.
Od 26 hiš plačujejo ali dajejo 12 tolarjev, 5
forintov ognjiščnine, forint računajoč po 25 gro-
šev, paši Ceriju en tolar, 22 pintov masla in štiri
voze z vprego. Le-ta jim je zvišal dajatev za dva
voza. Pred uklonitvijo so jih Turki od časa do
časa plenili 12 let. Izmed tržanov so odvedli s
seboj 24, 4 so pobili, dva sta se odkupila: Blaž
Horvath za 84 tolarjev, Andrej Još pa za 80
tolarjev in 10 pintov masla. Drugi pa so še sedaj
tam v ujetništvu."
Ob tolikšnem trpljenju prebivalcev martjanske
župnije razumemo hrepeneči vzklik iz Martjan-
ske pogodbe leta 1643, se pravi eno leto pred
uklonitvijo Martjancev: "... doklambi Goszpodin
Bogh od Poganszke roke orszagh oszlobodil."
Župnija, vrnjena katoličanom (1673-1992)
Že omenjena kanonična vizitacija iz leta 1698
pravi: "Župnik v Martjancih je gospod Matija Pa-
vel Tusilovič, po narodnosti Hrvat, doma iz Pre-
grada. Končal je filozofske in teološke moralne
študije. Duhovnik je že 29 let, star pa je 57 let."
Tusilovič je bil prej župnik v Bogojini.
Številčno stanje vernikov leta 1698 je bilo nas-
lednje:
V trgu Martjanci vseh prebivalcev 185
od teh katoličanov razen otrok 12
v Moravcih vseh 85
vsi nekatoličani (acatholici) razen otrok
v Tešanovcih vseh prebivalcev 250
od teh katoličanov razen otrok 9
v Markišavcih vseh prebivalcev 40
od teh katoličani razen otrok 3
v Mlajtincih vseh prebivalcev 137
so vsi nekatoličani razen otrok,
in katoličanov 8
v Noršincih vseh 87
vsi so nekatoličani, razen katoličanov     6
v Nemčavcih vseh 15
vsi so nekatoličani, razen otrok,
in katoličana 2
v Predanovcih vseh 120
vsi nekatoličani razen otrok
in enega katoličana 1
v Gorici vseh 70
od teh en katoličan razen otrok 1
v Puconcih vseh prebivalcev 130
od teh dva katoličana razen otrok 2
v Sebeborcih vseh prebivalcev 200
od teh katoličanov razen otrok 3
v Cubru vseh 17
vsi nekatoličani razen otrok
v Vučji Gomili vseh prebivalcev 60
vsi nekatoličani, razen
otrok in katoličanov 5
Stanje pri podružnični cerkvi sv. Fabijana in
Sebastijana:
V Šalamencih vseh prebivalcev 77
vsi nekatoličani razen otrok
v Pečarovcih vseh prebivalcev 130
68
1994-
vi^ KRONIKA èM^
2/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
od teh katoličana razen otrok 2
v Mačkovcih vseh 25
vsi nekatoličani razen otrok
v Dankovcih vseh 60
vsi nekatoličani razen otrok
v Moščancih vseh prebivalcev 40
vsi nekatoličani razen otrok
v Vaneči vseh prebivalcev 70
noben ni katoličan.
Stanje pri podružnični cerkvi sv. Marjete v
Pužavcih:
V Pužavcih vseh prebivalcev 70
vsi nekatoličani razen otrok
v Lemerju vseh 70
od teh katoličana razen otrok 2
v Brezovcih vseh 80
od teh en katoličan razen otrok 1
v Strukovcih vseh 65
od teh katoličani razen otrok 3
Vizitatorjeva opomba:
Kjer je iz Martjanec daleč in je pot do po-
družnične cerkve težavna, deluje tam (v Pužavcih
- op. J.S.) licenciat Adam Vertič, doma iz Gornje
Lendave.
Tusiloviča je v martjanski cerkvi nasledil
Matija Slavic, doma iz Tiamišča. Prej je bil žup-
nik v Soboti.
Napis iz leta 1702 na slavoloku prezbiterija
martjanske cerkve: "Ecclesia renovata. Mathias
Slavic pastor fliit atque decanus. Surrexit fornix"
("Cerkev obnovljena. Župnik in dekan je bila
Matija Slavic. Cerkev je dobila obok").
Po smrti Matije S lavica ni bilo takoj župnika.
Župnijo je leta 1714 upravljal licenciat. Toda
kmalu je župnija spet prišla v roke evange-
ličanov. Morda je licenciat prestopil k evan-
geličanom. Vendar že leta 1725 ali kako leto prej
je v župnijo spet prišel katoliški župnik. Zato
pravi o njej sočasni protestantski vir: "Occupata
per plebanum" ("Zasedena po župniku").!^
Matične knjige se hranijo od leta 1734.
Tedaj je bil v Martjancih župnik Štefan
Petrovič. Sledijo župniki Nikolaj Barbely, Jurij
Baltazar Raffay, Janoš Vlašič, Jožef Benkovič,
Matija Cipot, Mihael Gaber, Mihael Miesz
(Mesz), Štefan Solar, Janoš Terplan, Jožef Hor-
vat L, Jožef Bagàry, Jožef Horvat II., Andrej
Berden, Janez Erjavec, Alojz Antolin in p. Štefan
Balažic OFM Cap.
