\ List 33. / V , "•/.Jr ... Hr* i 4? v • » JR» ' t s/ . č v / » Tečaj XLL i 9 Izhajajo vsako sredo po eeli pôli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 frold.. pošiljale po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. ~ y TSZrn Ct s* - .ZaL i v4 J V Ljubljani 15. avgusta 1883. it, ^r^gçaPïi v -i < v T ^ ^s.*?. Ž ÂMpe Obseg: Kaj nam je pokazala deželna kmetijska razstava? v Zabe in krote, koristne vrtom. Mlekarske zadeve. (Dal.) Potovanje cesarjevo po Kranjskem. (Dalje.) — Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) Slovensko slovstvo. Podoba (povest). (Dalje,) Naši dop Novičar t Gospodarske stvari Kaj nam pokazala deželna kmetijska dobi razstava ? z malimi stroški dobivati potrebnih žlahtnih plemenskih živali. Belanska goved pa je mlečna in tudi jako za-dostljiva in te lastnosti ji ne moremo dovolj šteti v kakoršne se druga, n. icodolska goved še dotakniti ne mara. Za Go ker rada sega po piči pr «luiiuuuviuuui OU UCtlVJU-LUJ. ilC 1I1CLI Oj, t^i (li UV enjsko torej naša kmetijska družba ni mogla boljšega Da moremo to prašanje vspešno rešiti, treba da govejega plemena zbrati in ker so bile razstavljene poznamo namen, katerega je imela ta razstava doseči : v • 1 • živali esnično kaj lepe, za pleme povsem sposobne Po programu odločenem tej razstavi nameravalo se je izvirajoče iz plemenenja čistokrvenega ali iz križem pozvedeti o vspehu subvencij; katere je visoka vlada plemenenja, zamore družba zadovoljna biti, da je pravo podelila za povzdigo govedoreje na Kranjskem, in po- zadela, ko je pred leti odločila se za to pleme, s kate- dati živinorejcem naše dežele priliko, da se seznanijo ritu je skušala zboljšati govedorejo posebno po Gorenj medsebojno in primerjajo vspehe svoje živinoreje. Ob enem pa da se tudi tujcem pokaže, da Kranjska ima dovolj za izvožnjo ali izprodajo sposobne živine. skem bode v 10 azširjena lepa živina, vsa enakolična, tako da bodo katero je jako sposobno za govedorejo in kjer 15 letih, ako se bo pričeto delo nadaljevalo, Poglejmo tedaj živino, ki je bila razstavljena v tudi v našo prelepo Gorenjsko prihajali kupci po be lično priredjenih razstavnih prostorih. lansko plemensko živino. Naj bi toliko slavna kmetijska Največe število je bilo krav, potem telic in bikov, družba, kolikor naši gorenjski živinorejci vedno pazili Velika večina živine bila je prav lepa in vse hvale na to, da za pleme zbirajo le čistokrvno živino, dobrih vredna in od vsèh, tudi še tako strokovno ojstro sode- lastnosti za molžo, kakor tudi lepih zunanjih telesnih čili mož jako ugodno priznana. lastnosti, in naj tudi slavna občinska starešinstva Največ teh živali pripadalo je tako imenovanemu skrbijo za to, da se po občinah preskrbijo z lepimi cikastemu govejemu plemenu p i neg a v skem u in be- čistokrvnimi plemenjaki. Dandanes se v kupčiji veliko lanskemu. Prav to goveje pleme pa je tudi najpri- pazi na čistokrvnost dotične živine in zato je tudi merniše za zboljšanje naše govedoreje posebno po Go- slavno kmetijsko ministerstvo v predpisih; veljavnih renjskem kjer so krajne in obnebne razmere jako pr premiranji živme; vstavilo pogoj ali da se daje IWIJUiV^Ul , »V JViCA-JAAU All UUUV.UUU ICl/ZJlllUlU J Clí IV VJ I'"" ^vui^uuj^ VOtWYllU F^&^J Cl,AA VlC,J VtWjJV, podobne onim, kjer živi belansko izvirno goveje pleme, prednost premij, da je živina čistokrvna. Zeló me je In kolike važnosti je to, zamoremo učiti se ' iz tega, razveselilo slišati vrlega kmetskega posestnika, v resda imajo krajne in obnebne razmere neverjetno velik niči hvale vrednega živinorejca z Domžal, J. K., ki je vpliv na razvoj telesa. Tako so poskušnje pokazale, prejel dve darili za belansko kravo in telico, kako je da je uže četrti rod iz bavarskih algavskih planin v poudarjal, da goni svoje krave, če tudi ima blizo cika- Ogersko došlega algavskega plemena se tako spremenil, stega plemenskega junca, bolj v oddaljeno grajščino, da je zgubil kratko glavo in kratke rogove, lastne pla- ker tam je bik bolj čistega plemena, ima čistěji smrček, ninskim rodovom, namesto njih pa dobil skoro popolnoma bolj zarudelo rudeco barvo itd. Le tako naj bi naši enjski živinorejci strogo ravnali pri izbiri plemen enako dolge rogove in dolgo glavo, kakoršna je lastna planjavski ogerski-dolski govedi. Tudi so krave uže skill živali in prepričan sem, da v 15 letih ne bo treba vpeljane pešale v molži, še slabše so bile krave dru- hoditi v belansko dolino kupovat, ampak tujci bodo zega in tretjega rodu, če tudi izvirajoče iz čistokrve- za pleme po visoci ceni kupovali živino „cikasto" po nega plemenenja in krave četrtega rodu so vsled vpliva gorenjski pokrajini ogerskega obnebja in zemlje uže bile tako slabe mol-zarice, da niso nikakor bile boljše od domačih ogerskih krav, ki kater Manj živine je bilo od muricodolskega plemena pa zopet za našo dolenjsko pokrajino pri so gledé mlečnosti pač zadnje v vrsti evrop- merno. Kar je bilo krav in bikov tega plemena, tudi skih govejih plemen. Pa še drugo prednost ima belanska goved za naše kraje, to je, da je blizo do onih krajev, iz katerih jih so bili hvale vredni, posebno ako pomislimo, da so azstavili večinoma mali kmetski živinorejci. Da ni bilo več živine iz dolenjske in notrajnske zamoremo sedaj, ko so vsled vladinega posredovanja strani, ni čuda, ker v poletni hudi vročini pač gospo cene za prevožnjo skoro vse železnice znatno znižale, darji kaj neradi se odločijo, posebno breje krave in s 360 hude bike več milj daleč goniti. Tudi je bil prostor le hipoma dokazati, podasta se preglednika in mlekar omejen na 120 kosov, ker večega števila niso dopuščale prvič, ko se imajo krave molzti v hlev dotičnega skla- U m V-/J ^ ** ^ v ^ v » j ——» O ^ v> v » v vfcwuvvAv I; f A ^vv »jv JL iuiw/ J in u t v lUUltillj V UiU T UUlILUvi^Cl OiilU finančne moči, ki so bile v to svrho na razpolago, dalca in molzejo njega krave sami ali jih dajo gori Sicer pa je imela ta razstava nekako tudi nalog povi šati slavnost ? ki se praznovala o tej priliki, da se omenjene tri osebe v pričo njih drugim molzti. Namolzeno tako mleko se prinese pod varstvom v je naša domovina pokazala tudi kot poljedelska, po- mlekarijo, kjer se preišče. Kar druga preiskava pokaže, sebno živinorejska, ker je za to v resnici tudi sposobna, primeri se s tem, kar je dala prva preiskava, in razlo Marsikater tujec je obiskoval tudi to razstavo in za- ček pokaže način in stopinjo prenaredbe. mogel prepričati se da je Kranjska vendar-le uže lep korak storila v napredku živinoreje, ker je zamogla toliko lepih, za rejo izvrstno sposobnih goved razstaviti. Pa tudi naši deželani so imeli priliko med seboj seznaniti in pogovarjati se in istinito sem slišal živinorejce pogajati se, da mu obljubi lastnik prav lepe krave kako telico ali junčka, da tudi on pride do tega koristnega plemena. In mar ni učinila ta krasna živina globokega vtisa na obiskovalca priprostega kmetica, kije videl, kaj so njegovi sosedje, ki imajo enako zemljo, dosegli? Brez dvombe! Iz tega je razvidno, da je družba tudi drug namen, ki je podučljiv in spodbudljiv imel biti, povoljno dosegla. Po predpisih veljavnih za premiranje goved ima sleherna žival vsaj 20 vrednostnih enot imeti, sicer ne dobi darila; iz „Novic" so pa uže znane številke ob- darovanih živali in iz teh razvidno, da je velika ve- . 