* # )   Nevroznanosti so odprle v raziskovanju `ivljenja povsem nova vprašanja o èloveku. Etièna refleksija je pridobila na pomenu in se hkrati znašla pred novimi dilemami. Od- prle so se nove mo`nosti za sodelovanje med razliènimi znanstvenimi panogami, ki so v nekem smislu prinesle tudi nove zadrege in postavile nove meje. Nove meje/omejitve so se pokazale v tem smislu, da je treba znova premisliti trditev, kaj pomeni, da je èlovek po naravi moralno/etièno in razumno bitje, oziroma èe je ta trditev sploh smiselna. Etièna refleksija se je znašla pred novimi mo`nostmi v tem smislu, da kot veda ne razpravlja le o tem, kaj se sme in kaj èlovek zmore, paè pa tudi o tem, kako mo`nosti, ki jih èlovek od- kriva z novimi znanostmi, kar najbolje izko- ristiti tako, da se hkrati z njimi uveljavijo naj- višji standardi èloveènosti. Neredko se ta dva vidika znajdeta na nasprotni strani. Povod za to daje tudi filozofska etika, ki se odvija na meta-ravni: razmišlja o naèelih, norma- tivno, gleda od zunaj, ‘z vrha’ ipd. Aplika- tivna etika je tisti pojav v moralni filozofi- ji, ki je opozoril na oddaljenost abstraktne etiène refleksije in na velika nesorazmerja, ki so se s tem pojavila na praktièni ravni. Izraz se veèinoma uporablja v mno`ini, se pravi ‘aplikativne etike’, ker se nanaša na razlièna polja èlovekove dejavnosti, na katerih so se neposredne zahteve dejavnosti in etiène nor- me razšle in zaradi katerih so razliène disci- pline zaèele izra`ati svoje razumevanje avto- nomije in odgovornosti. Ni nakljuèje, da so aplikativne etike kritiène do klasiènega nor- mativnega vzorca, zlasti ko gre za nove znans- tvene panoge. Najbolj so kritiène do tiste- ga tradicionalnega etiènega miselnega vzorca, ki pristopa k stvarnosti s pozicije moèi/norme in svoje moèi ni sposoben obravnavati ref- leksivno in dialoško. Bioetika je le en primer relativnega razhajanja, èeprav se zdi, da bi- oetike ni mogoèe imeti samo za aplikativno etiko, in èeprav se tradicionalne normativ- ne teorije in praktièni etièni problemi stikajo na veè mestih, kot bi se to zdelo na prvi po- gled. Dejstvo je, da so aplikativne etike pod veèjim pritiskom kot abstraktna filozofska refleksija, saj vprašanje, kaj èlovek sme, ni podrejeno zunanjemu merilu, paè notranji zahtevnosti dejavnika (znanstvenika) in stro- ke, da se odpove poziciji moèi, ki bi jo sicer lahko uporabil. Etika v znanosti si manj po- stavlja vprašanje o tem, èesa ne sme, saj je to obièajno predmet sankcionirane mora- le (kaznivo dejanje); postavlja si vprašanje, ali sme; postavlja si vprašanje, kako biti èlo- vek sprièo dejstva, da svet ni takšen, kot si ga je predstavljal še tik pred tem, paè pa tak- šen, kot je v resnici. Eno od takih dejstev je, da èlovek ni središèe sveta. Ne odloèa- jo njegova naèela niti njegova moè, paè pa naèelo vkljuèevanja, integralni pogled. To pa po drugi strani pomeni, da ni preprosto samo del tega sveta. Na tej toèki odpirajo svoje poglavje nev- roznanosti. Veèina nevroznanstvenikov, ki strogo znanstveno raziskovanje dopolnjujejo z etiènimi miselnimi modeli, meni, da ne- vroetika še bolj kot druge etike v bioetiki èlo- veku nastavlja zrcalo. Obraèa se nazaj k èlo- "/ -    9          *# )  veku: èlovek, ki odkriva resniènost sveta `iv- ljenja, se v raziskovanju mo`ganov vprašu- je, kako se sam kot èlovek vkljuèuje v celo- to stvarnosti. Gre za raziskovanje strukture in dejavnosti organa, ki ga ima èlovek za naj- pomembnejše orodje svojega delovanja, ki pa je v nevroetiki na izpitu pod razliènimi vidiki: Kako se v mo`ganih odvijajo procesi spoznavanja? Ali se lahko govori o dialoškem procesu med svetom in èlovekovim spozna- njem? Kako je z znanstveno navdušenostjo, èe se preiskujejo mo`gani? Ali so miselni mo- deli vzporedni proces ali korelat dogajanja v mo`ganih? Vprašanj je toliko veè, kolikor bolj se èlovek zaveda ‘prekletstva razuma’ (L. Jäncke), se pravi predstave, da razum ne poz- na nobene ovire pri raziskovanju, in dom- neve, da je èlovek kot razumno bitje, ki se izra`a ne le s poznavanjem sveta, paè pa z izra- `anjem samega sebe (zoon logon echon), naj- višja opredelitev èloveka. &       5 Kdo je skoval pojem nevroetike, ni po- vsem jasno. Zach Hall, predsednik kalifor- nijskega inštituta za regenerativno medici- no (California Institute for Regenerative Me- dicine), je avtorstvo neologizma pripisal Wil- liamu Safiru (2005). Pojasnil je, da ga je Sa- firo uporabljal v pogovoru z njim v letih 2000 in 2001, ko se je pripravljala prva mednarod- na konferenca na to temo. Toda izraz se je nedvomno uporabljal `e prej. Leta 1989 je ne- vrolog Ronald Cranford (+2006) uporabil ta pojem v pridevniški obliki, da je z njim opisal edinstvene kliniène etiène probleme, na ka- tere je naletel v praksi kot nevrolog, in sicer v primeru pacientov z mo`gansko smrtjo, pa- ralizo, dementnostjo in dihalnimi te`avami. Cranford je v pogovoru uporabljal tudi po- jem ‘nevroetik’ in z njim opisoval delo ne- vrologov, izvedenih v klinièni etiki, ki so za- radi svojih izkušenj v etiènih komisijah pris- pevali dvojni dele`: kot nevrologi in kot etiki. Bil je preprièan, da lahko nevrolog, ki je iz- veden v klinièni etiki, odloèilno pomaga pri analizi nevroloških dilem, saj s svojim zna- njem premošèa prepad med klinièno nevro- logijo in klinièno prakso. V pogovoru naj bi uporabil tudi besedo nevroetika, zapisal pa je ni. Raziskovanje normalnih in nenormalnih mo`ganskih funkcij je izzvalo etike, da so iz- našli novo podroèje in ga poimenovali ne- vroetika. Èeprav gre za novo izrazje, so se etièna vprašanja pojavljala v vseh obdobjih nevroznanosti. V zadnjih letih se raziskovanje mo`ganov pribli`uje razkritju posameznikove identitete, osebe. Postavlja se veè vprašanj: Ali tako raziskovanje `e ne posega v zaseb- nost? Kako bo raziskovanje mo`ganov odgo- vorilo na staro filozofsko izhodišèe, da je èlo- vek svobodno in razumno bitje, in kaj po- meni