flflS


1
84
nmš
merm
glasilo kemične, grafične in papirne industrije celje
letnik XXIII — številka 1
celje, februar 1984
uredniški odbor
jože ahtik, dušan božič, mar jan buh, ivanka čater, jože jazbec, janez korent, zdenka penič, vera radič, cvetka ramšak, miro ribezi, cvetka robas, anica svet svet glasila albina cizej, karmen dovč, Zdravko kolar, stane iovrenčič, bojan ogorevc, jelka sorčan tehnično vodstvo peter osct. glavna in odgovorna urednica jeiisaveta podgornik uredil
tone škerbec
oblikovanje naslovne strani minja bajagič fotografije boriš trstenjak tisk
aero, tozd grafika
za tiskarno drago vračun
naslov uredništva kadrovski in splošni sektor aero celje, čuprijska 10
po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 33-316/78, je glasilo naš aero oproščeno temeljnega davka od prometa
proizvodov
glasilo izhaja desetkrat letno naklada 2.300 izvodov
1131G
Dragi bralci in sodelavci, pred vami je prva letošnja številka našega glasila. Morda ste bili o srečanju z njim malce presenečeni, saj je spremenilo svojo zunanjo podobo. Upamo in želimo, da vam je všeč, da je privlačnejša, zanimivejša in da že zrcali časopis, ki je in mora biti čisto naš.
Vendar moramo takoj zapisati, da smo pravzaprav na začetku novo začrtane poti, tako v oblikovnem kot tudi vsebinskem smislu. Vemo, da delo na področju obveščanja nikoli ni končano in da zastavljene naloge ter usmeritve stalno zahtevajo nove načine, tvorne pristope in celovite rešitve.
V našem uredništvu smo že pred časom razmišljali in si prizadevali za kakovostnejše glasi-
lo.	Veliko predlogov in dela se je razvijalo v želji, da bi NAŠ AERO resnično postal takšen.
Že koncem lanskega leta smo se povezali z oddelkom oblikovanja v TOZD Grafika in pričelo se je zahtevno delo iskanja novih možnosti oblike časopisa. Med temeljnimi vprašanji nas je vodila tudi misel, — večja in boljša kakovost, vendar brez bistvenega povečanja stroškov.
Januarska seja uredniškega odbora našega glasila je tako potekala v znamenju odločanja in sprejemanja zamisli o novi podobi, v drugem delu pa seveda o vsebini.
Po živahni in tehtni razpravi smo izbrali osnutek naslovnice. Pripravil ga je naš sodelavec iz oddelka oblikovanja, Minja Baja-gič, ki bo v letošnjem letu skrbel za izvedbo naslovnih strani. Izdelal je tudi nov, bolj uporaben napis za naše Informacije, ki pa bodo v »novi obleki« pričele izhajati čez nekaj časa.
Sprejeta je bila tudi odločitev, da v naslovnicah letos predstavimo naše temeljne proizvodne organizacije, ob priložnostih, prazničnih številkah.
Mogoče še beseda o simbolu v naslovu glasila, ki predstavlja družino. NAŠ AERO mora postati glasilo, ki bo izpolnilo cilje obveščanja nas delavcev, poseglo pa naj bi tudi v naše domove, da bodo tudi naši življenjski sopotniki bolje seznanjeni z našim delom, prizadevanji in uspehi.
Velikokrat smo že ugotavljali in spoznali, da so naši cilji dosegljivi le, če smo trdni in združeni. Tako smo močnejši! Tudi na področju obveščanja.
O vsebini morda le to, da v osrednji temi objavljamo pomembno gradivo o dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije v naši delovni organizaciji. S slikovnimi prikazi poleg besedila smo želeli predstaviti zahtevne naloge, ki nas čakajo v prihodnjem obdobju.
Predstavljamo vam tudi novoizvoljene predsednike izvršnih odborov osnovnih organizacij Zveze sindikatov in sekretarje o-snovnih organizacij Zveze komunistov v AERU. V glasilu je tokrat še več zapisov in obeležij dogodkov.
Naši planinci so za objavo pripravili obsežno in zanimivo gradivo, ki še gre v sklop praznovanja 20-letnice našega planinskega društva. Vendar smo ga zaradi prostorske stiske, žal, morali premakniti v naslednjo številko, ki bo med vami, dragi sodelavci, sredi marca.
Poleg želja, zapisanih v uvodu, bi radi še to: več nam pišite, sodelujte s svojimi razmišljanji in ocenami. Vsi!
Tako bo tudi naše glasilo resnično naše!
IZ VSEBINE:
Stran 2—8
Načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v DO AERO
Stran 8—13
Predstavljamo nove predsednike osnovnih organizacij Zveze sindikatov in sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov AERO Ob slovenskem kulturnem prazniku
Stran 14—15
Iz naših delovnih okolij Šport in rekreacija v letu 1983
Stran 16—19
Ob zaključku nagradnega natečaja — Koliko poznamo AERO
Mladi dopisniki poročajo Stran 20 Radijski obisk v Grafiki
Stran 21—22
Od snovanja do uspeha V spomin sodelavkama Preberite, ne bo vam žal...