30. Pri vseh prepirih gledé dobrote mleka priznavajo se merodajni Mullerj preiskalni inštrumenti, kolikor se daj za predmet prepira porabiti. Vsak ud se za- veže uže s pristopom, da se podvrže razsodbi na njih podlagi sklenjeni. 31. Po ukazu odborovém ali predsednikovem je vsak mlekoskladavec zavezan in mora brezplačno dati za preiskavo potrebno mleko. Kdor tega noče storiti, proti njemu se ima prinešeno mleko za popačeno. 32. Iz mleka pridobljeni pridelki se bodo prodajali ko- čina dobila tudi nad 25 enot pri vsem tem, da je prisoje- murkoli po ceni od odbora odločeni toda valna komisija dokaj strogo postopala pri presojevanji živali. To sedaj jasno, da imamo uže precéj za izrejo denar. Revnim račun prodajati za gotovi se sme mleko iz mlekarije na društveni žlahne govede sposobnih živali naj bi ta lep zgled UICILLU^ i uu^ ^uwunm y xxcvj MX UU, i-gitu spodbujal kmetske živinorejce k napredku, slavno kme- računstvu. tijsko družbo pa vstrajni delavnosti in skrbi za povzdigo govedoreje, tega mogočnega stebra, skoro bi rekel, edinega rešila kranjskega kmetijstva! . 33. Odbor mora pri koncu mlekarske dobe, oziroma po razprodanih mlečnih izdelkih, natančni račun podati občnemu zboru. Gospodarske izkušnje. v * Zab in krot prehvaliti ne more viši vrtnar Ilse-man v Ogerskem Altenburgu z ozirom na veliko množino mrčesa, katerega pokončajo te živali. Ilseman piše : „Žaba je ena najkoristnejših živali, kar jih je za vrt- §. 34. Račun mora obsegati: vse dohodke in stroške celega mlekarskega leta po glavnih rubrikah knjigovodstva; statistični izkazek vsega od skladavcev danega narja, ona je pokončevalka žužkov, da jej ga ni ena-cega, muhe, veše, mušice, metulje itd., same leteče stva-rice, katere drugim zasledovalcem lahko uhajajo, lovi skokoma in v teh zamori brez števila zalege in go- mleka in iz njega pridobljenih izdelkov, tudi, koliko da ima vsakdo dobiti denarja. kakor senic itd. Žaba ni sovražnik ) ampak prijatelj vrtnar- 0 prepirih. 35. lev » in kdor jo preganja s svojega obdelanega zemljišča, ravná nespametno. Nobena žival ne osnaži naših rastlin boljše od polžev, zemeljskih bolh, zalége hroščev in Vse prepire o pomenu posameznih odločeb teh pravil ali poznejših društvenih sklepov razsodi samo črvov, kakor žaba. Enako 5 kakor žaba, in še bolj občni zbor, kakor sploh vse prepire iz društvenih zadev. , tudi civilna pot, so v tem obziru Vse druge poti kaže se koristna kro ta. Ona je eden najspretnejših in najbolj neutrudljivih pokončevalcev žužkov, ona pokončava v kletih prešičice (stonoge) in ščurke, na vrtih pa gliste, zovitno požrešna, v velikanskih množinah. ličinke, vsakovrstne gosenice, in to, ker je gro- Iz teh izključene. Le odbor sme društvenika pri sodniji tožiti, če noče škode z lepa povrniti, mu po teh pravilih veljavno odmerjene globe plačati ali pripadlega deleža pri stroških polniti. vzrokov priporočam omenjeni živalici v varstvu vsem prijateljem vrtnarstva." 36. Kedar društvo iz enega ali druzega vzroka neha, Mlekarske zadeve. ima poslednji občni zbor sklepati o društvenem premoženji, kako se ima na pr. razdeliti, ali drugače kar najbolje v prid obrniti. (Dalje.) Kako se ima mleko preiskavati. . 29. Kedarkoli kak služabnik ali ud društva sumljivo mleko zapazi, morata se preglednika z mlekarjem vred précej in izvanredno podati v mlekarijo, da preiščeta Potovanje cesarjevo po Kranjskem. (Dalje.) Tretji dan. (13. julija.) Program za ta dan bil je sledeči: 1. Zjutraj ob pic^cj ill ïL včinicuLLu jjuučiu v luioivariju, ua preisceia. rrugram za ia uau un je sieueci : i. Zijuiraj od i. sumljivo mleko. Ce se ne dá prenaredba ali ponaredba uri ogled posadke vojakov. 2. Ob 10. uri splošne avdi- m _ 261 jence. 3. Popoldne ob 1. uri: Najviše ogledovanje nove cerkve srca Jezusovega, hiralnice usmiljenih sester, Ce-sarica-Elizabetinske otročje bolnišnice, sirotišnice za dekleta in za dečke, trgovske šole in gimnazije. 4. Ob 4 uri popoldne slavnostno streljanje na strelišči, po tem ljudska veselica. 5. Ob 6. uri obed. Akoravno je bilo dne 12. julija pri razsvitljavi mesta vse prebivalstvo, in v resnici brezštevilno ljudstva z dežele še čez 12. uro ponoči na nogah in je bilo po gostilnicah vse prenapolnjeno, vseh jedi vse velike postrežbe premalo in se je še zjutraj videlo mnogo zaspanega ljudstva po klopeh „Zvezde", po gostilnah in kavarnah, vendar bilo se je uže tudi z dnem vred pričenjalo novo življenje. Vojaki na konjih prihajali in odhajali so, tudi drugo vojaštvo bilo je, kakor po sebi razumljivo, zgodaj pred časom na nogah in potem vsak na svojem mestu pri Fužinah pod Ljubljano, kjer je bilo ogledovanje vojaštva. Prej kakor se je pa veliko gibanje za ogledovanje pričelo, odpeljal se je minister za poljedelstvo, grof Falkenhayn, in tajnik njegov v spremstvu gospoda dr. Koslerja, prvomestnika močvirskega odbora, in pa * odbornikov: dr. Po klu kar j a, W. Ste dry-a, c. kr. deželne vlade svetovalca pl. F1 a dun ga, in poročevalca v deželnem odboru Dež m ana, katerim se je kasneje pridružil tudi odbornik Remškar, ogledat močvirje. Peljali so se na Koslerjevo opekarnico, ob Cornovcu do Gorice, na Kušlanov grad, od tam na Bevke in so po tej poti ogledali vse vrste močvirja, mostove pri želez-ničnem nasipu in primerjavali z močvirskim obrisom v roki deloma različne višine močvirja in stareja dela za osuševanje in se razgovarjali o nadrobnostih načrta za prihodnje osuševanje. — Gospod minister zanimal se je prav posebno za vse nadrobnosti močvirja in ne dvomimo, da mu bode drago močvirje, o katerem imel bode mnogo še reševati predlogov, vsaj deloma poznati. Drušina vrnila se je še le po 11. uri memo Rožnika, kjer je minister ogledal državno drevesnico, nazaj v Ljubljano. Med tem vršil se je program Najvišega ogledovanja : Ob uri zjutraj peljali so se cesar na vojaško va-dišče pri Mostah, kjer je