PROIZVODNJA ii <;W PRODUKTIVNOST v! V AVGUSTU \ < Vrednost blagovne proiz- i1 1' vodnje, izračunane po stal- <> i’ nih cenah, je v avgustu vi* 1 ( primerjavi z mesecem juli- i1 1, jem 1968 porasla za 6,9 %,<* i' ( zaradi česar se je zmanjšal (1 ', tudi zaostanek za doseženo l1 1, proizvodnjo nasproti osmim l1 \ mesecem preteklega leta. 11 j Ta zaostanek znaša le še <[ ■]( 2,5%, medtem ko je kumn- V * i lativno do julija znašal še ', ji *.»%• J, )1 Na ta rezultat je kljub i1 i1 manjši proizvodnji v topil- i1, (• niči in manjši proizvodnji 11 i1 žveplene kisline vplivala i \ V predvsem večja proizvod- i1 nja naslednjih proizvodov:'1. '1 cinkovega belila, valjanih '1 i1 \ proizvodov, superfosfata,'1 mešanih gitojil, litopona,(l svinčevih oksidov, zamak 11 cinka, rektificiranega cin- 1 ka, VOBA barv, zemeljskih (| barv in zaščitnih premaz-{ nih sredstev. f Kljub temu pa za kumu- (| lativnim planom zaostaja- (i mo še za 4,8 %, ker .je bil (i plan postavljeni višje od v (» preteklem letu dosežene (i proizvodnje. ,i Ker je število zaposlenih (i (i v osmih mesecih letošnjega i> i1 leta za 4,18 % manjše kakor i > (• v istem razdobju pretekle-' * ga leta. dosežena proizvod- < nja pa le za 2,53 %, je pro-1 J, duktivnost dela na zaposle-1 ■ nega porasla za 1,75 °/0. V rednost realizacije je v', avgustu dosegla 20 milijo- i nov dinarjev, ter je pote-' kala ugodno na domačem \ in na tujih tržiščih. Vred-Ji nost izvoza v avgustu je (i znašala 547.528 S in je za i 'j 6,48 % večja od mesečne (Nadaljevanje na 2. strani) 1» I' 1» I1 !> i' j! LETO XV. CELJE, 15. SEPTEMBRA 1968 ŠTEVILKA 9 Preusmeriti bo treba proizvodni program ODLOŽENA IZGRADNJA OBRATA ZA PROIZVODNJO AMONIAKA IN UREE Na zadnji seji, bila je v torek, 10. septembra, je centralni delavski svet obravnaval dve pomembni vprašanji: poročilo o poslovnih rezultatih, doseženih v prvem polletju letošnjega leta in problem rekonstrukcije podjetja oziroma izgradnje novega obrata za proizvodnjo umetnih gnojil, v katerega bi bil vključen del opreme, naročene za bivši EKK. Seje so se udeležili tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič, ki je razložil, zakaj je prišlo do drugačne odločitve glede likvidacije EKK, nadalje član izvršnega sveta Drago Flis. predstavnik ljubljanske kreditne banke in hranilnice Davo-rin Cvilak, predsednica celjske občinske skupščine Olga Vrabič in še nekateri predstavniki družbeno političnih organizacij s celjskega območja. Ko je direktor našega podjetja inž. Drago Ceh poročal o poslovnih rezultatih letošnjega prvega polletja, je uvodoma nakazal gibanje poslovnih rezultatov v lanskem letu, ko se je zaradi nekontroliranega uvoza nekaterih proizvodov po dumpinških cenah, ki so bile tudi do 40 % nižje od svetovnih cen, zmanjšala naša realizacija od aprila do septembra od 2,8 milijarde na 1,5 milijarde. Izvedena je bila vrsta ukrepov: prenehali smo proizvajati tiste proizvode, katerih proizvodne cene so bile višje od svetovnih proizvodnih cen, zmanjšani so bili proizvodni stroški, povečana je bila produktivnost dela, poleg tega pa smo proizvodni program izpopolnili z nekaterimi novimi, akumulativnimi proizvodi. Letošnji polletni poslovni rezultati so sicer nekoliko boljši od rezultatov, doseženih v istem obdobju lanskega leta, vendar še vedno niso zadovoljivi. Pro- Tretje seje CDS so se udeležili tudi predsednik IS Stane Kavčič, član IS Drago Flis, predsednica celjske občinske skupščine Olga Vrabič in še nekateri družbenopolitični delavci izvodnjo naših izdelkov smo prilagodili povpraševanju na tržišču. Zaloge izdelkov in polizdelkov so bile zmanjšane za 1,1 milijarde din, reprodukcijski material pa je bil nabavljen le v takih količinah, kolikor smo ga potrebovali za proizvodnjo, ki jo je narekovalo tržišče. Štirideset odstotkov celotne proizvodnje smo izvozili; letos je bil izvoz za 4,5 % večji kakor lani v istem obdobju, prodaja na domačem tržišču pa je bila nekoliko manjša. Pogoji izvoza na konvertibilno področje so se letos nekoliko izboljšali, toda padla je cena cinka na londonski borzi, medtem, ko je cena cinkovim koncentratom na domačem tržišču ostala na isti višini kot je bila pred tremi leti. Dohodek podjetja je letos za sedem odstotkov manjši zaradi tega, ker so poslovni stroški hitreje naraščali kakor celotni dohodek. Čeprav so bili osebni dohodki na isti višini kakor preteklo, smo v letošnjem prvem polletju izplačali preko 163 milijonov S-din nepokritih osebnih dohodkov. To izgubo smo poravnali s sredstvi iz rezervnega sklada, kar pa bomo morali do konca leta nadoknaditi. To nam bo uspelo le pod pogojem, če bomo dosegali mesečno realizacijo 2 milijardi S-din, seveda pri enakih osebnih dohodkih kakor doslej. O perspektivnem načrtu in investicijski izgradnji našega podjetja smo že večkrat razpravljali. Na tej seji delavskega sveta je direktor investicijskega sektorja Aljoša Pclan, dipl. inž. navzoče ponovno seznanil s tem načrtom in obrazložil, kaj je vodilo naše podjetje v tako usmeritev. Cinkarna spada med najstarejša podjetja na celjskem območju. Njeni obrati, bodisi metalurški, bodisi kemijski, ka- terih proizvodnja je organsko povezana, so razpolagali s precej izrabljenimi osnovnimi sredstvi. Delovni pogoji v metalurških obratih (topilnica in stara pražarna) so bili izredno težki, tehnološki postopek pa zastarel. Zaradi precejšnje oddaljenosti surovinske baze se sodobne, eko-nomičnejše naprave za pridobivanje cinka ne bi izplačalo graditi. Obstoječe belgijske retortne peči so bile rekonstruirane, da bi povečali proizvodnjo in izboljšali tehnološki postopek. Težko fizično delo pri šaržiranju in dešaržiranju je bilo odpravljeno z uvedbo mehanizacije. Tudi stare pražilne naprave so bile precej zastarele in izrabljene. Plini, ki so uhajali iz pražilne peči in iz aglomeracije so deloma onečiščali zrak, namesto da bi jih predelali v žvepleno kislino. Delo na teh napravah je bilo zelo težko in celo zdravju škodljivo. Proizvodne kapacitete v obratih anorganske kemije so bile zelo majhne in razdrobljene na vrsto proizvodov, kar je zahtevalo precejšnje število zaposlenih. Kolektivu je bilo vse bolj jasno, da je treba podjetje modernizirati, izboljšati obstoječe tehnološke postopke in uvesti nove, odpraviti težke delovne pogoje, ki so predčasno izčrpavali delavce, skratka, da je treba zagotoviti bodoči razvoj podjetja ob upoštevanju že obstoječe dejavnosti podjetja. Izradnji nove naprave za proizvodnjo žveplene kisline po kontaktnem postopku leta 1962 je sledila rekonstrukcija topilnice in valjarne, proizvodne zmogljivosti valjarne smo povečali od 7.000 na preko 17.000 ton in planirali čim večjo finaliza-cijo cinka. (Nadaljevanje na 3. strani) Zn poslovanje v prvem polletju letošnjega leta sta značilni dve obdobji. V obdobju prvih treh mesecev je splošna situacija na domačem tržišču hromila našo proizvodnjo in prodajo, tako da sta močno zaostali za rezultati preteklega leta, ko so bili prvi trije meseci še konjunkturni. ker je obseg poslovanja pričel padati šele v četrtem mesecu. V drugem trimesečju 1968 je gospodarska aktivnost pričela ponovno naraščati, kar je bila posledica ukrepov zveznih organov. Vzporedno je pričel poposto-poma prav tako naraščati obseg poslovanja Cinkarne. Vendar je ta porast na domačem