osebna identiteta? Je razum identièen z mo`gani? Je moralnost evolucijski produkt in ena od funkcij mo`ganov? Izvirno si nevroznanstveniki in nevrote- rapevti niso postavljali etiènih vprašanj (Ber- nat, 2008). Vzrok za to je tip raziskav. Ne- vroznanosti nimajo namena posegati v èlo- vekove mo`gane niti ne modificirati èlove- kove osebnosti. Èeprav so se etièna vprašanja pojavljala kot vpliv od zunaj, pa so se porajala tudi znotraj samih znanosti. Tako je na pri- mer pojavilo vprašanje, kako naj ravna znans- tvenik z nakljuènimi odkritji v analizi slik funkcionalne magnetne resonance (FMR), èe gre za prostovoljce, ki so se javili kot pro- stovoljci pri raziskavah? Ali se lahko spozna- nja, pridobljena v analizi slik FMR uporab- ljajo v kazenskem pravu in pregonu nevar- nih ljudi, na primer kot detekcija kriminalca ali kot napoved nasilnega obnašanja? Ali lah- ko abnormalnosti, ki so jih odkrili z anali- zo `ivènega sistema, zmanjšajo osebno od- govornost za asocialna dejanja? Èeprav je nevroetika sestavni del bioetike, ki je tudi neologizem, je nevroetika precej dru- *$ # )  gaèna. Tudi nevroetika je neologizem, ki se v slovenskem prostoru še ni udomaèil. O bi- oetiki je bilo napisanega `e veliko, toda veèi- noma pod dvema dokaj tradicionalnima vi- dikoma: pod vidikom biomedicinske etike oz. pod vidikom tradicionalnih normativnih teo- rij, uporabljenih na podroèju znanosti o `iv- ljenju. Nevroetika je bli`je osnovnemu vpra- šanju, kaj etika sploh je. Na eni strani nastaja v zvezi z raziskovanjem mo`ganov, na drugi strani pa se pojavlja kot odkrivanje korelatov v èlovekovem telesu. Nevroetika je specifièen prispevek k narativni strukturi znanstvene li- terature, ko ta govori o tem, kako èlovek vidi samega sebe v zrcalu svojih mo`ganov, in je najbr` razumljiva šele v kontekstu narativne etike in èustvene inteligence. Neil Levy (Levy, 2007; Roskies, 2008) ne- vroetiko deli na dve podroèji: na (1) etiko ne- vroznanosti in na (2) nevroznanost etike. Prva je prilagojena klasièna (bio)etika, ki se na- naša na novo podroèje in hoèe izdelati etièni okvir refleksije, ki bo koordinirala etiène teme v nevroznanostih in bdela nad nevrozanstve- nimi raziskavami, druga, nevroznanost etike, pa se nanaša na vpliv nevroznanstvenih spoz- nanj na etiko oziroma na etièno refleksijo. Prvo torej zanima razvoj in proces nevroz- nanosti. Nanaša se na vsebino raziskovalnih protokolov, na etiko neprièakovanih odkritij in na splošne teme med moralno filozofijo in znanostjo. Ta etika meni, da splošna etièna naèela vplivajo tudi na to, kako se bodo ne- vroznanosti razvijale, kako kdo razume ne- vroznanosti in kako ravna z njimi. Po mnenju Michaela Gazzaniga (Gazza- niga, 2005), ki je v svoji zelo vplivni knjigi nevroetiko oznaèil kot široko zastavljeno ra- ziskovanje, kako namerava èlovek s pozna- vanjem mo`ganskih mehanizmov in z njiho- vo podporo v prihodnje obravnavati neka- tere socialne vidike bolezni, normalnosti, umrljivosti, `ivljenjskega stila in filozofijo `iv- ljenja, se nevroetika nanaša na etiène prob- leme, ki so se šele pojavili z raziskovanjem `ivèevja. Številni današnji raziskovalci upo- rabljajo pojem nevroetika v tem pomenu, se pravi kot orodje za analizo filozofsko-etiè- nih problemov, ki se pojavljajo v zvezi z ra- ziskovanjem èloveškega `ivènega sistema. To so poudarjali tudi udele`enci prve medna- rodne konference o nevroetiki, ki je bil 13. in 14. maja 2002 v San Franciscu. Za Neil Levy je pomembnejša njena druga plat, nevroznanost etike. V tem jo podpirajo mnogi in jo imajo obièajno za trenutno naj- bolj vplivno zagovornico te paradigme (Ro- skies, 2008). Meni namreè, da je poznava- nje èlovekovega centralnega `ivènega siste- ma, ki je po splošnem preprièanju sede` èlo- vekove zavesti, razumnosti in svobode, `e za- èelo vplivati na razumevanje etike. Ne gre si- cer za revolucionarno drugaèen pristop, paè pa za naravni model razmišljanja, v katerem se nova spoznanja stekajo; ne gre za nasprotje, paè pa za bistveno dopolnitev. Nevroznanosti ponujajo mo`nosti vse veèjega poseganja v èlovekove mo`gane. Pri tem jih `enejo raz- lièni nameni: `elijo spodbuditi naravne spo- sobnosti, krepiti spomin, razmišljati o elek- tronskih vmesnikih, se preprosto uèiti in po- dobno. V bli`ji prihodnosti bo mogoèe z vsadki v `ivène celice vnesti v èlovekove mo`- gane tudi ‘nagibe’ k doloèenim nazorom in osnutke ‘preprièanja’. Ne gre za sodbo o etiè- nosti teh nagibov, paè pa nagibih za razisko- vanje. Kako bo s tem v prihodnosti? Ko Antonio Damasio (2005a) pripoveduje o tem vidiku nevroetike, povzema preprièanje znanstvenikov iz 19. stoletja, ki so verjeli, da obstajajo strukture in mehanizmi, na kate- rih temelji moralno obnašanje. Sklicevali so se na relativno dobro opisan primer èlove- ka z imenom Phineas Gage (1823–1860), ki velja še vedno za èloveka s èude`nim pre`i- vetjem po zelo hudi mo`ganski poškodbi na frontalno-temenskem delu glave. Zaposlen je bil na `eleznici. Pri delovni nesreèi se mu  *( )  je v glavo zapièil `elezen drog. Po vseh sta- tistikah bi moral umreti. Toda ko je ozdravel, je razvil ‘nemoralno’ osebnost. Damasio po- tem razpravlja o bolj nedavnih eksperimen- talnih paradigmah, ki se nanašajo na podatke, pridobljene s funkcionalno magnetno reso- nanco. On trdi, da v mo`ganih obstajajo po- droèja, v katerih èlovek razmišlja o t. i. mo- ralnosti in v katerih se odloèa za dejanja, toda struktura odloèitve ni podobna temu, za kar velja odloèitev v teoriji. Za kaj pravzaprav gre? Èe je filozofija po- skus, kako stvarnost razumeti v najširšem smislu kot celoto, in je etika domneva, da imajo sile, ki ‘dr`ijo svet pokonci’, globlji raz- log povezanosti in kompleksnosti, je nevroe- tika razprava o ‘popušèanju’ in ‘pro`nosti’ na celièni ravni. S tega zornega kota je mo- goèe razumeti razliène poskuse etiène reflek- sije sprièo novih tehnologij, kot je na primer raèunalniška