bilo razpostavljeno v Ljubljani bivajoče vojaštvo. Peljali so se po šentpeterskem predmestji, kjer jih je ljudstvo vseskozi živahno pozdravljalo. Od šentpeterske mitnice skozi Udmat do Selškega pota ob cesti so stali maji, s katerih so vihrale črno-rumene in belo-modro-rudeče zastave. V Udmatu pred županovo hišo pa je bil postavljen ličen slavolok prav izvirno napravljen tako, da je bil narejen na vsaki strani oder, na katerih so stale belo oblečene deklice, ene s korbicami, s katerih so cvetlice potresale, eDe pa z malimi šopki v rokah. Pod slavolokom pa so bili zbrani : šentpeterska duhovščina v talarjih in z banderi, župan z občinskim odborom, čez 30 deklet v črnih oblekah s pečami na glavi, učitelj s šolsko mladino z zastavami v roki in še na tisoče druzega ljudstva iz mesta in iz sosednih vasi. Cesar se tam vstavijo in županu Bavdeku, kateri pred Nje vstopi, prav prijazno roko podajo, župan pa jih nagovori slovenski tako-le: „Vaše Veličanstvo! V imenu vseh občanov, preve-selih po prihodu Vašega Veličanstva, se najponižneje poklonim. Kakor naši dedje in prededje skozi 600 let ostanemo mi in naši potomci za vse čase zvesto udani Vašemu Veličanstvu in cesarski hiši. Bog živi našega preljubljenega cesarja v srečo nas Slovencev in vseh avstrijskih narodov!" Burni živio-klici so se razlegali daleč okrog. Potem izroči narodno opravljena hči županova lep šopek poljskih cvetlic z nagovorom: „Vaše Veličanstvo! Najponižneje prosimo, milostno sprejeti ta šopek v spomin od Vašemu Veličanstvu zvesto udanih Slovenk." Cesar blagovoljno sprejmejo šopek in se vidno gi-njeni po toliki ljubavi naroda do Njih zahvaljujejo. Prav prijazno so se potem razgovarjali z županom in ga vprašali, če je kmetska občina, če je on župan in če uže dolgo časa županuje. Tudi z njegovo hčerjo so govorili in jo vprašali, če je županova hči in če nosijo ženske tukaj še tako nošo (kakor so bila oblečena dekleta). Potem se obrnejo proti gosp. župniku in prav prijazno ž njim govorijo, ter jih vprašajo, če je velika fara in če daleč na kmete sega in potem še opomnijo, da vidijo veliko množico šolske mladine skup zbrane. In potem se peljejo na vadišče spremljani od tisočerih živio-klicev. Ko so se cesar domu vračali, pričakovali so jih še vsi ravno tako zbrani kakor poprej, pri slavoloku v Udmatu , ter so se z navdušenimi živio-klici od Njih poslavljali, male deklice pa so z odra, kjer so stale, metale svoje šopke v kočijo, kar je cesarju vidoma delalo veliko veselje. Ogledovanje vojaštva pri Fužinah vršilo se je sijajno , razun vojaštva bilo je navzočega brez števila ljudstva ter je presvitlega cesarja povsod pozdravljalo živahno. Enako se ve da tudi pri Njegovi vrnitvi v Ljubljano. O splošnih avdijencah se ve da ne gre govoriti javno , ker to zaslišavanje zadeva večidel osebne zadeve, zahvale in prošnje vsake vrste; eno pa lahko omenimo iz poročila osebe, s katero smo govorili, ker bil je prošnik res usmiljenja vreden. Ta prošnik pravil nam je solznih oči o svoji avdijenci, pa ni mogel pre-hvaliti ljubeznjivosti cesarja in prisrčnosti Njihovega razgovarjanja. Izmed oseb, katere so bile sprejete v splošnih avdijencah, omenjamo: deželnega predsednika bar. Win k-lerja, deželnega glavarja grofa Thurna, komornika Leo grofa Auerspergain Ervina grofa Auersperga, ljubljanskega župana Grasse 11 ia, vladnega svetovalca viteza Schneida, A. Praschnikerja, državna poslanca A. Obreza in grofa Margheria, grofa Lan-thieria, Em. Mayerja, clr. Valente itd. Gledé na prejšnja Najvišja ogledovanja dostavljamo še: Presvitli cesar videli so v deželni bolnišnici tudi oddelek za blazne in pri tej priliki izvedeli so, da ima dežela veči del blaznih bolnikov na Studencu in koj tej priliki izrekli so svojo voljo, ogledati tudi norišnico na Studencu. — Prilika za to je bila dana 3. dan po ogledovanji vojaštva pri Fužinah in res so se presvitli cesar koj po ogledu vojaštva odpeljali dalje na Studenec, kjer jih je pričakoval deželni glavar grof T h urn, vodstvo bolnišnice deželnega odbora, poročevalec primarij oddelka za blazne dr. vitez Bleiweis, sekundarij dr. Preinič in usmiljene sestre z duhovnim vizitatorjem. Presvitli cesar ogledali so si vse oddelke norišnice , izrekli svojo popolno zadovoljnost o lepem redu, o snažnosti vseh reči, posebno s pohvalo pa so se izrekli o lepi legi norišnice ter so dostavili, da bi jim bilo v resnici žal, ako bi te lepe deželne naprave ne bili videli. O splošnih avdijencah, katere so se pričele ob 10. uri, smo uže govorili. Ob 1. uri popoldne pripeljali so se presvitli cesar v novo cerkev presv. Jezusovega Srca v Kravji dolini. Na vhodu cerkve pričakovali so presvitlega cesarja knezoškof dr. Po ga čar, predsednik odbora za zgradbo cerkve grof Chorinsky, kanonika [Jrbas in Za-mejc, arhitekt Wagner in zidarski mojster Fales-chini. Med tem, ko so se presvitli cesar podali po cerkvi gor k vélikemu altarju, pele so orgije in presvitli 262 cesar molili so potem nekoliko pred vélikim altarjem, potem pa so si ogledali nadrobno vso cerkev in se posebej pomudili pri spominskem napisu, vrezanem v kamen v stranski steni, v katerem je pisano , da se je zgradba te cerkve pričela v spominj poroke cesarske visokosti cesarjeviča Rudolfa. — Presvitli cesar dali so si predstaviti vse gospode, kateri so jih pričakovali pri vhodu cerkve, za vsacega našli so prijazno besedo in zaporedoma popraševali so arhitekta Wagnerja o na- drobnostih zgradbe. Od cerkve Jezusovega Srca podali so se presvitli cesar v bližnjo hiralnico v sredi Kravje doline. V veži hiralnice sprejele so Njegovo Veličanstvo usmiljene sestre in njihov vizitátor in pa zdravstveni vodja zavoda, dr. Valenta, in hišni zdravnik dr. Dornig. Potem sprejeli so presvitli cesar društvo gospá krščanske ljubezni sv. Vincencija, pri katerih so bila zbrana tudi dekleta pribežališča in pa delavske šole. Predsednica društva, gospá grofinja Sofija Auersperg zahvalila se je pred vsem Njegovemu Veličanstvu za visoko čast obiskanja, potem pa so presvitli cesar gOj vorili z več gospémi družabnicami, posebno tudi z gospo baronovko Winkler j evo in so pohvalili lepo krščansko delovanje društva. — Potem šli so presvitli cesar v hišno kapelo, kjer so usmiljene sestre zapele „Magni- fikat". Ko so prišli iz kapele, naprosila sta jih načelnika društva za bolne trgovce, gg. Aleks. Dreo in Matej Treun, ogledati tudi društvene oddelke in se vpisati v spominjsko knjigo, kar so presvitli cesar z navadno ljubeznjivostjo spolnili. Potem ogledali so Nj. Veličanstvo tudi vse druge prostore hiralnice, so osrečili s posebnim