tržišču skromnejši, zaradi česar smo prisiljeni povečati izvoz kar pa se seveda negativno odraža na doseženih cenah, oziroma na dohodku podjetja, ki je za 7 % manjši od onega, ki je bil dosežen v istem obdobju preteklega leta. V letošnjem letu doseženi dohodek ne pokriva osebnih dohodkov zato je nastala izguba v znesku 1,638.821,22 din, ki pa je še pokrita z rezervnim fpndom. Vplivi na obseg realizacije in celotnega dohodka Jz' strukture medletnega celotnega dohodka po izdanih fakturah je razvidno, da je prišlo do porasta celotnega dohodka v primerjavi s preteklim letom izključno zaradi povečane prodaje materiala, ne pa zaradi povečanja finančnega obsega realizacije naših izdelkov, ki je za 1% manjša kakor v preteklem letu. Indeks medletne realizacije na domačem tržišču znaša 96,63, indeks prodaje v tujino pa 105,65, Realizacija storitev je manjša za 6,5% medtem ko so Izredni dohodki po-rastli za 21,13 % Analiza vplivov na višino medletne realizacije v primerjavi -z istim razdobjem preteklega leta daje naslednje rezultate: Zaradi nižjih cen od onih, ki so bile dosežene v preteklem letu je realizacija per saldo manjša za 4,004.576,00 dinarjev, kar v celoti predstavlja zmanj- šanje dohodka v primerjavi s preteklim letom pri povečanem količinskem obsegu realizacije v vrednosti 2,796.296,00 dinarjev. Nižje dosežene cene so posledica naslednjih vplivov: zmanjšanje cen cinka na londonski borzi, kar je imelo za posledico tudi zmanjšanje cen na domačem tržišču; večja ponudba na trgu od povpraševanja; povečanje izvoza (kislina, kemični proizvodi; vedno večje vključevanje trgovine tudi v promet s polproizvodi zaradi pomanjkanja obratnih sredstev (tranzitni rabati); povečanje rabata trgovini z umetnimi gnojili. Gibanje celotnega dohodka v primerjavi z Istim razdobjem preteklega leta: Po raktuririani realizaciji' I.—VI. 1967 I —VI. 1968 I,—VI. 1967 Po plačani realizaciji I—VI. 1968 14V.451.985 168.969459- •116.294.75* 124.011.872 Indeks za I. polletje 1967 je 100 Na fakturni realizaciji 114,59 Na plačani realizaciji 106,63 STRUKTURA CELOTNEGA DOHODKA (fakturirana medletna realizacija) Element I.—VI. 1967 din I.—VI. 1968 din Indeks 1967=100 Realizacija Izdelkov na domačem tržižču v tujini Skupna realizacija Izdelkov 76.047.174 61 33.814.733,00 109.861.907,61 73.279.475.65 35.725.005,15 96,63 105,65 109.004.480,80 99,21 Realizacija storitev ipd. Realizacija mat. odpadi Realizacija storitev in materiala skupaj Realizacija invest. Realizacija skupaj Drugi dohodki Medletni celotni dohodek 5.150.267,42 5.541.208,89 10.691.476,31 165.656,90 120.719.040,82 657.797,39 121.376.838,21 4.815.278,87 17.605.117,59 93,50 317,71 22.420.396.46 298.321,20 131.723.198,46 796.841,29 132.320.039,75 209.70 180,08 109,18 121,13 109,18 PROIZVODNJA ,I\ PRODI KTIAA0ST V AVG ISTI (Nadaljevanje s 1. Sl rani) planiran« vrednosti. Visoko postavljen letni izvozni plan je dosežen s 60.71 % V primerjavi /, istim raz-, u.tbjem preteklega leta pa .je bila vrednost izvoza za 4 ■ 2.92 " fi večja. Ker smo v p avgustu izvozili 92% celot- V p ne vrednosti izvoza na koti-(I verfibilna področja, je bila ^ i> kumulativno izboljšana V P Struktura izvoza z ozirom I1 na področje, in sicer na (• konvertibilno področje 77.1. <• na vzhodnoevropsko i pod-<• ročje 14.3. ostali kliring pa d 8.6 odstotka. CINKARNAH Na obseg realizacije v primerjavi s preteklim letom je znatno vplivala manjša proizvodnja in realizacija naslednjih pomembnejših proizvodov: cipko-vč pločevine, cinkove žice. svinčene pločevine, žlebov in cevi, svinčevih oksidov, superfosfata, anilinskih barv ter organolov. Večja je bila prodaja naslednjih proizvodov, ki so kompenzirali izpadle: cinka (manj predelav), cinkovega prahu, čašic za baterije, mikrocinkovih plošč, kadmija, zarnak cinka (nova proizvodnja), natrijevega sulfi- Saržiranjc cinkovih blokov v pretaljcvalno peč v valjarni da, modre galice, modrega bakra, premaznih sredstev, kemolit plošč, kemikalij za cinkografske plošče, PK gnojil (nova proizvodnja) in vodikovega peroksida. Prodaja v tujino je porastla v primerjavi z • istim razdobjem preteklega leta od 2.694.564 $ na 2.815.930 8, oziroma za 4 5 %. Vendar visoko postavljen letni plan, ki znaša 6.170.000 $ ni bil dosežen s 50 %. V zaostanku smo še za 4,4 °, 0. Računamo, da bomo ta zaostanek nadoknadili v drugem polletju. V skupni vrednosti izvoza je einkova pločevina udeležena s 61 " j, cinkov prah 17 % žveplena kislina z 10 0 na ostale proizvode pa odpade 12 %. Izvoz je bil usmerjen po področjih, in sicer smo izvozili na konvertibilno področje 71.7 %, na vzhodno evropsko 17.4°,o, na ostalo klirinško pa 10,9 %. Področje proizvodnje V prvih šestih mesecih letošnjega leta smo dosegli 47,45% letne planirane vrednosti celotne proizvodnje. V primerjavi z doseženo proizvodnjo V prvem polletju 1967 pa zaostajamo v letošnjih šestih mesecih za 6 %. Proizvodnja važnejših proizvodov, oziroma skupin proizvodov se je gibala takole: — cink in cinkov prah iz topilnice: letni proizvodni plan je bil dosežen z 48,5%; v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa je proizvodnja manjša za 2,6 % — izvršen je bil remont peči; — cinkov prah — nova naprava: letni plan je bil dosežen s 60,0%', porast proizvodnje pa znaša v primerjavi s preteklim letom 51,3 n n; — fini cink letni plan je bil dotežen s 46,4 %; v primerjavi s preteklim letom znaša porast proizvodnje 29,7; — dekndmlrani .cink: letni plan je bil dosežen z 59,7 % medtem ko znaša porast proizvodnje v primerjavi s preteklim letom 67,4 — kadmij: letni plan je bil dosežen le s 42 %; porast proizvodnje v primerjavi s preteklim letom pa znaša 145%. Plan ni dosežen zaradi manjše vsebnosti kadmija v koncentratih; — cinkovo belilo: letni plan je bil dosežen le s 43,7 % v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa jc proizvodnja za 5,7 % manjša. Izvršen je bil remont peči: v prvih dveh mesecih tudi zastoj v prodaji; — žveplena kislina 66n Be-PIK: letni proizvodni plan je bil dosežen z 52,5 %. V primerjavi z istim razdbbjem preteklega leta pa je proizvodnja porastla skupno s 66" Bo kislino na 35%; (Nadaljevanje na 4. strani) Preusmeriti bo treba proizvodni program (Nadaljevanje s 1. strani) Surovi cink, pridobljen v destilacijskih pečeh vsebuje še druge primesi (svinec in kadmij), zaradi tega ni primeren za predelavo v zahtevnejše izdelke (cinkova pločevina, mikrocink, čašice itd.). Zato smo leta 1966 zgradili obrat za raiinacijo cinka po New Yersej postopku, kjer odstranimo iz cinka svinec in kadmij ter dobimo izredno čisti cink. Poleg tega v tem obratu proizvajamo finozrnasti cinkov prah za kemijsko industrijo in za antikorozijske premaze. Leta 1964 je pričel obratovati obrat za proizvodnjo litopona s kapaciteto 5.000 ton letno. Tudi V proizvodnji rastlinskih zaščitnih sredstev pomeni velik napredek zgraditev obrata za proizvodnjo cuprablaua s kapaciteto 600 ton letno. Ker je zahtevala rekonstrukcija topilnice tudi novo tehnologijo pri pripravi vsipa, smo morali zgraditi novo pražarno in peletizacijo cinkovih koncentratov in noV Obrat žveplene kisline, vezan na to piazam* 2včp-lena kislina iz tega obrata'in Iz nove piritne pražarne ter preostala kislina je bila namenjena za potrebe dveh novih obratov: tovarne