Od teh so za zgodovino zaslužni predvsem
Nikolaj Barbely, ki je med svojim župniko-
vanjem (1753-1754) svojeročno overovil prepis
Martjanske pogodbe.
Mihael Gaber (1753-1815) je bil velik mecen
Mikloša Kuzmiča.1*
Jožef Bagàry (1840-1919), prekmurski pisa-
telj in velik slovenski narodnjak.'' V Marijinem
listu 8 (1912) str. 126 beremo o njem: "Še v vi-
soki starosti je zvesto spolnjeval vse svoje duš-
nopastirske dolžnosti, čeprav je zgubil eno oko."
Jožef Pustai, sin kolarja Ivana Pozderca in
Frančiške r. Nemeš, rojen 26. januarja 1864 v
Beltincih. Priimek POZDEREC si je z dovolje-
njem madžarskega ministrstva za notranje zadeve
leta 1884 spremenil v PUSZTAI. Umrl je 13.
februarja 1934 v Beltincih. Kot šolnik in kantor v
Martjancih je leta 1893 izdal Krscsànszko katho-
licsànske cerkveni pesmi; leta 1898 knjižico
Paduànszki szveti Anton ino kruh sziromakov;
leta 1900 je izšla njegova Mala molitvena kniga s
potrejbnimi molitvami i vnógimi peszmami za
katholicsànszko mladézen. Od leta 1899 naprej je
deset let urejeval koledar Dober Pajdaš. V letu
1919 je bil nekaj časa tudi urednik Novin.20
Pomen Jožefa Horvata II. je opisal Andrej
Berden v martjanski kroniki.^' O delu A.
Berdena (1887-1963) bi bilo potrebno zapisati še
kaj več, kot najdemo v Stopinjah 1977, str. 87.
Sedanji župnik mag. p. Štefan Balažic je
prevzel župnijo 1. avgusta 1988. Nekaj tehtnih
člankov je objavil tudi v Stopinjah. Njegovo delo
17 Prim Sàndor Payr, Egyhàztorténeti cmlckck. I. kötct.
Sopron, 1910, str. 371.
18 Prim. Jože Smej, Muza Mikloša Kuzmiča, Ljubljana
1976, str. 20-21.
19 Prim. Ivan Škafar, n.d. pod op. 10; Jože smej, n.d. pod
op. 1, in isti. Prekmurski pisatelj Jožef Bagàry in mile-
nij madžarske države leta 1896, v: ČZN 49 (1978) št.
1, str. 115-123.
2° Prim. SBL n, 603 in še natančneje Ivan Škafar, Biblio-
grafija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919, Ljubljana
1976, pod imenom Pustai Jožef v Avtorskem kazalu,
str. 93; Janez Erjavec, n.d. pod op. 11, str. 88.
Pustai v predgovoru Cerkvenih peszmi iz leta 1893
sicer pravi, da ni daleč čas, ko bomo vsi lahko "po
obcsinszkom jeziki nase domovine dicsüi Boga", ia
"Sz vogrszkimi peszmami zato i cta kniga tudi k etomi
cili scse szlovenszko lüdsztvo blizse i blizsc pripclati",
vendar moramo na to gledati z zornega kota tistega
časa. Hud pritisk na učitelje, doba najhujše mad-
žarizacije itd.
Podobno moramo reči glede tega, da je Pustai junija
1918 med člani Madžarsko izobraževalnega društva za
Vendsko krajino (prim. ČZN 33 - 1938, snopič 1, pri-
loga. Arhiv za zgodovino in narodopisje DI, str. 32).
21 Glej objavo J. Erjavca v Stopinjah 1977, str. 86-87.
69
1994 •
vÌ»Ì KRONIKA èM^
-2/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
V martjanski župniji je deloma opisano v Sto-
pinjah pod naslovom Važnejši dogodki Pomur-
skega pastoralnega področja.
V anale martjanske župnije mora biti vpisan
tudi Josip Dravec, rojen 25. septembra 1912 v
Martjancih, sin Janeza in Karoline, roj. Horvat.
Biva v Zagrebu, Savska c. 155 B.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
mu je izdala dve knjigi: Glasbena folklora Prek-
murja. Pesmi, Ljubljana 1957 in Glasbena fol-
klora Prlekije, Pesmi, Ljubljana 1981.
Ta prikaz martjanske župnije v perspektivi
600 let naj rabi kot "popotnja" za njeno 700-
letnico leta 2092.
Faksimile 41. strani iz vezanega in paginimega rokopisa Turkom uklonjenih krajev. Prim. op. 15
70
1994-
vft^ KRONIKA èM^
-2/A2
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
Faksimile 82. strani iz vezanega in paginiranega rokopisa Turkom uklonjenih krajev. Prim op. 15. Tu sta
navedeni vasi: Mladetinci (Mlajtinci) in Noršinci
71