tolažljivim nagovorom na smrt bolno usmiljeno sestro; po tem ogledali so tudi spalnice in gospodarske oddelke hiralnice, pohvalili lep red in snažnost, katera se povsod nahaja, in so pri odhodu izrekli svojo popolno zadovoljnost o dobro vredjenem, ljubezni do bližnjega posvečenem zavodu. Od tod podali so se v otročjo bolnišnico cesarice Elizabete, kjer so jih spodaj pri vhodu sprejeli dobrotniki zavoda z g. vladinem svetovalcem A. Laschanom na čelu, dalje v zavodu notri pa je sprejela presvitlega cesarja gospa baronovka Win kler je va in mu predstavila različne podpornike in dobrotnike zavoda. ■— Od tam naprej podali so se presvitli cesar v sirotišnico za dekleta in potem v ono za dečke na spodnjih Poljanah. V Lichtenturnovi dekliški sirotišnici sprejeli so presvitlega cesarja knezoškof Pogač ar, vizitátor usmiljenih sester Mungersdorf in deželni odbornik Dežman. Po nagovoru knezoškofovem podali so se presvitli cesar v kapelo, potem v delavnico, kjer so bile zbrane sirote deklice in dečki, pela se je potem cesarska pesem slovensko, en deček govoril je nemško deklamacijo, potem se je pela kantata, deklica izročila je šop in konečno govorila je deklica slovensko pesem. Presvitli cesar pohvalili so dobro izgovarjanje sirot v obeh deželnih jezikih, so govorili potem s predstavljenimi učiteljicami, so ogledali vse prostore in pa popisane sešitke otrok. Vizitátor Mungersdorf izrekel je pri odhodu presvitlemu cesarju ponižno zahvalo za visoko čast obiskanja zavoda. Presvitli cesar izrekli so najvišo zadovoljnost o neutrudljivi delavnosti usmiljenih sester enako na Štajarskem, kakor na Kranjskem, in zapustili so sirotišnico med gromovitimi živio-klici. Od sirotišnic podali so se presvitli cesar v trgovinsko šolo F. Mahrovo, in od tod v šole gimnazije, povsod bili so sprejeti po vodjih in učiteljih, pričakovali so jih zbrani učenci in cesar prepričali so se povsod o napredku učencev, zanimali se za nadrobnosti poduče-vanja in z nagovori počastili posamezne učitelje. Ob treh popoldne na strelišči. — Strelišče, z zelenjavo in zastavami bogato okinčano (deželne zastave se ve da ni bilo videti), bilo je dolgo pred določenim časom polno strelcev, njihovih gospá in tudi vabljenih gostov, med katerimi gospod minister poljedelstva grof Falkenhayn, knez Hugo in Ernest Windischgrátz, baron Kuhn itd. — Odbor pričakoval je Njegovo Veličanstvo pri spodnjem vhodu, na čelu odbora tukaj bil je g. Em. Mayer , zgoraj pa je pričakoval Veličanstvo dr. vitez Stockl, kot načelnik strelcev, ki je pa vsled hromosti na nogah moral čakati Veličanstva v svojem stolu. — Pred vhodom v strelišče čakali so strelci in razstavljene bile so dobitke, med njimi v prvi vrsti darilo presvitlega cesarja, zlat lepo izdelan pokal na enakem krožniku: oboje v resnici dragoceno, krasno-moj-stersko delo, katero je izbudilo občudovanje vseh ogle-dovalcev. — Točno ob 4. uri pripeljali so se presvitli cesar s spremstvom na strelišče, so prijazno odgovorili na nagovor predstrelca dr. viteza Stócklna in društvo zagotovili svoje milosti. Potem so na ponovljeno prošnjo strelcev dvakrat střelili s puško strelca in trgovca Re-goršeka, in ko so zadeli trojko, bilo je veselje velikansko po vsem strelišči. — Med živahnim vsklikanjem zapustili so potem strelišče. Od tod podali so se v bližnjo drevesnico, katero so, res bogato osejano in zasajeno z različnimi gozdnimi drevesi, ogledavali z veliko pohvalo. (Dalje prihodnjič.) Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Lev i eni k. (Dalje.) Iz „Monte Pincio" podali smo se zopet po drugem potu navzdol, ter prišli med drugim tudi memo spominskega kipa rajnega italijanskega kralja Viktorja Emanuela, ki je postavljen tik, vendar pa precéj široko nad ljudskim trgom (Piazza del Popolo). Ker se pa ne prištevam med občudovalce niti njegove osebe, še manj pa njegovih činov, šli smo s tovarišema jaderno urnih korakov naprej. Pot naš pripeljal nas je ravno na zgor imenovani trg, odkjer smo bili kmalu tudi na stanovanji. Bližala se je uže noč. Pri večerji izvedel sem novico, ki mi je bila prav zeló ogrenila moj večerni obed. Preč. gosp. dekan Matej Kožuh povedal mi je namreč prvi, da smo bili gledé avdijence prejšnji večer slabo podučeni. Ne le mm. gg. škofje, prelati in po-samesni odličnjaki raznih narodnosti, ampak vsi romarji od prvega do zadnjega spuščeni so bili v neposrednjo bližavo sv. Očeta; vsak smel in zamogel Jim je poljubiti nogo, in vrh tega je še vsak vnovič in posebej prejel od Njih apostoljski blagoslov. Neizrečeno sem bil otožen zarad te novice, in jezil se nad tiste, ki so hoteli bolj papežki biti, kakor sv. Oče papež sami. Edino le vsled krive napovedbe prejšnjega večera je bilo nekoliko romarjev (in ž njimi tudi jaz) zapustilo kmalu po glavni avdijenci dvorano; ako bi si bil pa le v sanjah domišljevati mogel, kakošne sreče morem biti deležen, ne bila bi me spravila prej živa duša iz Vatikana, magar če bi mi bilo čakati do večera. Pa tudi še nekaj druzega me je žalilo. Imel sem namreč pri avdijenci pri sebi nek prelepi kranjski narodni izdelek s slovenskim napisom, katerega bi bil o tej priliki sv. Očetu lahko sam osebno izročil, kakor mi je bil svetoval prečastni kanonik dr. Crnčič. Z mojim prezgodnjim 263 odhodom iz Vatikana zamudil sem bil tudi to lepo pri- liko. (Izročen je bil ta darek pozneje po posredstvu sv. Janez od Križa mnogo let stanoval. Nahaja se še mnogo ondi od njega rablj za gosp. P. Benedičiča prevzvišenemu gosp. kardinalu Le- enacih stvari dochowskemu, kateri poslednji ga je pozneje sv. Očetu valo nam je časa, ker bila je ura uže pohišja, obleke, knjig ledovanje vsega te sam v njih lastne roke oddal. Namen moj je bil tedaj naša skrb bila je, priti zdaj proč zmanjko- Glavna vendar dosežen, žalibog tako ne, kakor sem Klemenu da po najbližjem potu sv. ne zamudili govora gosp. Kožuhovega želel jaz sam.) ^ Sploh smo Slovenci sprevideli, da smo Gospića Lahainer, ki je italijanščine zmožna, prosila je bili povsod odrivani le bolj na zadnja mesta ; to se je necega gospoda, naj ' bi nam to naznanil. Nič ni bil videlo med drugim gledé na govor (pridigo) preč. gosp. kaj prijazen proti nam dekana Kožuha, kakor tudi pri spominskih svetinjah, katere smo bili še le dolgo do našem domohodu, ter po vendar nam prošnj odrekel mnogih vprašanjih in pisanjih dobili v last. Teh zadev za resnico mislil ampak pokazal nam cesto, po kateri naj gremo. Podali smo se po njej; pa hodili smo tako dolço, da sem uže omenil sem zato, da čč. gg. bralci razvidijo, da naše da nas je mož naplahtal e le ko romanje ni bilo tudi brez