titanovega belila jn tovarne umetnih kompleksnih gnojil. Ideja o gradnji tovarne titanovega belila ni nova. V letošnjem letu nam je končno uspelo, da smo v okviru skupnega investiranja z inozemskim partnerjem rešili delno vprašanje kreditiranja oziroma financiranja te investicije, čeprav vprašanje dinarskih sredstev še ni rešeno in čeprav nam V republiki doslej še ni uspelo najti zadovoljive udeležbe domačih bank. Naša tovarna bi zagotavljala rentabilno proizvodnjo in porabo dela proizvedene kisline. Okoli 40.000 ton žveplene kisline se po končanem ciklusu proizvodnje titanovega belila pojavlja kot onesnažena kislina, le-to bi porabili pri proizvodnji kompleksnih umetnih gnojil. Analize kmetijskih strokovnjakov so pokazale, da bi severozahodni del države nujno potreboval lastno proizvodnjo umetnih kompleksnih gnojil Ker v našem zastarelem obratu superfosfata takih gnojil ne bi mogli proizvajati v zadostnih količinah, smo planirali izgradnjo obrata kompleksnih umetnih gnojil z letno kapaciteto 250.000 ton. Leta 1964 je investicijska banka odobrila naš projekt, pričetek izgradnje pa je bil predviden jeseni 1965. Jugoslovanska investicijska banka je bila pripravljena financirati obratna sredstva, carino in dati bančno garancijo za inozemski kredit. Preostala potrebna dinarska sredstva smo si skušali zagotoviti pri splošni banki, vendar nam to kljub trikratni prošnji ni Uspelo. Zaradi tega smo morali predvideno izgradnjo obrata umetnih gnojil odložiti, dokler nam ne bo uspelo zagotoviti potrebnih finančnih sredstev Ko nam je spomladi 1961 republiški izvršni svet' ponudil dčl v Veliki Britaniji naročene opreme za EKK, in sicer opremo za proizvodnjo amoniaka in uree, smo preanalizirali možnosti za vključitev te opreme v naš program proizvodnje umetnih kom-plcksnih gnojil. Uplinjanje velenjskega lignita, ki ga je predvideval prvotni načrt, bi bilo po novem konceptu zamenjano z reformingom nizkooktanskega benzina. Del sinteznega plina, ki bi ga dobili, bi bil namenjen široki potrošnji kot mestni plin, del' pa bi služil za proizvodnjo peroksida, ki bi v taki ali pa predelani obliki služil predelovalni industriji. Nadalje bi proizvajali amonak, ureo in 150.000 kompleksnih granUliranih gnojil; preostali del uree bi porabili za umetne smole in lepila. Uresničenje tega načrta bi na eni strani predstavljalo osnovo za razvoj petrokemije na celjskem območju oziroma v Sloveniji, na drugi strani pa osnovo za integracijo slovenske bazične kemije, ki jo sedaj predstavljajo manjša podjetja z zelo razdrobljeno proizvodnjo. Kq je likvidacijo bivšega EKK prevzela kreditna banka in hranilnica v Ljubljani, Je le-ta odpovedala dinarsko kreditiranje te investicije. Zaradi take odločitve kreditne banke ni splavaj po vodi samo . naš perspektivni razvoj in raz' voj bazične kemije v Sloveniji, temveč je tudi poslabšana rentabilnost predvidenega obrata za proizvodnjo titanovega dioksida. kajti za nevtralizacijo 40.000 ton nečiste žveplene kisline, ki bi ostala pri proizvodnji tega belila bi potrebovali ogromno količino apna in naprave za nevtralizacijo, kar bi občutno povečalo proizvodne stroške. — Sedaj tečejo raziskave o maksimalni možni rentabilnosti tega objekta v novih pogojih, ki so se sedaj pojavili. Predsednik republiškega izvršnega sveta tovariš Stane Kavčič je dejal, da je danes vsakomur jasno, da se Cinkarna sedaj nahaja v izredno težkem položaju, pojasnil pa je tudi, zakaj je prišlo do sedanje odločitve glede likvidacije bivšega EKK. Poudaril je, da je republiški izvršni svet želel prenehati s tako politiko, ki je privedla do investiranja EKK, nadalje Kemične industrije v Mostah in končno do INIS v Novem mestu; imenoval jo je kooperacija med našimi željami in realnimi ekonomskimi možnostmi oziroma rešitvami. Podčrtal je tudi, da izvršni svet ni spremenil odločitve o likvidaciji EKK zaradi nekakšnih pomislekov glede lokacije in rentabilnosti objekta, ki ga je nameravala zgraditi Cinkarna, niti zaradi dvomov nekaterih strokovnjakov; v izvršnem svetu se zavedajo, da bi izgradnja obrata za amohiak in ureo imela precejšen pomen za republiko Slovenijo; do spremembe pa je prišlo iz čisto preprostega razloga, ker ni denarja. Precej sredstev bo potrebovala republika za izgradnjo elektroenergetskega sistema in za sanacijo slovenskih železarn. Bo leta 1910 ni torej iz-gledov da bi lahko pričeli kakšne večje nove investicije v naši republiki. Tovariš Kavčič je ob koncu dejal, da Cinkarna v sedanji situaciji nima druge možnosti, kakor da skuša preusmeriti svoj program v predelovalno dejavnost, za kar bodo vsekakor potrebna manjša sredstva, ki bodo lažje dosegljiva, kakor sredstva za izgradnjo obrata bazičnega značaja. Na tem zborovanju je bil ostro kritiziran sedanji izvozno-uvoz-ni sistem, ki omogoča priti do deviz tistim, ki uvažajo, ne pa tistim, ki devize ustvarjajo. Opozorili so tudi na dejstvo, da podjetja, ki izvažajo, ustvarjajo manjši dohodek, ker morajo zaradi zaščitnih carin občutno znižati Ceno svojim izdelkom, medtem pa si podjetja, ki uvažajo polizdelke ali celo gotove izdelke, z njimi ustvarjajo veliko akumulacijo; v takih 'podjetjih so navadno osebni dohodki mnogo večji kakor v podjetjih, ki svoje izdelke izvažajo. Predsednica celjske občinske skupščine je menila, da bi do takega sestanka moralo priti že mnogo prej, v tem primeru ne bi prišlo dp take situacije v kateri se sedaj Cinkarna nahaja. Tovarišica Vrabičeva in direktor našega podjetja sta si bila enotna glede potrebe po perspektivnem razvojnem programu slovenske bazične industrije. Ob koncu je centralni delavski svet sprejel sklep o odložitvi izgradnje obrata za proizvodnjo amoniaka in uree, dokler ne bodo zagotovljene vse možnosti za realizacijo, poiskati pa bo treba nove možnosti perspektivnega razvoja podjetja. Z. Š. Minimalni osebni dohodki za borce NOB zagotovljeni Centralni delavski svet je na svoji drugi redni seji dne 21. junija 1968 na predlog upravnega odbora odobril minimalni osebni dohodek za člape ZB, ki so zaposleni v našem podjetju, in sicer: za člane, ki so vstopili v NOB do, j. julija 1944, znaša minimalni osebni dohodek na mesec 150,90 N-dip; —, za, člane, ki so vstopili v NOB po 1. juliju 1944 pa do konca vojne znaša minimalni osebni dohodek na mesec 100,09 N-din. Ta minimalni osebni dohodek prejmejo samo tisti člani ZB. ki jim je priznano dvojno štetje in to priznanje vpisano in priznano v delovni knjižici. Sklep velja od 1. julija 1968. Vsi upravičeni naj si v kadrovskem sektorju izposlujejo nove ustrezne odločbe. Na minuli seji je centralni delavski svet obravnaval dve pomembni vprašanji; polletne poslovne rezultate in perspektivno situacijo podjetja. (Nadaljevanje z 2. strani) — žveplena kislina 66° Be Čret: letni proizvodni plan je bil dosežen le s 37,4 %, vendar je proizvodnja v primerjavi s preteklim letom porastla za 18.2 %. Že v juniju sta obe napravi polno obratovali, ker nam je uspelo zaključiti večje količine za izvoz. V drugem polletju bosta napravi polno .izkoriščeni; — cinkova pločevina: letni plan je bil v šestih mesecih dosežen le z 38,8 %. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je proizvodnja manjša za več kot 20 %; — čašice za galvanske elemente: planirana količina je bila dosežena; v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je proizvodnja večja za 21.7 %; anilinske barve: letni proizvodni plan je bil dosežen s 45 %; v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je proizvodnja manjša za 3,2%. Zaradi uvoza se prodaja pri obeh domačih proizvajalcih manjša; — kromov galun: visoko postavljen letni plan je bil dosežen z 38,1 %; v primerjavi s preteklim letom pa je proizvodnja manjša za 5,5 %; — natrijev hidrosulfiti letni plan je bil dosežen s 54,7 % V primerjavi s preteklim letom pa je količina porastla za 44,7 %; — natrijev sulfid: ker je na tržišču veliko povpraševanje po tem proizvodu v luskah, je bil že v šestih mesecih letni plan izpolnjen s 106,5%. V primerja-- vi z istim razdobjem preteklega leta pa je proizvodnja porastla za 192 %; — cinkov sulfat: ker Viskoza Ložnica ni kupovala količin, ki jih je proti koncu leta 1967 prijavila, je letni plan dosežen le a 38.4 %. V primerjavi s preteklim letom pa je proizvodnja manjša za 9 %; • — litopon: letni plan je dosežen s 47,2 %. V primerjavi s preteklim letom pa je proizvodnja manjša za 3%- V januarju Je bil izvršen redni letni remont ter nepredvideni remont v maju; — svinčevi oksidi: letni plan je dosežen s 50,6 % v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je proizvodnja manjša za 26 % ker smo proizvajali zahtevnejši asortiment, odpadli pa so letos tudi kupci, ki uporabljajo visokokvalitetno glajenko za stabilizatorje, ki je ne moremo nuditi; — superfošfat: letni plan Je bil dosežen le z 41,2%; v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je proizvodnja manjša za 22%; — kemolit plošče: prozivodnja je v primerjavi s preteklim letom večja za 109%. Letni plan pa je dosežen z 41 %, ker so na- prave v novi hali pričele obratovati šele proti koncu polletja — zaostanek bo nadoknaden; — zemeljske barve: letni plan je bil dosežen, v primerjavi s preteklim letom pa je proizvodnja porastla za 7,6 %; — VOBA barve: visoko postavljen letni plan je bil dosežen s 25,6 % v primerjavi s pre- teklim letom pa znaša porast proizvodnje 76.8 %; — organoli: letni plan je dosežen komaj z 22,4 %, v primerjavi s preteklim letom pa je proizvodnja manjša za 52,4 %; — premazna zaščitna sredstva: proizvodnja je močno povečana v primerjavi s preteklim letom. Visoko postavljen letni plan pa ni bil v celoti dosežen. FINANČNA EFEKTIVNOST IN RENTABILNOST POSLOVANJA r- s I S Element -i > m > Indeks 1967=1 i. M l M Celotni dohodek 116,294.758 100 124,011.872 100 106,6 Vrednost uporabljenega materiala 75,735.273 65,12 68,817.995 55,49 90,86 Izdatki za storitve Nabavna vrednost 2,391.460 2,06 1,838.726 1,48 76,88 trgovskega blaga 4,934.621 4,24 14,109.958 11,38 285,93 Amortizacija 6,365.697 5,47 10,038.869 8,10 157,70 Investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev 2,324.158 2,00 2,066.724 1,67 88,92 Reklamni in reprezentančni stroški Stroški za obnavljanje, vzdrževanje in raziskovanje 121.865 . 0,10 328.923 0,27 269,90 rudnega bogastva, stroški prevoza, nakladanje realiziranih proizvodov 2,006.475 1,73 2,060.877 1,66 102,71 Razni drugi stroški 586.087 0,51 264,969 0,21 45,20 Izredni stroški 1,805.434 1,55 2,937.837 2,37 162,72 Porabljena sredstva 96,271.070 82,78 102,464.879 82,63 106,43 Neto produkt 20,023.688 17,22 21,546.994 17,37 107,60 Obresti od kreditov 2,656.540 2,28 4,606.300 3,71 173,39 Obresti od poslovnega sklada 1,474.087 1,27 1,748.282 607.514 1,40 118,60 Zavarovalne premije 369.954 0,32 0,49 164,21 Drugi prispevki In članarine 37.032 0,03 58.634 0,05 158,33 Vodni prispevek Prometni davek 202.808 0,17 222.519 0.18 109,71 39.151 0,03 46.480 0,04 118,71 Osebni izdatki, ki obremenjujejo poslovne stroške 334.378 0,29 372.533 0,30 111,41 Stroški za izobraževanje strokovnih kadrov 242.551 0,21 125.401 0,10 51,70 Prispevek za socialno zavarovanje — dodatni 206.006 0,18 271.646 0,22 131,86 Prispevek za uporabo mestnega zemljišča 195.529 0,17 210.511 0,17 107,66 Poslovni stroški skupaj 102,029.106 87,73 110,734.697 89.29 108,53 DOHODEK PODJETJA 14,265.652 12,27 13,277.175 10,71 * 93,07 Finančna efektivnost, oziroma rentabilnost poslovanja, ki je končen odraz vseh prizadevanj in končni cilj poslovanja, še vedno upada. Učinki (celotni dohodek, netoprodukt) zaostajajo za porastom vloženih sredstev, dohodek podjetja pa celo pada. Celotni dohodek je ostal na višini preteklega leta (prikazani porast je nastal iz prodaje materiala), netoprodukt je sicer ne- koliko porastel, vendar na račun investicijskega vzdrževanja, kar moramo spričo prenizkih sredstev v ta namen šteti za negativno. Poslovni stroški so hitreje naraščali od celotnega dohodka, zaradi česar je dohodek v primerjavi s preteklim letom padel za 7 % in zdrknil tako nizko, da je nastala izguba v višini 1,638.821,22 dinarjev, ki jo predstavljajo nepokriti osebni do- j ■ mm S v W\, J ; hodki kljub zmanjšanju števila zaposlenih. Osnovni vzroki za tak razvoj so: — stagnacija v obsegu poslovanja ob povečanju vloženih sredstev — povzroča močan porast udeležbe fiksnih stroškov v celotnem dohodku na račun dohodka (amortizacija, obresti, prispevki); (Nadaljevanje na 5. strani) »Kemolit plošče je treba natančno prekontrolirati,« je dejal inž. Rasti Čatar GASILSKO TEKMOVANJE V ŠTORAH Naši gasilci so se udeležili meddruštvenega tekmovanja v Štorah, in sicer starejši člani. Tekmovanje je bilo zelo interesantno z ozirom na razpis, ki je vseboval program za starejše gasilce nad 40 let starosti — da tudi oni lahko pokažejo svoje znanje. Starejši tovariši nimajo prilike tekmovati tako, kakor tekmujejo mlajši člani. To je tudi razumljivo, ker tekmovanje ni lahka stvar, saj terja tudi precej truda in dobre kondicije, leto jo pa ima lahko samo mlad človek. Ravno zato so takšna tekmovanja starejših tovarišev še bolj interesantna, ker starejši tovariši lahko pokažejo izkušnje, ki so jih pridobili v gasilskih vrstah, da pokažejo mlajši generaciji svoje dolgoletno delo v društvu. Tekmovanja v Štorah za starejše člane gasilskih društev se je udeležilo 13 društev. Udeležba je bila zelo lepa. Naša gasilska ekipa je dosegla v tej hudi konkurenci 6. mesto s 309 točkami, kar je zelo lep uspeh. Lahko jim samo čestitamo in želimo še nadalje veliko plodnega dela v gasilski organiza- k CINKARN AR Naprava za vlečenje cinkove žice L. S. (Nadaljevanje s 4. strani) — zaradi tržne situacije je prišlo do močnega znižanja cen na račun dohodka; — tržna situacija vpliva na zmanjšanje realizacije in proizvodnje najbolj akumulativnih proizvodov (organoli, anilinske barve, žlebovi in cevi, svinčeva glajenka), ki jih pa ni uspelo v tem času nadoknaditi v celoti x novimi prav tako akumulativnimi proizvodi; — zastarela tehnologija, ki ima za posledico previsoke proizvodne stroške in relativno slabe izkoristke surovin. Porast tehnične produktivnosti dela in padec produktivnosti dela na zaposlenega je posledica manjšega števila opravljenih ur na zaposlenega, do česar je prišlo zaradi poslabšanja izkoristka možnega časovnega fonda. Izkoristek časovnega fonda pa je bil poslabšan za skoraj 3 % v glavnem zaradi povečanja bolezenskih izostankov in sedemurnega plačanega delovnega časa nekaterih režijskih in upravnih služb do meseca maja. POPREČNI OSEBNI DOHODEK I.-VI. I.