etika, urbana etika in podob- no. Ti poskusi opozarjajo na to, da splošne trditve, èetudi so etiène, niso preprosto se- števek posamiènih trditev, in da je treba po- samezna obmoèja obravnavati avtonomno. V bioetiki, natanèneje v biotehnološki eti- ki, se je v današnjem èasu pojavil še en neo- logizem, nanoetika. Pojem ne pomeni le mo`- nosti, ki se dogajajo daleè pod ravnjo celi- ce (nanodelci so veliki miljardinko metra, se pravi miljoninko milimetra), paè pa tudi dejs- tvo, da se stvarnost na atomski ravni (nano- delci so veliki kot preproste molekule) ob- naša drugaèe kot na ‘makroravni’, oziroma da gre za pripisovanje nekaterih sposobno- sti ‘popušèanja’, ‘vodenja’, ‘nadzora’, celo ‘av- tonomije’ najmanjšim delcem, ki jih pozna èlovek, in sicer takih sposobnosti, ki vplivajo na samo percepcijo stvarnosti. Z vidika ne- vroetike nanovsadkov v mo`ganskih celicah — kar je sicer danes še znanstvena fantastika — ne gre obravnavati na isti naèin kot vsadkov Špela Bevc: Trst ** # )  tkiv ali presaditev organov. Èe bo postalo sprejemljivo vplivati na razvoj mo`ganov ali na zdravljenje z vsadki, pod kakšnimi pogoji? Ali morda ti naèrti ogro`ajo èloveènost, mor- da naše razumevanje nas samih, morda do- sedanjo predstavo o èloveški naravi? Bo ne- vroznanost kmalu v stanju, da bo brala na- še misli? Kaj je sploh misel — kaj pomeni mi- sliti — v luèi današnjih znanj o `ivènem siste- mu? Ali èlovek s tem ne stopa na mejo med naravnim èlovekom in kiborgom? Se uresni- èuje scenarij robotov (K. Vonnegut)? Nevroznanost etike se razteza na hitro ra- stoèem podroèju znanj o biološki bazi mo- ralnega ravnanja. Po mnenju znanstvenikov ta tip nevroznanosti obljublja, da bo natanè- neje pojasnil, kaj je to, èemur èlovek pravi ‘etika’, mnenje drugih, ki gledajo na to po- droèje od zunaj, pa je, da te raziskave ogro- `ajo pomen moralnosti kot take, in sicer s tem, ker vstopajo na podroèje moralne filo- zofije, pa tudi na podroèje svobode, sposob- nosti misliti in odloèati, morda na podroèje same substance morale. Tu ne gre za dilemo, kdo ima prav, paè pa za klasièno razlikovanje med kompleksnostjo in kompliciranostjo. Nevroznanost ni frontalno nasprotje moralne filozofije, paè pa je ‘pritok’ reki filozofije, ki ni veè zgolj v domeni filozofov. Odkritja znanstvenike zalagajo z novimi znanji, po- nujajo pa jim tudi prilo`nost za ponovno oce- no, kaj je biti ‘odgovoren èlovek’, kaj pomeni ‘svobodno izbirati’, ali je svobodna izbira vse, kar lahko pove èlovek o svobodi, kaj pomeni ‘neodvisna ocena’ ipd. Luè tega znanja sveti tudi na našo sposobnost nadzorovati naše `e- lje in dejanja, pa tudi na to, zakaj in kako èlo- vek izgubi nadzor ipd. Morda bo nevrozna- nost postala orodje v rokah tistih, ki bodo iskali posebne profile ljudi za posebne po- klice, na primer v pomembnih institucijah. Morda se bo s tem spremenil tudi pojem dol`nosti. Nevarnosti, na katere opozarjajo vprašanja, ne morejo zaustaviti iskanja od- govora na vprašanja, kdo/kaj je èlovek, èe je tudi to/tak. Èe nevroznanost etike proizvaja pomem- bne rezultate za moralno filozofijo, se pra- vi, èe spreminja (dopolnjuje) naše razume- vanje moralnosti, potem je bistveno drugaèna od dosedanjih konceptov etike, pri èemer ‘bistveno drugaèen’ ne pomeni, da je fron- talno nasprotna. V nasprotju z drugimi kon- cepti, ki so tako ali drugaèe ciljno usmerjeni (normativni), nevroetika deluje vzvratno in ‘s strani’ in zdi se, da je njen osnovni cilj kar sama etika nevroznanosti. Morda bo etika ne- vroznanosti prva od aplikativnih etik, ki se bo spremenila glede na nova spoznanja. Zato je v zadnjem èasu tako veliko zanimanje za nevroetiko. Njeni odgovori najbr` ne bodo bistveno drugaèni od tistih, ki jih sodobnik `e pozna, toda zdi se, da bodo bolj jasni in vsekakor tudi drugaèni. Ali to pomeni, da bo treba spremeniti še kaj drugega, ne samo pogled na èloveka in njegovo ravnanje? Pojem nevroetike se šele razvija. Na kon- ferenci v San Franciscu leta 2002, ki je imela pomenljiv naslov Mapping the field (http:/ /bioethics . s tanford.edu/conference/ jonsen.pdf) in jo je financirala Dana Foun- dation (http://www.dana.org/) ter univerzi Stanford in California iz San Francisca, so predavatelji in komentatorji poskušali nare- diti nekakšen zemljevid tistih podroèij bioe- tike, na katerih se pojavljajo etiène dileme pod skupnim naslovom nevroetika. Èeprav je mlada veda, se je `e izoblikovala dru`ba, nova profesionalna skupina, ki je zaèela or- ganizirati znanstvena sreèanja. Matièna us- tanova je Univerza Pensilvanija (http://neu- roethics.upenn.edu/). -        Nevroetika, se pravi nevroznanost etike, ni samo pomembna, temveè je tudi fascinant- na. Primeri, ki sicer niso novi, postanejo za- radi nje kontroverzni in nenavadni. Levy  * )  (2007) to pojasnjuje z dvema primeroma: (1) z body integrity identitiy disorder (BIID) in (2) z avtomatizmom. Primera pojasnjujeta, da èlovekovi mo`gani niso èlovekovo orodje, paè pa da èlovek deluje preko mo`ganov. BIID je kratica, ki oznaèuje obèutje neu- rejenosti, ki ga imajo nekateri ljudje o svo- jem telesu. Na vsak naèin si `elijo, da bi jim kak organ odstranili oziroma dodali. Simp- tom se imenuje tudi ‘gender identity disorder’, ker se kot `elja po zamenjavi spola najbolj pribli`a vprašanju, kdo je èlovek. V preteklo- sti sta se s tem vprašanjem ukvarjali psihiatrija in psihologija, deloma tudi kirurgija. Nered- ko se je domnevalo, da je obèutek nereda po- sledica spolne zlorabe v mladosti ali da gre zgolj za estetsko oceno, da kak del telesa pre- prosto ne sodi zraven, take pa so bile tudi etiène sodbe o morebitnih kirurških posegih. Ta primer je z nevroetiko dobil nove razse`- nosti, in sicer zato, ker gre za etièno prob- lematiko (integriteta telesa) in ker je to po- vezano s centralnim `ivènim sistemom. V bis- tvu ne gre za to, ali naj bi strokovnjak ose- bi s takimi `eljami ustregel ali ne, paè pa da bi