pelina. Osmi in zadnji dan našega bivanja v Rimu (6. julija) zazori. Ker sem po naključji imel jaz še vozni listek (Retourkarte) nazaj do Jakina, prosil me je čast. g. Peterlin uže prejšnji večer, naj ga mu prepustim, ker bi rad obiskal nazaj gredé tudi še Asis, rojstno in tudi smrtno mesto slovečega sv. Frančiška Serafinskega. smo v daljavi vgledali čez cesto razpeti Konštantinovi slavolok, spoznal sem, da gremo vendar (Dalj prihodnjič.) prav Slovensko slovstvo. * Pred Postavili so bili sicer s pričetka severni Slovani (Čehi in Poljaki) za nas vse obiskanje Asisa v svoj romarski bili naznanili profesor Jesenka „zgodovinsko knjigo J. Jesenko : „Zemljepis njih šol". za II. in III. razred sred-meseci smo slovenskemu občinstvu (C * ■ - ^^ y ww - ^ w • ^ w w ^ *• ^ viř * i \/ ^ w « ■ • w •• ^ - ww * ^^ m ^ * A. J, v/ A» v^ JI-JL m mL vv ^ Z—À ^^ VA v/ f X * JL * v I \ • jV - J j 1 program; al primanjkalo je bilo za to časa. Gosp. Pe- (Stari vek), danes pa naznanjamo novo „zemljepisno terlin pa je na vsaki način želel obiskati imenovani knjigo", ki se bode prihodnje šolsko leto rabila pri po- Ta kraj, za kar je potreboval moj vozni listek, katerega sem mu tudi rade volje odstopil. On je toraj ta dan (6. julija) koj z jutranjim vlakom zapustil Rim. Mi uku zemljepisa v in razredu naših gimnazijev nova knjiga obsega 205 str. ter ima zemljepisno divo tako razvrsteno, kot to zahteva sedaj veljavni učni drugi Slovenci podali smo se to jutro še prej proti sv. načrt. Dobra polovica knjige je namreč namenjena po • Vsa nili iz Trsta v jutro dné 28. junija s prvim parnikom tvarina je kaj pregledno vravnana in taka preglednost Klemenu, kot prejšnje dni. Zlasti ti, ki smo bili odri- uku v 2. razredu, druga polovica pa pouku v („Stambuloin")? nismo bili vkljub najboljše volje še pla- je neobhodno potrebna vsaki šolski knjigi. To pregled čali ne prevožnje iz Trsta v Jakin, in tudi daljne vožnje nost delajo ne le različno dolgi odstavki, ampak pomno do Rima še. Tudi nam ni bila natančno znana še ura žuje jo različen tisk, tu debelejše, tam tanjše črke odhoda iz Rima. Iskali smo sicer uže več dni gosp. prestrelj tam neprestrelj tu nastavek. Tudi je vsa monsignora Stojalowski-ja kot voditelja Poljakov, da bi tvarina kaj dosledno razvita. Pri azijskih in afriških mu bili poravnali svoj dolg, in zmenili se z njim zarad deželah do 59. str.) razklada prof. Jesenko na vožnje nazaj ; ali nikoli se nam ni posrečilo, najti ga. podlagi najnovejših preiskav in podatkov najprej Gospića Lahainer zvedela je bila, da stanuje pri čč. 00. Passionistih, ki imajo svoj samostan poles svetišča V) Pri sv. Stopnicah". Podali smo se tja; njm obširnost in prebivalce, potem gore ali navpično izob razbo. vode in podnebje, na to pa upravno razdelitev jvcwoua ïuuo lu puuucujo , lia tu [ja upravuu raz-ueiiicn ondi ni in topografijo ter sklepa s pregledom prirodnin in omike nihče nič vedel za-nj, pač pa so nam rekli, naj gremo Pri Evropi pa po učnem načrtu najprej obširno popi v samostan k ssv. Janezu in Pavlu, kjer je nastavljena suje nje skupno porazno razredbo in navpično izobrazbo večina poljskih romarjev. Bali smo se sicer, da bomo nje vodne in podnebne razmere ter potem prestopa zamudili našo slovensko pridigo pri sv. Klemenu, ki je posameznim deželam bila napovedana za to jutro ob 8. uri; al razgovor z 5 (str 87) sicer a) deželam južne Evrope gosp. mons. Stojalowskijem bil je tudi vendar le nujno Evrope (str. 117) zahodne Evrope (str. 107) potreben; toraj smo se napotili iz lateranskega trga po ulici (str 149) severne Evrope ? m osrednje vzhodne Za našo zemljino enako sistematično in pre , ki se nam je pokazala, da pelje naravnost proti gledno obravnuje Ameriko : A) Severno (str. 158) ssv. Janezu in Pavlu. Pot bil je dovolj dolgočasen, ker Srednjo (str. 174) in C) Južno (str. 177), nazadnj je bil po italijanski navadi ograjen po obeh stranéh z Avstralijo (str B) pa 189) Ne učeči se mladini ampak visocimi zidovi; zatoraj smo še bolj hiteli, in res kmalu vsakemu Slovencu, ki se ni nikdar pečal z raznimi ev tudi dospeli na zaželeni kraj. Kogar zopet ondi nismo ropejskimi jeziki, dobro došel bo na konci pristavljeni našli, bil je iskani gosp. monsignor. Stanoval je pa v resnici tam 5 odšel je bil uže k sv. Klemenu. pregled raznih tujih imen, z dostavkom, kako naj se iz govarjajo. Gotovo bode ta pregled tujih imen vsakemu posebno gloma ajal, ker pri a,b,cdnem redu lehko vsak na-pogleda, kako se izgovarja. Zadnjič smo uže pri zgodovinski knjigi (Stari vek) omenili, da prof. Jesenko sedaj piše tuja imena po tuji obliki. Povsodi se pri pi Ker smo se nahajali uže ravno pred cerkvijo ssv. Janeza in Pavla, podali smo se za ene trenutke v njo. Zunajnost njena ni nam obetala nobenih posebnost, zato smo pa bili toliko bolj iznenadjeni, videti v zno- tranjih prostorih zopet jako zale lepote. Cerkev stoji savi lastnih imen izogiba fonetičnega načela, po katerem na kraji, kjer je bila hiša imenovanih dveh ssv. bratov, bi v knjigo bila zašla neka mešanica. Zadnjič smo tudi sredi cerkve vidi se skoz omrežje mesto, kjer so jima bili sprožili misel, da bi bilo dobro, ko bi naši jeziko- trinoški vojaki odsekali glavi. Pod glavnim altarjem slovci v naših leposlovnih listih to nujno stvar razprav- hranjene so v krasni porfirni trugi njune sv. koščice. ljali in konečno določili. Ex cathedra se tu ne dá nič Desni strani cerkve prizidana je krasna nova kapela zapovedati; kajti mi ne poznamo med slovenskimi pisa- sv. Janeza od Križa, kjer je ta svetnik tudi pokopan, telji nobenega takega veljaka, ki bi z oblastno besedo Vhod v njo opet in obdan je bil z prezalimi zastori in to prašanje mogel določiti. Prijateljsko razpravljanje in ogrinjali, še skoraj lepše, kakor so bila zagrinjala pri skupno porazumljenje o tem prevažnem prašanji nas bi svetemu Klemenu. tej cerkvi shranjuje se tudi še mnogo drugih imenitnih svetinj. samostanu vidi se v kapelo spremenjena soba, kjer je kaj zanimljivega in najnovejšega gradiva, tem bolj najprej dovedilo do zaželenega cilja. V to Bog pomozii polno ker \J~J~ ---Ji" » UWÍJVÍVUVqU » uv ť bližnjem Mi priporočamo svojim čitateljem to novo knjigo i » 264 prof. Jesenko svoje knjige tudi sam zalaga. Vsak razumen Slovenec pa vé, koliko težave je doslej pri nas knjigo, spis dati na svitlo; za razne knjige je težavniše dobiti založnika kot pisatelja. Zato je vsakemu izobra njala Do céla v obupnosti je umeteljnik z vso močjo v roki stisnil svoj zvitek, napel vso silo, da bi se genil f da bi vskriknil in izbudil se je Mrzel pot je oblil vsega; srce mu je