-XII. S 2 o "S J ! § I 11 •3 S C Oi ►—l i-H 906,07 892,55 98,51 886,91 892,55 100,63 V teh zneskih so zajeta vsa Izplačila po plačilni listi, doplačilo za topli obrok, nagrade za stalnost in premija za nezgodno zavarovanje. VREDNOST TOČKE ZA I. POLLETJE 1968 OBRAT Vrednost točke N-dln Cinkovo belilo 1,21 PIK 1,26 Aglomeracija 1,20 Topilnica 1. (p 2. peč Topilnica 3. in 4. pač 1,23 1,23 Topilnica 5. peč 1,27 . Topilnica 6. peč U5 Topilnica 7. peč 1,23 Topilnica 8. peč 1,26 Topilnica 9. peč 125 Topilnica 10. peč 125 Topilnica 11. peč 121 Topilnica 12. peč 1,24 Thede peči 1,24 Skupne službe topilnice 1,24 Plinarna 1,23 Keramika 1,24 Skupne službe metalurgije 124 Rektlficlran cink 1,24 Clnkov prah New Jersey 1,24 Nova žveplena kislina 1,24 Valjarna — izmena Arh 1.20 Valjarna — izmena Pečnik 1.28 Valjarna — izmena Sribar 1,22 Valjarna — poprečje Izven Izmen 1,27 Čašice 1,21 Žica 1,22 Žlebovi 1,23 Skupne službe predelovalnih obratov 123 Kromov galun 1,25 Natrifev sulfid 1,23 Cinkov sulfat 1,22 Litopon 1,23 Svinčevi oksidi 1,21 Superfosfat 1,24 Ultramarin 1,21 Modra galica 1,22 Modri baker 124 Aluminijski ofset 121 Tiskarna 1,27 Skupne službe anorg. kemije In razvojni 1,23 Kemija III. — Mozirje 1,23 Kemija II. — organska 1,22 Ctnkog rafija 1,25 Vzdrževalni obrati 1.22 Uprava in šoferji 1.23 Komercialni sektor 1,24 Skladišča 1.22 Transportni oddelek 1.24 Finančni sektor 1,24 Kadrovski sektor s pomožnimi službami 1.23 Varnostni sektor ln gasilci 1.22 Investicijski sektor 1,23 Laboratorij 1,23 Družbeni standard 1,22 Celotno podjetje 1,23 UGOTOVITEV IN RAZDELITEV Plačana realizacija 122,441.406,87 Drugj dohodki 796,841,29 Celotni dohodek 123,238.248.16 Izredni stroški 2,934.055,32 Poslovni stroški 107,085.004,90 Dohodek 13,219.187,94 DOHODKA Z DNE 30. JUNIJA 1968 Kritje izgube obratov družbenega standarda 72.462,51 Dohodek za razdelitev 13,146.725,43 Medletni celotni dohodek 132,520.039,75 Prodaja koncentratov 16,208.138,02 Skupaj 116,311.901,73 OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV Z DNE 30. JUNIJA 1968 VKALKULIRANI OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki v prenesenih zalogah 7,628.041,63 Vkalkulirani osebni dohodki 15,356.769,16 Skupaj obračunano 22,984.810,79 Realizirani osebni dohodki 14,348.466,23 Osebni dohodki v zalogah 30..6. 1968 8,636.344,56 KRITJE IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKOV Obračunani osebni dohodki 15,793.849,58 V prenešenih zalogah 7,628.041,63 Skupaj obračunano 23,421.891,21 V končnih zalogah 8,636.344,56 Za kritje osebnih dohodkov 14,785.546,65 Doseženi osebni dohodki iz dohodka 13,146.725,43 Nepokriti osebni dohodki 1,638.821,22 OBRAČUN REZERVNEGA SKLADA Z DNE 30. JUNIJA 1968 Na račun podjetja -** 1,768.028,27 Privredna banka, Beograd 760.000,00 Posojilo federaciji 417.202,31 Stanje dne 30. junija 1968 2,945.230,58 Sredstva na računu podjetja 1,768.028,27 Pokritje nepokritih OD 1,638.821,12 Ostanek dne 30. junija 1968 129.207,05 '• Tov. Sajovic odnaša gotovo kemolit ploščo OBSOJAMO INTERVENCIJO V ČSSR Dne 21. avgusta se je po vsem svetu bliskovito razširila vesli da so čete petih članic Varšavskega pakta (Sovjetske zveze, Nemške demokratične republike, Poljske, Madžarske iij Bolgarije) to noS vkorakale v Češkoslovaško socialistično republiko pod pretveza* da bi zaščitile socialistično graditev te dežele, ki ji preti kontrarevolucionarna dejavnost privržencev imperializma. Češkoslovaško ljudstvo te je pod vodstvom komunistične partije in vlade, na čelu katerih sta Aleksander Dubček in Ludvik Svoboda, odločilo za demo-kratičnejšo pot izgradnje socializma, kar pa ni bilo pogodu Sovjetski zvezi in nekaterim članicam Varšavskega pakta. Niti pogovori v čierni, niti sestanek v Bratislavi, kjer jei bilo doseženo soglasje komunističnih partij vseh šestih dežel, ni odvrnilo »strogega očeta«, da ne bi pokaral »porednega otroka«. Ob dogodkih v ČSSR je tovariš Tito dejal: »Poteptana je suverenost socialistične države in! prizadejan je hud udarec socialističnim silam na svetu.« Odločnim protestom vseh Jugoslovanov se je pridružil tudi naš kolektiv, v imenu katerega je politični aktiv poslal CK Zveze komunistov Jugoslavije naslednjo brzojavko: Politični aktiv Cinkarne Celje, zbran na svojem izrednem zasedanju, ocenjuje vojaško intervencijo petih držav Varšavskega pakta kot očitno agresijo in rušenje suverenosti češkoslovaškega ljudstva. Popolnoma podpiramo izjavo tov. Tita in stališče predsedstva in IK ZKJ, ki to intervencijo najostreje obsojajo. Menimo, da je tak način reševanja problemov posebno še med državami s socialistično družbeno ureditvijo skrajno škodljiv in v zgodovini delav. skega gibanja do sedaj brez primerjave ter bo imel za celotno delavsko in socialistično gibanje v svetu dalekosežne posledice. Poleg tega pa je ta akt udarec vsem progresivnim silam ki se borijo za mir in miroljubno sožitje med narodi ter voda na mlin vsem konservativnim silam v svetu. Pričakujemo, da bo CK ZKJ na svojem zasedanju v celoti podprl legalne predstavnike Ce« skoslovaške socialistične repub« like, ki uživajo vso podporo in zaupanje češkoslovaškega ljudstva, ki ima polno pravico, da si samo izbira svojo pot nadaljnje graditve socializma. Politični aktiv Cinkarne Celje TEŽIŠČE SAMOUPRAVE V PODJETJU Osnutek temeljnega zakona o ugotavljanju skupnega dotojjka in dpkodka ter o delil i dohodka n delovnih organizacijah, ki bo sedaj na" dneyj)'.eni.J'i?tlu v zvezni skupščini-vsebuje vrsta pdvie, med katerimi so tudi take, ki verjetne niso najbolj prilagojene današnjim razmeram in potrebam v gosjpodarsnu. Navedeni osnutek opredeljuje med drugim Judi v logu delovne enote v podjetju, glede na ugotavljanje ih delittey ^tohodko.. Ob tem se ponovno postavlja vprašanje, kdo je'osnovni nosilec samoupravnih odločitev. Ali je to delovna enota v okviru podjetja, ali pa je to podjetje kot celota? Praksa se odločno nagiba k temu, da je težišče notranje samouprave na nivoju podjetja, ne pa na nivoju delovne enote, ker je podjetje osnovni; pravno-ekonomški subjekt v blagovnem, gospodarstvu, delovna enota tegraci.jskim poskusom. Ta nasprotja bi bilo možno obvladovati in urejati, kolikor bi bilo delo dejansko edini faktor, ki dohodka prilagojena njim. i Zato je pravilno, da ta merila postavlja podjetje, ki je v stanju, da strokovno-analitično ugotavlja najboljše učinke poslovanja celega podjetja in potrebe] ki jih podjetje lahko z Že pridobljene samoupravne pravice delovnih enot je potrebno kvalitetno krepiti in širiti krog ljudi, ki bodo bolj intenzivno in z večjim znanjem uveljavljali svoja stališča o problemih poslovanja in o stalnem izboljševanju pogojev dela. L. Slapnik NA OBISKU PRI ČEŠKIH TURISTIH ^ Podobno kakor pr! naših državljanih za letovanje na čelioslovaškcm. vlada tvdl pri njih veliko zanimanje za letovanje pri nas. Letos sta se EMO in Cjnkarna dogovorili s Šeškima podjetjima Vitkovickc St«vby in SFINKS za zamenjavo tetovttklh kapacitet. Medtem ko sta se dve skupini dopustnikov vrnili na svoje domov • in pripovedovali o vseli prijetnih vtisih i letošnjega dopusta, je tretja skupina iz Cehoslovaške letovala je v počitniškem domu EMO v Crikveilici, doživel;] neljubo presenečenje. Ob slovesu so nam dejali, da se želijo javno zahvaliti vsem, ki so jim nudili kakršno koli moralno ati materialno podporo v teh hudih trenutkih. Kljub sproščenemu pogovoru niso pozabili vključiti tranzistorskega radijske-rejčmnflk; - UTtfcre dr Mladi elektrikar B. Sevšek sc je ■ nedavno vključil j naš kolektiv, kaže pa, da mu gre delo spretno od rok. V podjetju z več delovnimi enotami ne obsta jajo za vse enote enake.ijiožnosti in enaki učinki poslovanja. Poleg tega poslovanje posameznih enot tudi ni: konstantno, ampak se pogoji pogosto spreminjajo.. Poslovna politika pocjjetja pa ne gre v ” smeri izenačevanja pogojev gospodarjenja posameznih enot, ampak gre v smeri večanja učinkovitosti celotnega podjetja. Bilo bi napak, ako hi podjetje zaradi izenačevanja pogojev razdeljevalo sredstva za investiranje sorazmerno po posameznih enotah, marveč se bo brež dvoma odločilo, da investira v tiste obrate, kjer bo rezultat najugodnejši. V primeru, da bi posamezne delovne enote v celoti samostojno odirale o delitvi dohodka, bi to v veliki meri podražilo. finančno poslovanje, na drugi strani pa podjetje ne bi .moglo voditi enotne politike poslovanja. 