razumel, kaj je narobe oz. kaj je prav. Po- dobnost s simptom fantomskega uda je veè kot nakljuèje, saj je to zgovoren primer, da se lahko predstava in ‘nevroizkušnja’ telesa razhajata. Kdo bo zmagal, je odvisno od ne- vropredstave: glede na moè nevropredstave so lahko razlogi za spremembo spola ali za korekcijo telesa zelo pomembni. To se vidi tudi pri fantomskem udu oziroma pri bole- èini, ki ga povzroèa nekdanja poškodba tega uda; take boleèine ni mogoèe odstraniti s pro- tiboleèinskimi sredstvi. Èe bi to hoteli, bi morali spremeniti samo nevrostrukturo oz. nevropredstavo. Mo`nosti za odstranitev bo- leèine pri fantomskem udu se torej ka`ejo v nevroznanosti. Toda simptom fantomskega uda in BIID se tudi precej razlikujeta. Ki- rurški poseg je nepovraten. Bi bilo torej mo- goèe razmišljati povsem drugaèe, se pravi, da bi ‘kirurško’ modificirali izvirno nevropred- stavo o sebi in ‘popravili’ mo`gane? To ni fantomska dilema. Drug tak primer je avtomatizem. To, da koga ‘nosi luna’, je analogen polo`aj zave- sti. Èlovek se obleèe, odide iz hiše, se ne poš- koduje, celo vozi avto ipd. Polo`aj se lahko spremeni, èe bi èlovek takrat, ko ga ‘nosi luna’, prestopil prag moralnega in legalne- ga ter storil kaznivo dejanje. V ameriških sod- nih arhivih je znan primer Kena Parksa, ki je leta 1987 ponoèi v polsnu odšel od doma, se vozil veè kot dvajset kilometrov do star- šev svoje `ene, zabodel tašèo in tasta, se pri- peljal nazaj domov, naslednje jutro pa se sam prijavil policiji, èeš da je morda to noè ubil nekega èloveka. Tast je bil hudo ranjen in so mu rešili `ivljenje, tašèa pa je umrla. Na sodišèu se je zagovarjal, da ni ravnal pri za- vesti in da ni odgovoren za zloèin. Odgovoriti korektno na to trditev pomeni imeti veliko filozofsko znanje in temeljite nevrofiziološke podatke. S filozofskega vidika gre za anali- zo pojmov prostovoljnosti in odgovornosti ter korelativnosti. Malo je verjetno, da bi v primeru, ki je bil opisan, zadostovala razlaga, da oseba, ki je storila kaznivo dejanje, ni bila odgovorna za svoje dejanje, èeprav je res, da èlovek veèino kaznivih ali moralno spornih dejanj naredi nepremišljeno in brez prave prostosti. Mnenje moralnih filozofov in ne- vroznanstvenikov v tem primeru je bilo, da bi morali pri analizi dejanja poznati tudi predzgodovino in posledice, ‘prej’ in ‘potem’ posameznega dejanja. Sodni zapisnik govori, da Parks staršev svoje `ene sploh ni sovra`il, po dejanju pa se je sam javil na policijski po- staji. Vse je kazalo, da je bila njegova pot obi- èajna, le da se je ni zavedel in da se je vmes zgodil zloèin. Primer je zgovoren, ker je te`ko odgovoriti na vprašanje, kaj je pravzaprav èlo- vekova zavest in kaj so njeni korelati. Strokovnjaki s podroèja raziskovanja èlo- veških mo`ganov s preseneèenjem ugotavlja- # jo, da bi morali v smislu klasiène antropo- logije govoriti, da `ivi èlovek dvojno `ivljenje: obièajno vsakdanje `ivljenje in `ivljenje mo`- ganov (`ivljenje z mo`gani) (Rager et al, 2003). Z današnjega zornega kota niti ni treba veè zavraèati napaènosti te trditve, pravi Ra- ger, saj je jasno, da se èlovek izra`a kot ce- lovito bitje. Èlovek se izra`a s pomoèjo s po- moèjo svojih mo`ganov in po njih, pravi Karl Friedrich Gethmann (2007), ki se `e veè let ukvarja z jezikovno analizo dogajanj v mo`- ganih. Dosledno upoštevanje tega dejstva pa bi pripeljalo tudi do nekaterih zanimivih po- jasnil o sedanjem razumevanju normativne etike. Znanstveniki nujno potrebujejo veè kot le mnenje o tem, kako skeniranje mo`ganov (s FMR) razkriva korelate med mo`gani in èlovekovim duhovnim/duševnim stanjem. To je potrebno tudi zato, da bi vedeli, kako tudi operativni ali medikamentozni posegi spreminjajo èlovekov polo`aj. Obstaja vrsta povezav med delovanjem mo`ganov in du- ševnimi zmo`nostmi. Èetudi se vèasih zdi, da elektrièni impulzi v mo`ganih prehitevajo to, èemur pravimo svobodna odloèitev, je na ravni celovitosti telesa bolj umestno govo- riti o korelatih. Biološka baza mentalnih zmo`nosti ni omejena na eno samo podroèje mo`ganov in tudi ne samo na mo`gane. Ve- liko vlogo igra imunski sistem in sistem en- dokrinih `lez. Na drugi strani pa ni dvoma, da èlovekovo mentalno (duševno in duhovno stanje) vpliva na celotno telo, zlasti pa na de- lovanje centralnega `ivènega sistema. Med- sebojen vpliv in identifikacija dejavnikov vpli- vanja pa je osnova nevroetike.  '   James Bernat (2008) ima plastiènost (ob- likovalnost) mo`ganov za enega najbolj za- nimivih pojavov. Gre za sposobnost `ivènih celic, da oblikujejo svojo aktivnost glede na dogajanje v celotnem `ivènem sistemu, ce- lotnem telesu ali tudi glede na zunanje okolje. Korelativnost je torej tudi znotrajmo`gan- ski fenomen. Mo`gani so sposobni razme- roma hitro prevzeti koordinacijo drugih de- lov mo`ganov ali drugih sposobnosti, na pri- mer kognitivnih ali motoriènih, èe kateri del mo`ganov utrpi veèjo poškodbo. To ne le omogoèa, da èlovek pre`ivi, paè pa se s tem ohranijo tudi njegove bistvene funkcije. S tega zornega kota so mo`gani najbolj prila- godljiv del èloveškega telesa. Èe je na primer poškodovan zadnji del mo`ganov, ki koor- dinira vid in orientacijo, lahko drugi deli mo`ganov prevzamejo mnoge funkcije, na primer zaznavo prostora, èetudi je izguba vida lahko trajna. Tudi govorne sposobnosti lahko prevzame drug del mo`ganov. Nekatere bo- lezni, na primer bakterijski meningitis, ki pri- zadene sprednji del mo`ganov, èloveka ne onesposobijo do te mere, da se ne bi mogel odloèati. Nove povezave se lahko ustvarijo v koordinaciji èustvenih in kognitivnih spo- sobnosti. Limbièni sistem koordinira veèi- no èustvenih procesov v mo`ganih. Izraz iz- vira iz latinske besede limbus, kar pomeni rob. V teh delih mo`ganov, kjer se delijo posa- mezna podroèja dejavnosti, se zdru`ujejo zelo razliène funkcije in ustvarjajo pogoje, da se lahko tudi ‘odloèa’ o tem, kako razvijati na- domestne sisteme.     