bilo silno tako, žencu sveta dolžnost podpirati slovstvo, njega razvitek; kakor je le moglo biti; prsi je imel tesne, kakor bi bil podpira se pa tudi močno s tem, da pridno kupujemo poslednji deh hotel izleteti iz njih. „Ali je bil to sen?" knjige domače Zabavne stvari Podoba. Povést. Ruski spisal N. V. Gogolj. Preložil L. G. Podgorican (Dalje.) Ko je bil zvršil to, pokojnejši je legel v postelj jel je premišljati bedo in žalostno usodo , trnjevo ži 5 venje ki umeteljnika čaka na tem sveti i a o tem so njega oči nehoté skozi luknjo v zaslanjalu gledale podobo, zastrto z ogrinjalom. Sijajoči mesec je ogrinjalu dajal tem večo beloto in zdelo se mu je, da so strašne strahu je nepre- oči jele gledati celó skozi platno stano strmel v obraz, rad bi se bil preveril, ali je to prevara Naposled je res opazil lasno videl » več ogrinjala » podoba da je do céla odgrnj da ni da gleda ? na nič druzega okrog j temuč narávnost njega Nehalo mu je biti srce n z obema rokama ne- dá gleda prav njemu nasproti. in videl je: starec se je zgenil i nadoma oprl ob okvir. Naposled se je dvignil na rokah, Skozi odprtino pomolil je obe nogi in stopil iz okvira v zaslanjalu se je kazal užé prazni okvir. Po sobi so se oglasili koraki, ozval se njih topot ki je naposled bolj in bolj bližal se postelji. Srce je začelo močnejše biti umeteljniku Vsled samega straha je zatajil deh in čakal, kedaj starec izza zagrinjala po gleda vá-nj uže je res gledal njega prav^tistega ogorelega lica in velikih, k višku gledajočih oči se je silil Cartkov da bi vskriknil, a čutil je, da nima glasa OC JO Ollli , Vit* »«^X-l^m*, «--- hotel se je geniti, malo obrniti se 5 ali niso gibali se udje Odprtih ust in o zadržanem dehu je gledal to strašno prikazen visokega tela v neki široki azijski ob leki prav 5 in čakal je, kaj jame počenjati Starec je sedel _ njegovim nogam in takoj nekaj potegnil izmed naborov svojega širokega oblačila. To je bila vrečica Odprl je starec jo, prijel za oba vogalca " gluhem cinkotu so na tla padali stresnil o ežki zvitki podobni dolgim slopkom, vsak je bil zavit v moder papir in na vsakem je bil napis: „1000 cekinov". ....... ..... okoščeli roki iz siro- Pomolil je starec svoji dolgi kih rokavov in začel razvijati zvitke. Lesketalo je zlato. Da-si je velika bila skrb in mračeča umeteljnikova bojazen, vendar je do céla zameknil se v zlato in nepremično gledal, kako je světlilo se v okoščelih rokah, kako povprašal se je in z obema rokama prijel za glavo. Ali te prikazni strašna živost ni bila sen. Videl je ko je bil probudil se, kako je starec stopil v okvir, mignilo je tudi njegovo široko oblačilo, in njegova roka je dobro čutila, da je pred trenotkom držala nekaj težkega. Svetli mesec je jasnil sobo; po nje temnih kotih je kazalo se tù platno, tù dodelana roka, tù na stol položeno oblačilo, tù hlače in neosnaženi črevlji. Zdaj še le je opazil da ne leži v postelji, temuč da stoji prav pred podobo. Kako je prišel semkaj — tega ni mogel razjasniti si f nikakor. Še čudnejše se mu je zdelo to, ker je do céla odkrita bila podoba, ker res ni bilo ogrinjala na njej nedopadljivem strahu je gledal jo te res žive oči vpirale se naravnost videl nj kako so Mrzel pot se mu je prikazal na obraz; hotel je oditi, ali čutil je, da ste mu nogi nekako prirastli tlem Videl je da to ni sen; zgenile so se starčeve črte in ustni ste jeli šobiti se, kakor bi bili hoteli vsesati ga . . . Besen, obupen je odskočil in probudil se. Ali je to bil Bilo mu je srce, da je ho j) X JLJL X J \J UV/ OH wvjo. • ^ J ----- telo pokniti, mahal je okrog sebe z rokama Da leži na postelji prav tako, kakor bi bil zaspal. Pred njim je zaslanjalo; mesec — njegova svetloba je polnila sobo. Skozi odprtino v zavesi je bilo videti podobo, ogrnjeno, kakor je treba, z oveso, kakor je bil sam zakril jo. Torej to je bil sen! stisnjena roka še čuti v njej bilo nekaj. Silno mu je bilo srce kakor bi rés strašno; teža na prsih je bila neprenosljiva. Pogledal je skozi odprtino in neprestano gledal oveso, a jasno je videl, da se ogrinjalo začenja krčiti, kakor bi se roki gibali za njim in raz sé hoteli strgati ga. „Ljubi Bog, kaj je in vzbu- vskriknil je, obupno pokrižal se to?!" dil se je. Ali je to bil tudi pol zmočen, brezi uma 9 Skočil je s postelj na godi _____ mogel razjasniti si, kaj se njim: ali ga duši mora, ali je to pošast, mameča vročnica, ali živa prikazen. Hotel je potješiti poljočo dušo in razprojeno kri, ki je o napetem utripu bila mu v žilah, zato je stopil k oknu in odprl oknice. Očvrstil ga je mrzel, neprijeten veter. Mesečina je še počivala hišam po strehah in po belem zidovji, če prav so majhni oblaki često sprehajali se po nebu. Vse je bilo tiho; zdaj pa zdaj mu je z daleč na uho priletel kake drožke (voza) drkot, izvoščik (najemni voznik) je spal kdé v kaki skriti stranski ulici, pospalo ga je bilo leno kij use, čakal kesnega gosta. Dolgo časa je gledal in glavo kazal skozi oknice. Uže so na nebu pokazali se priha jajoče zarje zraki; naposled je začutil dremoto » zaprl lesketalo, tenko in gluho cinkalo in zopet vsipalo se. prijetni čut oknice, stopil od okna, legel v postelj in takój je krepko zaspal, kakor bi ga bil ubil kedo. Vzbudil se je pozno, jako pozno in imel je ta neki človeka loti se o ogljenem soparu: Pa opazil je zvitek, ki je dalje od drugih zakotal se prav k nogi njegove postelje, k njegovi glavi. Krčevito je segnil močno ga je glava bolela sobi je bilo mračno ne pó-nj in poln straha gledal, ali ne vidi starec prijetna ulaga se je razprostirala po zraku in prihajaja starcu je skozi reže po oknih, zaslonjenih z obrazi ali sè še se je zdelo , da je prezamišlj zložil jih v vrečico, pogledal ga r zbral je vse zvitke in odšel je za za prvič pobarvanim platnom Čmeren, nevoljen, kakor slanjalo. Močno je srce bilo Čarkovu, ko je slišal, kako zinjaku kak moker petelin, sedel je na svojem raztrganem bla sam se po sobi razlega topot starčevih korakov je zvitek stisnil v svoji roci treslo mu je telo in nenadoma je začul, da se koraki zopet bližajo zaslanjalu — gotovo je bilo, da je starec spomnil se jnanjka zvitka. znal, kaj bi začel, naposled pa se je . Zdelo se mu je, da je o snu videl res neko strašno prikazen. Zdelo se je, da v starčevem pogledu in izrazi nekaj govori, da je pri njem bil to Krepkejše spomnil svojih sanj j da noč roka mu je skoro čutila, da neka dej 5 zopet je gledal ga izza zašla njej' kakor bi mu jo bil vzel le pred trenotkom teža počiva v Zdelo 265 se mu je, ko bi le krepkejše bil držal zvitek, ostal bi mu bil v roci tudi še po vzbudu. Ljubi Bog, ko bi človek imel le del teh novcev!" opomnil je in težko vzdihnil > in v obraznosti videl je, kako so vsi ti zvitki z vabljivim napisom „1000 cekinov" vsipali se iz vrečice. Izsipali so se zvitki, le- Lahinjami, kakor se je letos zgodilo. Želeti je, da se stvar prihodnjič popravi in ve Slovenke in Slovenci ne ostanejo za dosedanjim občnim mnenjem, da se kažejo tudi v šoli kot bistre glavice. Lepi spol pa ima še posebej tudi drugod opravičeno ime veče pridnosti. Tako smo vse sketalo je zlato, zopet so se izsipali zvitki, a umeteljnik kr. deški vad naše srednje šole našteli Na c v Gorici je bilo konec leta 530 je sedel nepremično oprt in sè svojimi očmi pusto strmel učencev, in sicer 255 Lahov, 254 Slovencev v prazni zrak, ni mogel odtrgati se od tega predmeta, cev in kakor kak otrok, ki sedi pred sladkim jelom in sline s tem, da požira, ko gleda, kako jedó njegovi tovariši. Ceha ? 