6 gnmiin O svojih vtisih- iz. Jugoslavije so nam povedali naslednje: »Ko smo v ponedeljek (19. avgusta) prestopili jugoslovansko mejo, smo kili izredno prijetno presenečeni; nismo sl- mogli niti zamislili tako prijateljskega sprejema, kot šmo ga doživeli na meji. Vso pot do morja smo občudovali vaše naravne lepote, nismo pa mogli prezreti vaših gospodarskih dosežkov. Ob vseli stikih z izredno gostoljubnim jugoslovanskim ljudstvom smo se prepričali o vaši bratski naklonjenosti. Toda to prijetno počutje je bilo prav kmalu zagrcnjno. Edini prijetni In srečni dan je bil ponedeljek, kajti že naslednji dan smo slišali bolečo vest. Nismo sc bali saino za svojce, ki so ostali doma, marveč za celotno čehoslovaško ljudstvo. Sprva nismo mogli verjeli, da so poteptani dogovori v Ciernl in Bratislavi, toda o tem smo sc kaj kmalu prepričali, ko smo slišali vesti, ki so Jih oddajale svobodne češke radijsko postaje. Upamo, & I---- da bo naši partiji in vladi uspelo obdržati pot naše politike, ki jo podpira ves svobodoljuben svet. Češkoslovaška partija ni imela še nikoli tako močne podpore ljudstva, kot jo ima sedaj, ko jo vodi Aleksander Dubček. Naše ljudstvo Ima polno zaupanje vanj, v Svobodo in v ostale voditelje.« ga spre; llO’ ka spi nnika. da bi zvedeli naj- liovejšc dogodke v svoJJ domovini (slika spodaj). Nekateri elan! te skupine so sfcutfalf svoje rojake razvedriti (Kako se »štinia« stara gospodična — slika levo)'. Protestnega fcborovanja, ki ga je organizirtd ‘občinski komite ZK Crikve-niča, so sc udeležili skoraj vsi čehoslo-vaškl turisti, ki so blfi tačas v Crikve* nifi { slika spodaj J. k mf^mm Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delil - Nesreče pri delu Y mesecu juliju je opaziti zmanjšanje števila poškodb, resnost poškodb pa je nekoliko narasla. Iz primerjave rezultatov s povprečjem preteklega leta opažamo, da je občutno poraslo število izgubljenih dni. Primerjava rezultatov, doseženih preteklega leta. v mesecu juniju In juliju, s povprečjem JULIJ JUNIJ 1967 Povprečje ’ Povprečno število zaposlenih 2031 2010 2140 Število poškodb pri delu 17 30 18,7 Število izgubljenih dni 538 500 338 Število poškodb na 100 zaposlenih Povprečno število izgubljenih dni na 11,2 17,9 10 3 1 poškodbo Povprečno število izgubljenih dni 28,S 16,7 18,1 na 1 zaposlenega 3,18 2,98 1,9 število poškodb na poti 2 1 1,9 Število izgubljenih dni 45 56 77 Skupaj vseh poškodb 21 31 20,6 Skupaj izgubljenih dni 583 531 415 Primerjava rezultatov, doseženih v posameznih delovnih enotah, z rezultati prvega polletja 1968 in s povprečjem leta 1967. Število poškodb na Število izgubljenih dni 100 zaposlenih na t poškodbo Julij I. poli. 1967 Julij I. poli. 1967 Matelurgija 24,8 16,4' 23,9 24,8 19,3 Predelovalni obrati 16 2f5 14.2 12,7 162 11,8 Kemija I., III. 12 10,3 13,9 16,5 44,1 17.7 Kemija II. — 5,6 — — 9 — Vzdrževalni obrati 3,3 12,6 10,2 105 21,8 16 8 IJprava — ostalo 2 3,1 2,8 75 16,4 25,4 Skupaj 112 12,3 10,5 28,3 23,5 18,t montažo gorilea v plinskem kanalu v podpečju destilacijske peči, kljub obvestilu je nekdo od topilničarjev vrgel skozi odprtino v tleh žarečo retorto. Pone- Y srečenec je takoj odskočil vstran in si pri tem zvinil levo nogo. Desimir POPOVIČ je vlekel voziček s cinkom, ki je brizgnil čez rob in ga opekel po nogi. Miodrag PAVLECOVlC je zapiral boben thede peči. Pri tem mu je puhnil plamen iz bobna ter ga opekel po vratu in obrazu. Štefan KOZEL je vlekel cink iz predleža. Ker je bil predlež zalit s cinkom, ga je hotel predreti s strgalom, pri tem mu je vrglo cink iz predleža; opekel se je po rokah in po bradi. Ivan ARTNAK je pri menjanju retort stopil na opeko; zvil si je nogo v gležnju. Viktor KOS je dobil opekline levega stopala pri prediranju predleža. V juliju so dosegli najslabše rezultate pri številu poškodb in izgubljenih dnf v delovni enoti metalurgija. V delovni enoji vzdrževalni obrati pa je bilo število poškodb zelo majhno, vendar je število izgubljenih dni precej večje zaradi še ne zaključenih poškodb iz preteklega meseca. To se od-.raža tudi v pokazatelju izgubljenih dni na enega zaposlenega. Doseženi rezultati nas nc morejo zadovoljiti ter bo potrebno čimprej zainteresirati vse člane našega kolektiva za večjo prizadevnost pri reševanju vprašanj v zvezi s preprečevanjem nezgod pri delu. V VALJARNI Ivan PAVLIC je pri čiščenju rafinacijske peči udaril s kladivom v tekoči cink. le-ta mu je brizgnil v oko. Ponesrečenec kljub opozorilu ni uporabljal ščitnika za, obraz. Alojz^STIPČlC je rezal trake, -» katerimi so zvezani bloki uvoženega cinka. Pri tem ga je en trak udaril nad desno oko. Alojz ŠPILJAK je z zajemalko vlival cink v bloke, le-ta ga je opekel skozi rokavico po palcu in kazalcu desne roke. V OBRATU MOZIRJE Janko PETRIN je pri skoku z zloženih patentnih doz udaril z roko ob pločevinast sod in si poškodoval palec leve roke. V TRANSPORTNEM ODDELKU Vinku CATRU se je pri razkladanju kosov trdega cinka s kamiona zataknila rokavica za rob cinkove plošče. Ponesrečenec je izgubil ravnotežje ter padel s kamiona. Pri tem si je poškodoval levo nogo v kolenu. V ELEKTRO DELAVNICI Vukadin PEKIČ je peljal s kolesom malico. Ker je na cesti zapeljal na kamen, je izgubil oblast nad krmilom, padel je in si poškodoval roko. NA POTI V SLUŽBO IN IZ SLUŽBE STA SE POŠKODOVALA Konrad TOVORNIK je hitro vstopil v avtobus. Pri tem je nerodno stopil ter si zvil nogo v gležnju. Marjan TILINGER se je peljal z mopedom v službo. Pri trčenju s tovornim avtomobilom je padel ter si poškodoval nogo v kolenu, peto in hrbtenico. V juliju so se poškodovali V NOVI ŽVEPLENI KISLINI Blagoje TALEVSKI je zapiral drobilec z jeklenim pokrovom, pri tem mu je pokrov padel na kazalec desne roke. V TOPILNICI Ivan STRMŠEK se je pri transportu trebeža pred thede peč spotaknil ob tračnico in padel. Pri padcu mu je ročaj japa-nerja poškodoval prst desne roke. Ivan BAJEC je kontroliral V RAFINACIJI Jože MULEJ je nakjadal cinkove bloke na šaržni voziček, pri tem mu je blok padel na desno nogo ter mu jo poškodoval v gležnju. Stanko GLADIČ je prediral kadmijev kondenzator. Pri tem so ga kadmijevi hlapi opekli po prstu desne roke. V PLINARNI Djordje NJUNTANTO je zapiral vodo pod