Angleška beseda neuroenhancement dopuš- èa domnevo, da so nevroznanosti pragma- tiène, ciljno usmerjene, in da jih vodijo èi- sto doloèeni interesi. To je alarm za klasièno etiko oziroma za etiko nevroznanosti. Toda tak naèin gledanja prepreèi bolj celovit po- gled na dilemo. Ni dvoma, da se zdravila in tehnologije, ki spodbujajo normalno delo- vanje `ivènega sistema oziroma prisilno dvi- gajo raven ‘normalnosti’ — kolikor gre za me- dicino –, odmikajo od obièajne vloge in po- mena medicine. Ni mogoèe pojasniti, kaj po- meni izboljšanje ‘normalnega’. Na drugi stra- )   ni pa se s tem izraz ‘normalno’ ne postavlja pod vprašaj, paè pa je le izra`ena `elja izbolj- šati delovanje mo`ganov, potem ko se ve, da so mo`gani plastièen in genetsko veèinoma nedefiniran organ v èloveku. Razpravljanje o tem pa lahko postane kontroverzno ne le zaradi prevraèanja pomena ‘normalen’ in za- radi pojmovanja zdravil, kakor da bi bila nor- malnost simptom kake bolezni, paè pa pred- vsem zaradi neštetih pripomoèkov, ki jih èlo- vek `e stoletja uporablja, da bi bil boljši in bolj uèinkovit: ljudje `e stoletja uporablja- jo kavo, cigarete, alkohol in druge stimulante, in jih u`ivajo, èeprav so zdravi (ali pa prav zato). Ob tem se postavi vprašanje, v èem je lahko sporna tehnika dvigovanja ravni nor- malnega delovanja. Nekateri gledajo naprej in pravijo, da bi se lahko to, kar je do zdaj veljalo za ‘sposobnost’, od jutri naprej razu- melo kot ‘dol`nost’. Etièna dimenzija tega vprašanja je razloèna. Po teoriji obvešèenega pristanka (infor- med consent) bi bilo mogoèe opravièiti upo- rabo sredstev, ki spodbujajo sicer normalno delovanje `ivènega sistema. Postavi pa se vprašanje o poštenosti tega razmišljanja ozi- roma o tem, zakaj normalno ni veè dovolj dobro. Poleg tega bi to prišlo v poštev samo pri nekaterih izbranih ljudeh. Filozofski ugo- vor proti takim tehnikam se sklicuje na èlo- vekovo naravo in pri tem misli predvsem na avtonomijo in razumnost kot najvišja dose`ka narave. S tem je povezano tudi drugo vprašanje, èe se lahko v praksi uporabljajo slike, pridob- ljene s FMR. Mišljena so nakljuèna odkritja ‘nenormalnosti’ pri osebah, ki so se prijavile k sodelovanju v raziskovanju. Ali smejo ra- ziskovalci povedati tem osebam, kaj so odkrili pri njih? In èe, kdo je odgovoren, da jim to pove? Kaj lahko pove? Kaj je splošna dol`- nost raziskovalcev, èe pri osebah, vkljuèenih )  Špela Bevc: Izrael # v raziskovanje, odkrijejo nepravilnosti ali ne- normalnost? Splošno mnenje je, da o izsled- kih ne bi smeli govoriti, dokler ne morejo ponuditi ustrezne pomoèi. Judy Illes (2005) si je pred raziskavo postavila naslednja etièna merila glede lastnega tveganja: (1) nepomem- bno, (2) rutinski poseg, (3) nujen poseg, (4) takojšen nujen poseg. Tega seveda ni v pro- tokolu. Predlagala je, da bi moral protokol, ki ga podpišejo tisti, ki bodo sodelovali pri raziskavi, upoštevati vidik preseneèenja. Sama je namreè ugotovila, da je bilo t. i. ‘nenor- malnosti’ bistveno veè, kot je prièakovala: v veè kot 75 % primerov je bil najden polo`aj tak, da bi bilo treba nujno ukrepati (št. 3). Poleg tega je veè kot 90 % oseb, ki so se pri- glasile k sodelovanju v raziskovanju, izrazilo `eljo, da se jim to, kar bodo pri njih odkrili, posreduje v neokrnjeni obliki. 59 % jih je ho- telo, da jim to sporoèi osebni zdravnik. Ti podatki so hudo razburili znanstvenike, saj ne le da niso raèunali na take rezultate, paè pa tudi niso imeli nobene realne mo`nosti, da bi ukrepali. To je znova postavilo pod vprašaj smisel raziskav na centralnem `ivè- nem sistemu. V literaturi je opisanih še vrsta drugih pri- merov, ki ka`ejo, kako neobièajno in nepred- vidljivo je to podroèje raziskovanja. Razisko- valci najdene ‘nenormalnosti’ neredko po- vezujejo s tem, da si ljudje v ‘normalnem’ `iv- ljenju pomagajo s sredstvi, ki so le pogojno normalna, npr. prekomerno pitje kave, u`i- vanje alkohola, kajenje, jemanje drog ipd. Kako naj se odloèi zdravnik, ki ga študent prosi, naj mu da simulans, s katerim se bo la`je skoncentriral in pripravil na izpit? Kaj naj stori zdravnik, èe ga mati po porodu v strahu pred poporodno depresijo zaprosi, naj ji predpiše antidepresiv, èeprav še ni depre- sivna? Raziskave na mo`ganih nastavljajo zr- calo celotni kulturi. Tako ugotavljajo, da ob- stajajo ‘preventivna’ sredstva, ki delujejo na centralni `ivèni sistem. Kaj potem pomeni ‘preventiven’? Problem ni samo v tem, da meja med spodbujanjem in dvigovanjem rav- ni normalnega na eni in terapijo na drugi strani ni jasna, paè pa tudi, da ljudje trpijo tudi zaradi povsem ‘normalnih’ stvari. Tako se na primer lahko zgodi, da starši prosijo zdravnika, naj da njihovemu otroku rastni hormon — ker je majhne postave –, da ne bo imel te`av z vrstniki, ki so veèji od njega. Take in podobne `elje ka`ejo, da se ljudje zelo redko ukvarjajo z varovanjem zdravja `ivè- nega sistema. Anjan Chattertjee (2007; prim. Bernat, 2008) pa meni, da je stopnjevanje normalnega smiselna v treh primerih: prviè, èe gre za izboljšanje obièajnih motoriènih sposobnosti brez uporabe ‘dopinga’, drugiè, èe gre za izboljšanje kognitivnih sposobnosti, koncentracije, pozornosti in spomina, in tret- jiè, èe gre za izboljšanje razpolo`enja in od- zivnosti. Imenuje ga ‘kozmetièna nevrokirur- gija’. Ne misli na lepotne, paè pa na funk- cionalne popravke in na aktivno skrb za zdravje `ivènega sistema. Bi lahko govorili o ‘boljših mo`ganih’? Raziskovalci menijo, da kozmetiènih popravkov telesa ni mogo- èe primerjati s funkcionalnimi, pri funkcio- nalnih pa igra vlogo èlovekova aktivna skrb. Erik Racine (2007) izpostavlja problem meje med ukrepanjem (t. i. ‘treba je’) in nad- normalnostjo kot rezultatom prekomerne- ga spodbujanja (enhancement). Zdravnik bi moral vedeti za ‘zlato sredino’, da ne bi iz- gubil svojega stališèa. Zdravnik oz. kirurg bi ravnal neetièno, èe bi ravnal obrtniško. Po- dobnega