19 Nem- Znano je, da se ta vadnica odlikuje vadi" nemščino, se ve po največ „vadi" m (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. da po ukazih, ki so v soglasji s tržaško znano poli tiko, po kateri se potem tudi od te strani utrjuje na-učnega ministra načelo, da naj ostane v srednjih šolali vse po starem! Eno podpira drugo, da drugo ostane treba nemčiti zdolej i Zavod gluhonemih je štel 21 slov. in 19 ital. gojencev , 14 slov. in 14 ital. go Gorice 12. avgusta (Iz dop.) čilo c. k. drž. gimnazije v Gorici prinaša dvogovor y Letošnj 3 poro-Licianov Pseudosophist", razložen in presojen od prof. j enk Tu učé vodja učitelja, šolske sestre in ena 2. ..fizikalske drobti (Pkysikaliscke Klei Baar-a; nigkeiten), sporočene od prof. Santel-na, in 3. šolske novice, od vodje Pantke-ja. Od 369 učencev, vpisanih ostalo do konca šolskega leta 341, ki jih je začetkom so razun 8 judov in 4 evangeljcev vsi katoliške vere. K Slovencem so jih prišteli 151, k Lahom 137 in k Nemcem 53. Poslednjih pa v resnici ni 53 , ampak po največ kakih 20, ker pri nas se Nemci vstvarjajo v ve- liki meri še le pri vpisovanji. Enaka se godi na realki Tu in tam je polovičarstvo in mlačnost slovenskih starišev kriva, da se njih otroci zapisujejo tudi med Lahe; ne kažejo samo slovenska imena, ampak bi dopričala posamična preiskovanja tudi dejanstveno. Da se povr- nem gimnaziji, je bilo tu letos odlikovanih 42 red pa jih je dobilo 218, drugi 31 , tretji 14 bila skušena. in prvi nista ! in 34 učencem so dali začasna (interimna) spričevala. Sosebno pa so se letos odlikovali osmošolci pri zrelostni preskušnj ker i njih celó z odliko. Krščanski nauk se (21) so jo prestali in podučeval samo v in razredu v italijanskem in slov s kem drugod pa v nemškem jeziku. Slovenščina kot predmet je imela v vsakem razredu po 2 uri odločeni. Drugih predmetov niso učili v deželnih jezikih, in kakor ste zadnjič videli, je naučni minister Conrad s tako učno sestavo popolnem zadovolj tudi bodočnosti gledé na Poročilo više vse naše srednje šole na Goriškem realke ima na čelu večo razpravo „o Oclovakarji", katero je spisal prof. Ivleissl, in potem šolske novice od svetna učiteljica. Ta zavod slovi po drugih pokrajinah, vendar ima velike napake, sosebno v cepljenji na pre-mnogotere oddelke; menda pa tudi v metodi, katero kažejo dosedanje knjižice. Te nikakor niso tako osnovane, da bi razum pospeševale, in je zeló dvomiti, da bi ne bilo boljše metode najti. Strokovnjakom bi bila ta stran v prid človečnosti zeló priporočati. Še je mnogo drugih manjših šol v Gorici, pa niso za Slovence toliko zaminive; po največ bi človek opozoril na še mlado šolo rokodelsko, ki jo podpira tudi dežela ali prav za prav, za katero prav kratkovidno odločujejo tudi slovenski poslanci veče vrste podpore, dasi je tudi za slovenske dečke vse na tej šoli osnovano na italjanski osnovi. Tudi gospodari ta dvomljiv ali vsaj čuden duh, če pomislimo, da se neke listine tiskajo v Vidmu za to okoli ! Ljubljane. (Rojstni dan presvitlega cesarja) praznoval se bode tudi po vsi naši deželi s slovesnimi mašami in zahvalno pesmijo. Letos bodo molitve za blagor presvitlega cesarja in njegove visoke rodovine toliko go-rečnejše, ker dan za dnevom pričakujemo vesele do-godbe v ožji družini cesarjeviča Rudolfa. (Gospod deželni predsednik baron Winkler) podá se, kakor čujemo, v kratkem na Dunaj, kamor ga kličejo uradni opravki. (Deželni zbor kranjski) nadaljeval bode zborovanje svoje še v prvi polovici meseca septembra; med tem ima pripravljati odbor gospodarske predloge šolo. Gospodje, ozrite se dobro za vodj dr. Schreiberja. Zavod štej eclov in pri prej ko ne v Zborovanje pravljalni oddelek , v katerem je bilo letos 26 učencev Vseh učencev skup pa je bilo 178, in sicer so razun vere. Slovencem so juda protestantov vsi katoliške jih oddělili samo 28, Nemcem 24, Lahom 123, drugim rodnostim pa jih je dobilo spričevalo 5 18 učencev je bilo odlikovanih 126 m III ed Î 16 pa interimno obče so ponavljane pritožbe od naše strani katere se odstopivši odbor ni brigal opravičeni zavesti minljivosti svoje, bajé ne bode trajalo dolgo in razun verifikacij volitev bo težko prišlo na vrsto kaj posebno zanimivega. — (Škof Štrossmajer) mudil se je preteklo soboto nekoliko časa v Ljubljani in se podal od tukaj za nekaj dni na Bled, kjer si je vzel stanovanje v vedno pohvaljeni gostilnici „pri Petranu". V nedeljo maševal je ljubljenec hrvaškega in slovenskega naroda v cerkvi M. opravičene, da Slovenci le premalo pošiljajo na realko na otoku blejsKega jezera. svoje sinove; v narodno-gospodarskem je ta nedo (Glavni odbor kmetijske družbe) zboroval je pre- statek velika škoda za slovensko prebivalstvo; isto tako teklo nedeljo. Predsedoval je po daljnem prenehanji v narodnem pogledu. — Na c. k. ženskem izobraževališči, zarad bolehnosti zopet ozdraveli baron Wurzbach. katero ne ' preskušnjo 12 ital. kandidatinj, " in ste jo izvršili izdaje nobenih poročil, je delalo letos zrelostno Sklepalo se je o manj važnih zadevah. Med drugim ^ ---~ w -- — ^ v^w^w MWX1UÍ.UIV VAXXJ J X. IX UtU jvj X£J Y J. O J odliko, druge pa brez odlike. Slovenka je imela z od sklenilo se je gledé novo izdane Rantove knjige: Opis liko čez ? sadjereji škodljivih rnrčesov" , da se jih prepusti gosp pa prvi red; 2 Slovenki smete ponoviti skušnjo pisatelju poleg nagrade 50 iztisov, ministerstvu za po meseca. Kakor so tudi „N že omenile ; SO J ...... ť r o v ^ ii^u » , »,^* «u , r " Ijedelstvo dopošlje se 200 iztisov, sicer se pa določi ta zavod celó pohlevni strokovnjaki ostro presojevali ljudskim učiteljem 500 iztisov in vsakemu družabniku zarad notranje popolnem nedo slednje