generatorjehi. Ker mu je na betonskem podu spodrsnilo je udaril s prsnim košem ob železno ograjo. V CINKOVEM BELILU Edmond DEVClC je zlagal odpadni cink na kup: Pri tem si. je poškodoval prste leve roke. V SUPERFOSFATU Karel KRIŽNIK je odpiral razkrojevalec superfosfata. Pri tem mu je vroča brozga iz razkrojevalca brizgnila v škornje ter ga opekla po členkih. j j, KOMPASOVI IZLETI 1 Za jesen Vam je podjetje 'p »KOMPAS« Celje ipripravi- l( i lo obilico potovanj in izle- ti tov, tako po domovini, kali i kor tudi na tuje. Potovali nja so zanimiva, dobro or-( ganizirana, predvsem pa celi ( nena. J» Naj opozorimo na nasled- ki nje jesenske izlete: i\ Praga — tridnevni izlet N-din 340.00; )\ Budimpešta — dvodnevni }\ izlet N-din 270,00; Ji! Trbiž-Beljak—Celovec j1, —enodnevni izlet N-din' j' 80,00; Trst — enodnevni izlet N-din 50.00; f Dachau — trodnevni izlet J[ N-din 520,00 ]i Prijave sprejema »KOM- (i PAS« Celje, Tomšičev trg ',i 1, telefon št. 23—50, vsak '(i dan od ”.30 do 12.30 in od 'i i 15. do 19. ure, kjer Vas boji do seznanili z vsemi po- ji drobnostini. Rudni dvor ob novem obratu žveplene kisline Naprava za mešanje in granuliranje umetnih gnojil innnninininnninnnniiiiiuiiiiiiimiiiiiiinnninrnMiirniii ntitiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiHiiiMiMiiiiHiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii = I I I i i r-j zanimanjem in ve-f sel jem sem se od-pravljal, da v skupini tretje izmene preživim del svojega dopusta na Češkem. V želji, da bi ob tej priliki videl čimveč nepoznanih krajev, predvsem pa, da bi spoznal Češko po dolgem in poprek, sva se z ženo odločila odpotovati z lastnim prevoznim sredstvom. Bližal se je dan odhoda. Pri prijateljih in znancih sem zbiral avtokarte, različne vodiče, dobre in slabe nasvete ter si pisal plan potovanja. Ker bi si spotoma rad vsaj delno ogledal tudi Madžarsko in ker naj bi se v kraju letovanja, to je v počitniškem domu »On draš« javil dvajsetega avgusta, sva z življenjsko in popotno tovarišico odrinila iz Celja že sedemnajstega avgusta. Navajena večnega dežja, sva presenečena nad krasnim in sončnim jutrom zapeljala nepredvidenim doživljajem nasproti. Po planu potovanja naju je pot peljala preko Avstrije na Madžarsko. Prav hitro sva bila v Mariboru. Tu sem hitro nakrmil svojo »katrco« z dobrim našim bencinom, nato pa midva želodca še z zadnjo dobro kavico — vse za dobre naše dinarje. Že sva v Šentilju. Formalnosti na našem in avstrijskem mejnem prehodu so bile neverjetno hitro opravljene in že sva štela kilometre proti Gradcu. Mesto nama je poznano, postanek je bil kratek, ker naju je vlekla želja za nepoznanim. Iz Gradca sva krenila strogo proti vzhodu, »vzhodu« naproti. Po 12 kilometrih zanimive vožnje preko blagih gričev in skozi lepe gozdove sva bila že na mejnem prehodu Heiligenkreuz. Na avstrijskem bloku sem moral poiskati obmejne organe in šele po daljšem iskanju sem dobil žig v potni list. Na madžarski strani pa tako iskanje ni bilo potrebno. Stražar z brzostrelko je odprl zapornice in ko sem oddal potna lista ter ko so videli da sva Jugoslovana, sva bila deležna »posebnega postopka«. Po odpiranju vseh kovčkov in popolnem izpraznjenju potovalke, je sledila natančna preiskava prazne potovalke; bala sva se že, da bo treba odtrgati še podlogo. No, ta strah je bil neopravičen, sledilo pa je napotilo, da morava zamenjati po 5.000 S-din za forinte. Tudi to se je zgodilo precej neprijazno. Po skoraj enournem postanku na madžarskem mejnem prehodu, sva jo z 240 forinti v žepu mahnila proti Blatnemu jezeru. Po tipični Panonski nižini, na pogled revni in dolgočasni, sva po dveurni vožnji skozi Kormend, Sume g in Topolca pri Keszthely zagledala gladino Blatnega jezera. Tu sva spoznala madžarsko »produktivnost«. Potreboval sem bencin. Ko sva pripeljala k črpalki je res stalo pred nama šest avtomobilov, toda predno sem dobil bencin in drobiž od stoforint-skega bankovca, je pretekla debela ura. Pri vožnji ob približno 80 km dolgem jezeru, ki se blešči v jesenskem soncu, pozabiš na dolgočasno vožnjo preko madžarskih polj in kar prehitro sva bila v Lepsenyju, kjer sva se poslovila od madžarskega »morja«. Točno po 100 km vožnje sva zapeljala v ulice Budimpešte. Okoli 18. ure sva prispela v Budimpešto zaskrbljena, kako si bova našla prenočišče. Hotelov je malo, posebno takih, za turista z bo-rimi pesto forinti v žepu. Spraševala sva mimoidoče, povpraševala v gostinskih lokalih, toda z nikomer se nisva mogla pogovoriti. Madžarščina je za nas kot kitajščina — nemško pa redko kdo zna. V nekem parku sva le naletela na neko gospo, ki je razumela nemško — in ta naju je napotila v hotel »Akademia«, verjetno izven sezone akademski dom, v sezoni pa hotel z nekaj sto posteljami. Za dvestodeset forin tov sva prespala dve noči; za storitve in postrežbo, ki sva jo imela, kar lepa cena — skoro deset naših tisočakov. Naslednji dan sva namenila ogledu Budimpešte. Razmeroma kratek čas, seveda ni dopuščal, da bi si ogledala vse, kar se v Budimpešti splača pogledati. Mesto je izredno lepo ter čisto. Veličasten vtis napravi vrsta arhitektonsko mojstrsko izvedenih visečih mostov preko Donave. Nacionalna galerija, Stefanova cerkev, Trg junakov, Kraljevo kopališče, Matjaževa cerkev, Parlament — so vredni ogleda in skoraj dvanajsturne hoje. Naslednji dan zjutraj ni bilo težko vstati, saj je bilo pričakovanje, videti Češko, dovolj veliko. Hitro, hitro je minevala vožnja do 100 km oddaljenega Koma-rona, kjer so obmejna poslopja na samem mostu preko Donave. Na madžarski strani — mesto Koma-ron. Ob cesti me začudi visoka žična ograja, ki pa je obložena z nekakšno preprogo iz slame — višina te zavese je preko tri metre — tako da nepoklicano oko nikakor ne more prodreti skozi. Ob edini odprtini v tej tajinstveni trdnjavi stoji do zob oborožen vojak, kar nama potrdi ugibanje, da je za slamnato zaveso vojašnica. Tu se nama zelo mudi potrošiti še zadnje — nepriljubljene forinte. Kar hitro so šli v promet, enainpetdeset forintov za 4 decilitre opevanega tokajca. Kot sva pričakovala, na madžarskem obmejnem bloku zopet »premetačina« in kar oddahnila sva se, ko sva zaslišala prve češke besede — češkega carinika: »Dobri den«. Sam mi je napisal potrdilo o uvozu tranzistorja in foto aparata, da ne bi imel sitnosti pri odhodu iz Češke. S tem so bile vse formalnosti opravljene, čakala pa naju je še preko 500 km dolga pot do Frydlanta, ki leži skoraj ob poljski meji. Preko Nitre, ki je slikovito, preko 1000 let staro mestece, približno tako veliko kot Celje, sva prispela v Trnavo, ki jo imenujejo tudi slovaški Rim, zaradi velikega števila cerkva in samostanov. Ti so še iz časov, ko se je zaradi turške zasedbe Budimpešte budim-peštanski nadškof preselil v Trnavo. V Trnavi sva si privoščila tudi prvo srečanje z izdelki slovite češke kuhinje. Nadvse zadovoljna z obilnim kosilom in dobrim češkim pivom, sva bila nemalo presenečena nad ceno, ki je bila za naše pojme smešno nizka. Iz Trnave se je pot že začela vzpenjati v rahlo gričevje, ki preide proti vzhodu v Male Tatre, proti severu pa v Moravske Beški-de, kjer leži najin cilj — Ostravice, nad Ostravicami pa počitniški dom V it kovčke Stavby — »Chata On-draš«. Proti večeru sva se po dolgem iskanju le ustavila pred prijaznim do>. mom. Kljub temu, da nas niso pričakovali, saj sva prispela en dan prezgodaj, sva bila prijazno sprejeta in dobro postrežena. Najbolj pa sva bila vesela prijazne sobice, saj se je počitek, po vožnji iz Budimpešte, pošteno prilegel. Naslednji dan, 20. avgusta sva se v pričakovanju prihoda celotne skupine dopustnikov iz Celja, ogledala prekrasno okolico, ki spominja na naše Pohorje. Nešteto počitniških domov in lepih vikend hišic priča, da je tudi češkemu delavcu dobro preskrbljen letni oddih. V bližini je tudi prijazen bazen z napravo za ogrevanje vode, ki je na razpolago za kopanje gostom v Ondrašu. Zal nam niti vreme, niti dogodki, ki so sledili, niso omogočili, da bi se kopali v tem bazenu. 