mnenja je tudi Martha Farah (http:/ /www.psych.upenn.edu/~mfarah/). Pri nakljuènem odkritju biološke baze za nagnjenje k socialni patologiji gre najprej za vprašanje, èe je to sploh mogoèe, takoj za tem pa tudi za vprašanje, kaj lahko stori razisko- valec v odnosu s tako osebo oziroma z rezul- tati svoje raziskave. Bernat (2008) pripove- duje o raziskavah Adriana Raineja pri otrocih, pa tudi pri odraslih, zlasti v zaporih. Po nje- )   govem je danes dovolj dokazov, da lahko zna- nost pove`e asocialno vedenje z nekaterimi deformacijami v mo`ganih. Ali to pomeni, da je raziskovalec dol`an razkriti, kar je našel? Bernat tudi meni, da je danes `e dovolj do- kazov, da kriminalci ka`ejo zmanjšano èus- tveno odzivnost na podroèju amigdale in hi- perkampusa, da pa na drugi strani ka`ejo veè- jo aktivnost v predelu med senènim in èel- nim delom mo`ganov. Èe bi to postalo urad- no stališèe stroke, bi lahko kaka organizacija zahtevala, da se ti testi opravijo na zaposlenih oziroma tistih, ki se nameravajo zaposliti pri njej. -     :     ;        Vprašanje, kaj bi se zgodilo s èlovekom, ki bi mu bilo presajeno `ivèno tkivo, se na neki naèin znova odpira v nevroprostetiki. Nevroprostetika je tehnika, ki razvija kiber- netiène sisteme, s katerimi nadomešèa ali kre- pi funkcije, ki so se zaradi poškodbe ali bo- lezni izgubile ali se zmanjšale. Nevroprosteze delujejo na principu vzdra`enja `ivèno-mi- šiènih struktur (tako motoriènih kot senzo- riènih tkiv), ki jih vzdra`ijo elektrièni tokovi v mo`ganih, vmesnik pa tokove ojaèa in pri- pelje do `ivèno-mišiène strukture. Èetudi gre za tehniko, se postavljajo razlièna etièna vpra- šanja, kot na primer: Bi se lahko nevropro- steza uporabljala z namenom kontrole? Se z nevroprostezo spremeni osebnost? Kdo je upravièen do takih tehnik (slepi, gluhi)? Ali je slepota od rojstva bolezen? Veèina etiènih vprašanj je povezanih z uporabo znanj, ne s kakovostjo biološke baze (`ivène celice). Da- nes so znani razlièni dose`ki na tem podroèju. V številnih centrih po svetu `e vrsto let raz- vijajo raèunalniške vmesnike, ki paralizira- ni osebi pomagajo, da pri`ge raèunalnik, pije iz kozarca, upravlja invalidski vozièek in po- dobno. Na tehniški univerzi v avstrijskem Grazu Gernot Müller Putz skupaj s sodelavci vodi razvoj raèunalniškega vmesnika, ki na- domešèa izgubo senzoriènih in motoriènih ter deloma tudi vegetativnih funkcij. Trenut- no je mogoèe uporabljati mikroelektrode, ki se namestijo na glavo, te pa prevajajo `elje (elektriène tokove) v dra`ljaj, ki ga vmesnik posreduje motoriènemu `ivèevju, ta pa po- tem npr. premakne roko. Gre za t. i. nevralni kurzor, ki se ga lahko èlovek nauèi uporabljati in ga s tem tudi izboljšuje, oziroma za orodje interakcije med mo`gani in raèunalnikom (Tools for Brain-Computer Interaction ali TOBI). Ne gre samo za tehnièni dose`ek, paè pa za uèenje obeh strani, osebe in izdelka. Pri- hodnje raziskave se usmerjajo na to, da bi zu- nanje elektrode nadomestili z notranjimi (vsadki) ali da bi poškodovane dele `ivènega sistema lahko nadomestili z zdravim. Èeprav to zveni fantastièno, pa naslednji rod raèu- nalnikov, ki obljublja ‘uèljive procesne enote’, `e razkriva tudi nekatere vidike sedanjih do- se`kov na podroèju nevroznanosti. 6 9 -             Nevrofilozofija je dokaj abstrakten pojem. Na eni strani si je na biološki bazi te`ko pred- stavljati, kaj je zavest, razum, oseba (oseb- nost), osebna identiteta, svobodna volja, na drugi strani so ti izrazi domena filozofije in teologije. Filozofija in teologija se èutita iz- zvani, ker sta matièni panogi antropologije in etike, poleg tega pa se zdi, da veè kot lahko povesta ti dve panogi, o èloveku ni mogo- èe povedati. Resniènosti, ki jih opredeljujejo pojmi zavesti, razuma, osebe itn., na drugi strani danes postajajo vse bolj tudi besednjak nevrofiziologije. Na podroèju nevroznanosti ne gre za abstraktne trditve in za vprašanja o bistvu oziroma biti, paè pa za merjenje in analizo elektriènih ali elektromagnetnih sig- nalov, pri èemer se filozofski izrazi uporab- ljajo kot korelati. Tehnologija, ki podpira ne- vrofiziološke raziskave, razvija posebne ra- )  # èunalnike in tehnike merjenja, znane tudi kot raèunalniška biologija. Filozofi in teologi so ob tem nekoliko zmedeni, saj teh in podob- nih analitiènih tehnik zaenkrat še niso spo- sobni integrirati v svoj miselni svet. Na drugi strani pa so poskusi integracije veliko pris- pevali k razvoju nevroznanosti. Ena od oblik integracije je teorija o korelatih, o kateri je `e bil govor. Carl Friedrich Gethmann (2007), direktor Evropske akademije za raziskovanje posledic znanstvenotehniènega razvoja (Bad Neuerahr- Ahrweiler, Nemèija), skupaj s sodelavci raz- vija analizo èlovekove predikativne govori- ce, ki temelji na pomenskih postulatih. Meni namreè, da prinašajo raziskave na mo`ganih pomembno novost v razumevanje razsvetljen- ske znanosti, ki je prevladovala v zadnjih sto- letjih, pa tudi v razumevanje filozofije in eti- ke. Teorija o korelatih temelji na integral- ni podobi èloveka, ki govori tako, da njegove govorice ni mogoèe razumeti narobe. To je pripoved. V pripovedi se jezikovni izraz in fiziološki korelat dopolnjujeta. Gethmann trdi, da je to spoznanje morda os prihodnjega tolmaèenja eksaktnih in humanistiènih zna- nosti, tudi etike. Èe je na eni strani razsvet- ljenska znanost trdila, da resniènost temelji na predikativnih pravilih, se pravi na racio- nalnem opisu, ki ga je dal znanstvenik, in èe je na drugi strani tudi filozofija trdila, da je etièna norma nekaj, kar izvira iz natanène- ga opisa polo`aja — iz tega pa sledi, da je nor- mativnost posledica deskriptivnosti –, imamo v obeh primerih opraviti z govorico, ki osebe ne upošteva v celoti, ker ji tega doslej niti ni bilo treba. V obmoèju tako imenovane raz- svetljenske znanosti si je mogoèe zamisliti znanstvenika ‘s polo`ajem’ in moralnega fi- lozofa, ki `ivi neetièno. V tem kontekstu pre- vladuje diktat preskripcije in pogojevanja ter izogibanja resniènosti, ki ga Gethmann po- )  Špela Bevc: Porto  # jasnjuje z vsakdanjo govorico. Ko npr. nekdo reèe: ‘Prebava mi ne deluje dobro!’ zvraèa po- zornost na prebavni trakt, kot da bi bila pre- bavila avtonomni dejavnik. Drugi primer: mo` reèe `eni, da bo doma ‘okoli šestih’, `ena pa to razume kot obljubo. Mo` pride domov ob osmih. @ena mu oèita, da se ni dr`al ob- ljube. Mo` se zaène opravièevati in išèe vzro- ke svoje zamude, èeprav ve, da je opravièe- vanje nesmiselno, da je paè zamudil. Kljub temu je uporabil mo`gane kot ‘loèen’ organ. Èe so nesporazumi v vsakdanji govorici lahko povod za humorne situacije, je povsem ne- kaj drugega, èe kaka znanost avtoritarno po- stulira svoje miselne vzorce ali na kakem po- droèju zahteva ‘matiènost’. Lahko bi našteli veliko takih primerov. Skrbnost v izbiri govorice, ki skriva resnièni dejavnik — ki je èlovek — in ga nadomešèa z metaforiènimi, kot so jetra, srce, `elodec ipd., je primer, kjer ‘èloveka izdaja govorica’ (prim. Mt 26,73). Neupoštevanje te podrobnosti vodi v neskonène amfibolije (gr. amfíbolos, ‘negotov’, ‘dvoumen’), tako da se vèasih celo zdi, da je struktura razsvetljenske znanosti utemeljena na dvoumju. To je lahko toliko te`ji problem, èe je govor o etiki, se pravi, èe je etièna norma izraz dvoumja in èe je zato avtoritarna. Gethmann s tem ne postavlja pod vprašaj moralne filozofije kot take, paè pa poka`e na trivialnost postulata, da je ‘de- javnik znan’, in na navidezne probleme, ki jih dejavnik izrabi za to, da zamegli bistvo. Lutz Jäncke (2009) s züriške univerze kot nevrolog in nevroetik raziskuje filozofske te- melje vsakdanje etike in ugotavlja, da je tr- ditev, èeš da je èlovek etièno bitje, dokaj naiv- na in samoumevna samo z vidika razsvetljen- ske znanosti, ki pripisuje poseben pomen èlo- vekovemu razumu. Nevroznanosti z rezul- tati raziskovanja postavljajo pod vprašaj ve- rodostojnost Descartesove dileme, ki se je opredelil za razum zato, ker se je navelièal iskati odgovore na vedno nova vprašanja. Njegova odloèitev za razum ni bila ‘razumna’. Novejši poskusi ka`ejo, da se ljudje odloèajo (ravnajo moralno) prej nerazumno kot ra- zumno. V luèi teh podatkov je èlovek bolj emocionalno kot razumno bitje, to pa, kar opredeljujejo znanosti kot ‘razum’, je bolj v slu`bi afekta, kot obratno. V tej perspekti- vi dobijo drugaèno barvo tudi tradicional- ni etièni pojmi. V kontekstu Gethmanno- ve razprave bi to lahko pomenilo, da znanost, ki operira s postulati, stavi na razum, razum pa stavi na izloèanje; ne opisuje resniènosti, paè pa postavlja zahteve, in se èuti prizadeto, èe kdo njenih pravil ne upošteva. Na drugi strani pa dogodek in vzporedni proces v mo`- ganih oziroma v `ivènem sistemu ka`eta, da kavzalni odnos ni edini in da nikogar ne sili v kak poseben naèin razmišljanja. Pove le, da èlovek stori kako dejanje potem, ko se je nekaj zgodilo v mo`ganih, in ne zato, ker se je to in to zgodilo v mo`ganih. Gre za raz- liko med pripovedjo in zapovedjo. Mo`gani so disponirani za etiko, vendar z veliko toleranco. V kontekstu nevroetike je bistvenega pomena vprašanje o mo`nosti re- konstrukcije èloveške govorice. Ne gre toli- ko za spominsko rekonstrukcijo povedanega, paè pa za dejstvo, da je to, kar je bilo reèeno, shranjeno v neki drugi obliki v `ivènem siste- mu. Na neki naèin gre za ugotovitev, da èlovek neko stvar pozna šele potem, ko pozabi vse, kar se je o njej nauèil. Èe nekdo govori to, kar se hkrati dogaja z njegovim telesom, in seveda z mo`gani, ne bo imel te`av povedati znova, kaj je rekel. Zato vsakdanja morala, ki je ne- redko izraz interesov in je avtoritarna/norma- tivna, ni isto kot nevroetika. Analiza prej ome- njenega primera bi povedala, da so bili v njem mo`gani vkljuèeni kot ‘loèen’ organ. To pa je šele zaèetek problema. Opravièevanje norm je slepilni manever, ki preusmeri pozornost in prepreèi rekonstrukcijo pripovedi. Rekon- strukcija namreè poka`e, ali je kdo ravnal od- govorno ali pa se je skliceval na normo zato, )  $ # ker se je izogibal odgovornosti in jo je hotel prenesti na nek drugi dejavnik; v drugem pri- meru oseba nujno potrebuje mo`gane kot ‘lo- èeno’ orodje. Gethmann je preprièan, da sta etièni de- bati, od katerih ena operira s preskriptivnimi, druga pa z narativnimi elementi, bistveno drugaèni. Èetudi koherentnost v primeru mo`evega opravièevanja, zakaj ni prišel ob šestih, ni sporna, je naèin uporabe mo`ga- nov kot loèenega aparata povzroèil nespora- zum. Ni problem v tem, da èlovekova racio- nalnost ni moèna, paè pa da jo èlovek upo- rabi kot moè, za kar ni nobene potrebe. To danes potrjujejo tudi nevroznanosti oziroma nevroetika. Kakor hitro namerava èlovek ute- meljevati, opravièevati, je v nevarnosti, da bo nemoralen in neetièen, èetudi gre za malen- kosti. Ne nasprotuje namreè etiki, ampak sebi. Etiène izjave pa so adekvatne. Geth- mann pravi, da je z vidika nevroetike bistvo govorice v tem, da je ni mogoèe razumeti na- robe; da se lahko premetava besede in dejstva, da pa ni mogoèe spodbijati adekvatnosti do- gajanja v `ivènih celicah. Bistvo govorice je, da je askriptivna, se pravi, da z njo èlovek prevzema odgovornost za to, kar je rekel. S tem ka`e tudi na nonsens deskriptivne nor- mativnosti, ko se odgovornost pripisuje ne- èemu ali nekomu drugemu. Zanka norma- tivne morale je v tem, da se med partnerjema v zahtevi ‘Moraš mi pomagati!’ lahko skri- va nasilje.   