ško- po en iztis brezplačno, sicer pa se bode prodajala knji- dljive organizacije; tudi če ne gledamo na na- žica po 10 kraje. — Vsled vabila c. kr. vlade, da bi rodnost, ampak samo na vzgojevalna načela. Nismo kmetijska družba izvolila udov za enketo v posveto- pa vendar pričakovali, da bodo Slovenke zaostajale za vanje načrta postave za povzdigo govedoreje, izvolijo se 266 v to enketo gospodje: baron Wurzbach, Jos. Se v- ljudstvo razbilo je tudi nekaj oken, pa veliko število Drugi nik in dr. Poklukar. — Z ozirom na minulo deželno policajev in vojaštvo napravilo je zopet mir. razstavo naročile so se pohvalne diplome za one raz- dan pa je bilo pripravljenega toliko vojaštva, da se še stavljavce živine, kateri so se odpovedali darilom v de- poskušati, ni moglo napraviti neredov ; samo v Akacij- narjih; gospodom odseka za razstavo izrekla se je za skih ulicah so nekateri okna pobili. Policijo napadli velik in vspešen trud pri vredjenji lepe razstave zahvala so s kameni, tudi streli so bili slišati. Govori se, da odborová in izrekoma se je sklenilo, pismeno zahvalo je nemški socjalist na ulici delavcem cigare delil. izreči gospodoma M urniku in P. Lasniku,ka tera sta se najbolj trudila za vredbo razstave. (Državni poslanec pl. Plener) je po prijateljskih vezéh somišljencev tako ozko zvezan s kranjsko deželo, da se je celó v českem deželnem zboru spominja, akoravno med tem zborom in našo deželo res ni ni-kakoršne zveze. Tako se je izrazil v zadnji debati o volilni reformi do besede tako: „Nikdar ne bo se upalo, Nemce na Českem tako zatirati, kakor se godi na Kranjskem, ker so Nemci na Českem močan narod Monakovo. Presojevalci spoznali so pri tukaj- šnji mednarodni razstavi umotvorov 19 medalij in 66 medalij druge vrste. prve Črnag ora. Stareja hči knezova poročila se je preteklo soboto s pregnanim srbskim knezom Petrom Črnih Jurjev. Da bi to ne iznemirjalo srbskega kralja Milana, naprosil ga je knez Nikica za druga k po- in sicer tudi nekaj mocněji ? da si tega ne dopuste ? kar Nemci na Kranjskem prenašajo". — Uradna „L. Z." zahteva za to predrzno trditev dokazov od 13. m. roki. Ta pa je odbil tako vabilo, rekši, da mu spommj in spoštovanje do svojih prednikov ne dopušča take vdeležbe. je zeló vojaštvo pripravlja se za odhod in nekaj jih dognano Laška. — Žalostno delo na otoku Ischij in sklepa: do tedaj pa bo naša trditev vsaj ravno to- je uže odšlo; potres pa se še ponavlja po večkrat m liko vredna, da gospod pl. Plener o Kranjski rečeno, ne ve nič prav nič. rahlo Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. ni misliti, da bi se tamošnje prebivalstvo moglo kmalu pomiriti. Denarne podpore za ostale zdrave in ranjene nabirajo se v veliki meri tudi na Nemškem, kjer se je dotičnemu odboru postavil na čelo cesarjevič in njegova soproga. Na dnevnem redu zadnjih dni bilo je obiskanje nemškega cesarja Viljema, ki je prišel našemu cesarju v Išel, kjer se je mudil dva dni po cesarski družini srčno sprejet in odlikovan kot drag Dne 10. došla je v Laksen- Pred tednom smo poročali, da precéj Badajozu bil je kmalu zadušen vojaški upor, pa enake prikazni pokazale so Spanjska hudo vre po vsi Španjski m mogočen zaveznik. se kmalu zopet v drugih krajih Španjske, v okrajih Ka talonij obsedni stan v deželah Estremadura in Katalonij Logrono. Vsled teh dogocleb proglašen je burg belgiška kraljica, mati nadvojvodice Štefanije. Na kolodvoru pričakala sta jo oba njena zeta, nadvojvoda cesarjevič Rudolf in vojvoda Koburški, v gradu pa obe hčeri. — Za slovesno obhajanje 2001etnice oproščenja Dunaja od sile Turkov osnoval se je samostojen odbor meščanov, ki hoče slovesnost izpeljati dostojno tudi deti je , da je upor pripravljen in snovan iz sosedne Francoske, od koder tudi dohajajo najbolj iznemirljiva poročila, da je nevarnost velika in da se proglasi republika. Pa videti je, da Francozi s tem le hočejo na- strašiti unanje države, da bi bilo Uradna poročila brez mestnega zastopa. Zadnji petek večer so zo pet delavci skušali razsajati pred policijo na škotskem ringu, — pa policija je vedela, kaj nameravajo in je zelo ojstro mahnila po njih in podpiralo jo je pri tem poslu vojaštvo tudi za to pripravljeno; več delavcev bilo ie zaprtih, nekaj pa tudi ranjenih; tudi policajev vduševati Spanjce bolj vgotovo kaj vspeha od upora. _______ r....... iz Španjske pa trdijo, da je upor povsod popolnem zadušen in da so se uporniki deloma podvrgli, deloma pada so zbežali v unanje dežele. In to zna biti vse res samo ne vé se, kako dolgo. 5 Egipt Kolera pojema in število oseb, ki umi rajo za njo, manjša se dan za dnevom zadnj poročilo je nekaj težko ranjenih, ker delavci napadli so jih s naznanja s Kaire samo 30 mrtvih , v vsem Egiptu pa kameni, ko so jih policaji začeli odpodavati. Vzrok 771. — V Beirutu pri Carigradu umrla pa je dne 11 nemirom bilo je boje ojstro postopanje policije zoper delavce, izrekoma zoper nekega tujega odgnanega vodjo delavcev. 771 zopet ena oseba električni razstavi, katera bi se imela Listnica vredništva. Gosp. F. P. v G. : Srčna hvala pričeti SV. Roka dan, se nek še tO nedeljo ni vedelo, poslano, nemško odposlal; obžalujem, da sva 3e zgrešila jeli bo to mogoče ali ne. Vsem gg. dopisovalcem: Lepa hvala Iz Prage. Preteklo soboto bil je slovesno sklenjen češki deželni zbor. Kardinal knez Schwarzen- berg zahvalil se je v imenu zbora cesarskemu namestniku baronu Kraus-u in potem deželnemu maršalu knezu Jurju Lobkovic- u, ta pa je sklenil zborovanje naglaševaje veliko število ugodno rešenih predlogov in pa s tem, da je naglaševal zložno delovanje kljub nekaterih ojstrih debat in konečno naglašal je tudi složnost vsega zbora v udanosti do presvitlega cesarja, kate- Dr- Popravek Na str. 257. levi oddelek zadnjih „Novic naj se bere v 24. vrsti od zgoraj beseda nepoboljšljivegaíť mesto nepozabljivega : a na isti strani v 14. vrsti od podai gori pa mesto besede godili beseda ..grdili" Žitna cena remu je sklepaje zaklical živijo in „hoch"! žavno poslanstvo odložil je zarad bolehnosti zdaj razun profesorjev Tonner j a in Krejčija tudi poslanec Neubauer. v Ljubljani avgusta 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 80 kr. Ogerska. Buda-Pešti nastali so tudi ne- 50 kr. 9 gold. 19 kr. turšice 5 gold. 40 kr. v* sorsice banaške gold. rži 4 gold. 87 kr. ječmena 4 gold. 6 kr. miri zavolj predrznosti judov, posebno ker je tje pri- pr0sa 5 gold. 53 kr. — ajde 4 gold. 87 kr. — ovsa 2 gold. šel zatoženec Scharf s svojim sinom Moricom Scharfom ; 92 kr. — Krompir 3 gold. 57 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.