'Popoldne, nekaj po 14. uri je prispel avtobus s 40 Celjani. Ob ceninem in dobrem »pivičku« ter obujanju vtisov z napornega Ruski tanki na glavnem trgu v Fridek Misteku Bili smo priče tragedije ...........H.....................................luniimiim....III..III..mu IIHHIIIII....Hlinil..milil...m.....m....mil...m.....m....i...mr.......mm..................minil 11.1mm11111111111111t11mmmmmm11mmmmmmmm1mmmm11mmmmmmmmmmmm1.il...mmmmmmmmmi popotovanja, se je kmalu zmračilo in nastopila je usodna avgustovska noč. Nekaj po četrti uri zjutraj me je zbudil hrušč reaktivnega letala, ki je preletelo naš novi dom, skočil sem k oknu, toda bil sem prepozen, letala nisem videl, slišal sem le, kako se oddaljuje. Nisem mogel več Zaspati, pa sem v želji, da slišim ljubljansko »kukavico« ob pol petih vključil tranzistor. Seveda nisem iskal kukavice, ker so češki oddajniki skoro na vseh valovnih dolžinah posredovali prve vesti o nasilni okupaciji te prijazne deže- lo vali, da nam med našim bivanjem pri njih, ne bodo mogli nuditi vsega tistega, kar smo imeli v načrtu. Naslednja dva dneva smo ure in ure presedeli ob radijskih sprejemnikih in z ogorčenjem poslušali, katko brezupno se bori vodstvo češkoslovaških narodov, da v nastalem položaju reši, kar se rešiti da. Nepopisno je bilo trpljenje češkega ljudstva. Vsi ljudje, s katerimi smo prišli v stik, so nemo in solznih oči čakali, kaj bo z usodo vladnih in partijskih funkcionarjev, ki so se pod čehoslovaškega naroda le. Dolgo časa nisem mogel verjeti, da prav slišim oziroma razumem. Dokončno sem verjel, ko sem preko dunajske radijske ■ postaje slišal podobna poročila. Vsa hiša je še spala, seveda so bili v trenutku vsi na nogah in žalostna novica je šla od ust do ust. Vsi dopustniki, naših štirideset in približno enako število Cehov, smo v skupinah razpravljali o ^ nezaslišanem nasilstvu. Le s težavo so nas spravili k zajtrku. Ze okoli osme ure so nas obiskali funkcionarji 'družbenih organizacij tovarne SFINKS, ki so bili pravzaprav naši gostitelji. V kratkih besedah so nam opisali nastali položaj, vtem pa je radio Svobodna Češka že oddajal češkoslovaško himno. Spontano smo vsi vstali s svojih sedežev ter molče in solznih oči poslušali himno, za katero smo bili prepričani, daš se mogoče za dolgo časa ne bo več oglasila v etru ponižane in podjarmljene Češke. 'Gostitelji so nam obljubljali, da nas bodo vsak dan obveščali o razvoju dogodkov ter obža- trdimi pogoji pogajali v Moskvi. Vsi Jugoslovani se nismo mogli načuditi dostojanstvenosti in enotnosti češkega ljudstva, plemenitosti in milobi češke duše ter nepopisnemu zaupanju v jugoslovanske narode ter dobesednemu oboževanju našega voditelja Tita. Tito pomeni za Cehe isto kot za nas; občutil sem, da jim morda pomeni še več kot nam. Ko so nam češki gostitelji kljub težkim časom, organizirali nekaj izletov v kraje, ki jih niso zasedle okupacijske čete, pmo na vsakem koraku spoznavali, kako iskreno je prijateljstvo čeških narodov do nas Jugoslovanov. Ko smo stopali v trgovine, gostinske obrate in po ulicali, so nas sprejemali resni, zadržani, da ne rečem sovražni pogledi, ker so nas vsi, morda zaradi naše govorice, šteli za Bolgare. Ko pa se je razjasnilo, da smo Jugoslovani, smo bili deležni tako prijateljskih \sprejemov, kakor lahko sprejme le brat brata. Vsi kraji, ki smo jih obiskali, vsa prometna »Rusum jc to lito, že je s nama Tito!«, s takimi in po dobinimi parolami jc bila popisana vsa Cchoslovaška sredstva, vse ceste pa so nam pričali, kako boleče je v srcu češkega naroda odjeknilo nasilno dejanje »bratskih socialističnih dežel«. Ni bilo kamiona, ne avtobusa, ne izložbe, ne stavbe, niti ne metra asfaltnih cest, ki ne bi bile popisane z različnimi gesli in parolami, ki so bile odraz svete ogorčenosti češkega naroda. Tu doma ste verjetno v naših televizijskih oddajah videli vse to, lahko vam zagotovim, da smo take izjave ogorčenosti češkega naroda videli na vsakem koraku. Kljub temu, da smo si vsi želeli, da bi bili čimprej doma, nam je bilo hudo pri srcu, ko smo videli, da se dnevi našega bivanja na češkem bližajo koncu. Za slovo smo bili povabljeni na ogled tovarne emajlirane posode in kuhinjskega pohištva v Frid-lantu in Fridek Misteku. Tudi tu smo bili deležni izredne pozornosti in ljubeznivosti. Vodstvo tovarne dove svojega dela sami, ne pa, da bodo s svojimi delovnimi rokami morali »vzdrževati še starejšega brata«. Ko smo se v sredo, 28. avgusta poslavljali pred prijaznim »Ondrašem« od bratov Čehoy, ni ostalo suho niti eno oko. fcaša skupina se je odpeljala s češkim avtobusom, ki je vozil spredaj, za njim jaz s svojim vozilom, za mano pa škoda s tremi zastopniki naših gostiteljev, ki so nas spremljali prav do avstrijske meje, da bi se prepričali, če bomo srečno prispeli domov. Vso pot do Mikulova, kjer smo zapustili zasužnjeno češkoslovaško ozemlje, smo srečevali kolone okupacijskih vojaških vozil, ki vozijo po nepoznani deželi, kajti na cestah ni enega smerokaza, ni ene oznake krajev. Le dejstvu, da so bili vozniki avtobusa domačini, se moram tudi jaz zahvaliti, da se nisem izgubil, I in funkcionarji družbenih organizacij, ki so se zbrali okrog nas, so nas naprosili, naj tudi doma pojasnimo in povemo, kako enotno je češkoslovaško ljudstvo, ki do zadnjega moža stoji za svojim državnim in političnim vodstvom, češki narod se ne bo nikoli pomiril s tem, kar se je zgodilo v teh tragičnih dneh, ker hoče in bo uspel v svoji nameri, da si v svobodni državi izbori pot v resnični socializem. Prepričan sem, da nisem storil napak, ko sem se v imenu naših kolektivov zahvalil češkim bratom za gostoljubnost, poudaril našo solidarnost, naše občudovanje njihove enotnosti in zvestobe narodu z željo, da se jim čimprej uresničijo njihove■ želje in načrti, da bodo v svobodni državi uživali sa- saj avtokarta ne pomeni nič, če vožnje ne moreš kontrolirati tudi na terenu. Ko se ob tej priliki zahvaljujem našim sindikalnim podružnicam,, ki so nam omogočile spoznati prijazno in bratsko češkoslovaško ljudstvo ter njihovo prelepo deželo, še enkrat sporočam pozdrave čeških bratov vsem našim kolektivom. Še bomo šli na češko — upam v svobodno in neodvisno! I. Bajec mmmmmmmmmmmmmmmmmmmimimmi | Dopisujte | v naš I list ....................mmimmmmii....i..i..................immmmmi...mimmmmmmi.....umu..miimmmmmmiii Hiimimmmmmi Vloga spremljanja stroškov pri razviti industrijski proizvodnji in relativno odprtem svetovnem trgu Boj za dobiček in tržna konkurenca zahtevata vedno cenejšo proizvodnjo. Stroške indu- v P0g°j‘h ra/A,‘t