Glede na to kako nevroznanstveniki pred- stavljajo svoja odkritja, se nevroetiki obeta obilica dela. Martha Farah zanimivo pravi, da je nevroetika vmesnik (interface) med kog- nitivno nevroznanostjo in resniènim svetom. Misli na nevroznanost etike. Nevroznanost ugotavlja, da so `ivène celice veè kot orod- je; so `ivi spomin `ivljenja. Erik Parens in Josephije Johnston na podoben naèin pou- )  darjata, da govoriti o nevroetiki ni nerazum- no, èeprav se nevroetika ne sklicuje na razum- nost, paè pa na strukturo `ivènega sistema in na strukturo èlovekove telesnosti, in v obeh primerih, tako kot etika nevroznanosti kot nevroznanost etike postavlja pod vprašaj mnoge vidike racionalne etike, ki jo je sodob- nik sicer vajen, ki pa je nehomogena in nea- dekvatna, zlasti takrat, ko èloveka postavlja v središèe stvarstva in mu pripisuje, da je ‘etiè- no bitje’ v kontekstu racionalne etike (Parens in Johnston, 2008). Ugotavljata tudi, da zato kritiki nevroetike ne vidijo potrebe, da bi ra- zumeli etiko kot zrcalo, paè pa vznemirjeni opozarjajo, da se bioetika z nevroetiko le še nadalje cepi v specializirana podroèja ter s tem izgublja na pomenu. Ta odvraèajo po- zornost z resniènih dilem. Na drugi strani ne gre prezreti opozoril nevroznanstvenikov, da je past nevroetike nje- na domnevna atraktivnost. Nevroetika se ni pojavila kot teorija, paè pa kot vprašanje. Ne- vroznanost se sprièo te nevarnosti sklicuje na druge podobne novosti, ki so se v rokah spret- nih in produktivnih posameznikov spreme- nile v tr`no blago. Na nekaterih podroèjih bi lahko zloraba nevroetike pomenila nepred- vidljive manipulacije s èlovekom. Nevroz- nanstveniki opozarjajo, da je etika preveè re- sna stvar, da bi jo prepušèali samo v roke eti- kom. Nevroetika ni samo izraz novih znano- sti in tehnologij, paè pa se lahko kot nova etièna vprašanja pojavi kjerkoli in kadarkoli. V bistvu se je `e pojavljala in neredko ni us- pela povedati tega, kar je hotela: kdo/kaj je èlovek, od kod prihaja in kam gre. Tudi Lutz Jäncke pravi, da sedanji polo`aj v nevroloških znanostih, ki so se postavile zoper Descar- tesovo povelièevanje razuma, ni tako druga- èen od siceršnjega sveta znanosti, da bi av- tomatsko zagotavljal bolj adekvatne rezultate. V dobi vrhunskih znanosti ni opredeljeno razmerje med razumom in èustvi. Medtem ko je avtonomna refleksivnost mo`ganov pre-  ( )  senetljiva — mo`gani veliko dela opravijo tako, da se rezultat vraèa nazaj v mo`gane kot rast mo`ganov –, se èlovek v realnem svetu ob- naša precej drugaèe. Nevroetika med drugim pripoveduje, da se lahko mo`gani ugodno razvijajo v stalnem odkrivanju notranjega sveta, in obratno, da je odkrivanje notranjega sveta pogoj (uspo- sobljenost) za pravilne, hitre in nenadne od- loèitve. Èloveka ne gleda po naravi dobrega ali slabega, paè pa ga po naravi upošteva kot ‘bitje nalog’ in ‘stroj za uèenje’ (L. Jäncke). Jäncke je mislil na uèenje ob izkušnjah. V mo`ganskem tkivu ni mogoèe shraniti kate- rekoli stvari; ohranijo se le adekvatne. Zato nevroznanost ni naklonjena temu, da bi èlo- veku vnaprej pripisovala znaèilnosti, ki si jih mora ta šele pridobiti. Nekaj je v etiènem ge- niju, se pravi v izjavi, da je èlovek po nara- vi etièno bitje, oziroma v strukturi, na ka- teri temelji nevroznanost etike, toda odgo- vornost — kot adekvatnost notranjega sveta in pripovedi — je pridobljena s trdim delom. Kdor nima izkušenj, se bo v isti situaciji od- loèil povsem drugaèe kot tisti, ki jih ima. Literatura: Bernat, James L. 2008. Ethical Issues in Neurology. Philadelphia: Lippincott & Williams. Chatterjee, A. 2007. Cosmetic Neurology and Cosmetic Surgery: Parallels, Predictions and Challenges. Quarterly of Healthcare Ethics, 16: 129–137. Damasio, Antonio. 2005a. Descartes’ Error: Emotion, Reason and the Human Brain. London: Vintage. Damasio, Antonio. 2005b. Neurobiology of Human Values. Heidelberg: Springer. Frith, Chris. 2007. Making up the Mind: How the Brain Creates Our Mental World. Malden: Blackwell. Gazzaniga, Michael S. 2005. The ethical brain. New York: Dana Press. Gethmann, Carl Friedrich. 2007. Vom Bewußtsein zum Handeln : das phänomenologische Projekt und die Wende zur Sprache. München: Fink. Glannon, Walter. Defining Right and Wrong in Brain Science: Essential Readings in Neuroethics. New York: Dana Press. Glannon, Walter. 2006. Bioethics and the Brain. Oxford: Oxford University Press. Hall, Zach. California stem cell report. URL: http:/ /californiastemcellreport.blogspot.com/2005/ 03/zach-hall-remarks.html. Hüsing, Barbel, Lutz Jäncke in Brigitte Tag. 2006. Impact of neuroimaging. Zürich: Hochschulverlag. Illes, Judy. 2005. Neuroethics: Defining the Issues in Theory, Practice and Policy. New York: Oxford UP. Jäncke, Lutz. (2009) Ist unser Hirn vernünftig? http://www.mariazellerdialog.at/ (2009-02). Jäncke, Lutz. 2007. Wie unser Gehirn liest und wie wir unser Gehirn lessen? V: Philipp Stoellger, izd. Geneze und Grenzen der Lesbarkeit. 35–40. Würzburg: Königshausen & Neumann. Kleespies, Phillip M. 2004. Life and death decisions. Psychological and ethical considerations in end-of-life care. Washington: American Psychological Association. Levy, Neil. 2007. Neuroethics: Challenges for the 21st Century. New York: Cambridge UP. Magnani, Lorenzo. 2007. Morality in a Technological World. New York: Cambridge University Press. Mast, Fred in Lutz Jäncke. 2007. Spatial Processing in Navigation, Imagery and Perception. Heidelberg. Springer. Müller-Putz, Gernot et al. 2008. Better than random? A closer look on BCI results. International journal of bioelectromagnetism, 10 (1): 52–55. Parens, Erik in Josephine Johnston. 2008. Response. EMBO Rep. 9 (1): 3–4. Racine, Eric. 2007. Brain imaging. Science Communication 28 (1): 122–142 Ragel, Günter, Josef Quitterer in E. Runggaldier. 2003. Unser Selbst: Identität im Wandel der neuronalen Prozesse. Paderborn: Schöningh. Roskies, Adina. 2008. Philosophy of Neuroscience. V: Michael Ruse. The Oxford Handbook of Philosophy of Biology. 349–379. Oxford: Oxford UP. Ruse, Michael, ur. 2008. The Oxford Handbook of Philosophy of Biology. Oxford: Oxford UP. Vonnegut, Kurt. 2007 (1966). Mati noè. Ljubljana: Sanje. Wilson, David Sloan. 2002. Darwin’s Cathedral. Evolution, Religion, and the Nature of Society. Chicao: Chucago University Press.