Stran 23
Nagradna križanka
Stran 24
Za dobro voljo
Slika na naslovni strani: Del TOZD Kemija Celje — pogled z Dečkove ceste Fotografija: Boris Trstenjak
NAČRT URESNIČEVANJA DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE V DO AERO
I.	UVOD
Načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v DO AERO je pregled osnovnih usmeritev in najpomembnejših aktivnosti, ki jih moramo v naši delovni organizaciji uresničiti, zato, da izpolnimo cilje, ki so pomembni za razvoj vseh TOZD in za DO AERO kot celoto.
Globalne naloge izhajajo iz »Izhodišč dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije« in iz usmeritev, ki jih ponuja program gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji, kot tudi dolgoročni program stabilizacije v tistih občinah, kamor posamezna TOZD v okviru DO Aero spada.
Načrt izhaja iz opredelitve, da je potrebno gospodarsko stabilizacijo izvajati predvsem s povečanjem proizvodnje in izvoza, kvalitetnejšim gospodarjenjem in povezovanjem v širšem družbenem prostoru. Povečanje akumu-lativnosti TOZD pa je eden izmed temeljnih pogojev za pre-struktuacijo proizvodnje in nje-
no hitrejše vključevanje v mednarodno tržišče. Temeljno izhodišče načrta je, da moramo v DO AERO z dolgoročnimi in kratkoročnimi ukrepi zagotoviti samoupraven način reševanja problemov in gospodarskih težav, utrditi in okrepiti samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Načrt prav tako upošteva nujnost, da se v stabilizacijskih prizadevanjih u-veljavijo ekonomske zakonitosti, po drugi strani pa spodbujati in motivirati delavce za povečanje učinkovitosti delovanja socialističnega samoupravljanja.
Dolgoročni program gospodarske stabilizacije bo mogoče uresničiti le ob aktivnem sodelovanju vseh delavcev. Zato morajo program poznati vsi delavci, sproti pa morajo biti seznanjeni tudi o spremembah, ki jih stabilizacijska usmeritev vnaša v delo in obnašanje in napredku, ki ga na tej podlagi pričakujemo na področju gospodarjenja in vsega družbenega dela in razvoja.
Zato mora dolgoročni program stabilizacije postati sestavni del planskih dokumentov tako v TOZD kot tudi na nivoju DO AERO, njegovo uresničevanje za sestavni del analiziranja poslovnih funkcij in realizacije planskih ciljev in nalog.
Da sestavimo dolgoročni program ekonomske stabilizacije na nivoju DO AERO, so potrebni predhodno usklajeni programi po TOZD za vse tiste aktivnosti, ki zadevajo skupno dogovorjene naloge in s katerimi opredeljujemo poslovno politiko DO AERO kot celote.
Da bi dosegli usklajeno pot izdelave tega programa, je bil izdelan terminski program dela z roki in zadolženimi nosilci.
II.	USMERITVE DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE V DO AERO
Temeljni cilj, ki ga bomo z realizacijo tega programa poskušali uresničiti, je zagotoviti delavcem tak osebni in družbeni stan-
dard, ki mu bo omogočil trajno ekonomsko in socialno varnost. Temu osnovnemu cilju pa smo sledili z oblikovanjem skupno dogovorjene poslovne in razvojne politike na nivoju DO AERO in ga dosegli z:
1.	gospodarnejšim upravljanjem z družbenimi sredstvi;
2.	pospešenim povezovanjem in samoupravnim združevanjem dela in sredstev, tako v okviru DO AERO kot tudi v širšem družbenem prostoru;
3.	uveljavljanjem vloge družbenega planiranja kot elementa poslovne politike;
4.	hitrejšim vključevanjem v mednarodno delitev dela, tako z vidika izvozne politike kot z vidika možnosti uvoza surovin, re-promateriala in opreme;
5.	uresničevanjem politike nagrajevanja po delu;
6.	oblikovanjem temeljnih smeri strateškega razvoja DO AERO;
7.	večjim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti, njihovim obnavljanjem, odpravljanjem ozkih grl ter povečevanjem proizvodnih zmogljivosti v TOZD Kemija Celje, TOZD Kemija Šempeter, TOZD Grafika Celje in TOZD Medvode, za kar bomo združevali sredstva v skladu s SS o temeljih plana DO Ae-ro.
8.	uveljavitvijo večje specializacije in delitve dela med TOZD, upoštevajoč fazni značaj proizvodnje in oblikovanje DO AERO kot zaokrožene reprodukcijske celote;
9.	izboljšanjem asortimana in kvalitete naših proizvodov ter s tem zagotovitev boljšega položaja na domačem, predvsem pa na tujem trgu;
10.	z razširitvijo oziroma dopolnitvijo prodajnega programa z novimi proizvodi nameravamo pridobiti še nove kupce;
11.	s skupnim in enotnim nastopom na tržišču na načelih medsebojnega vpliva na poslovno in razvojno politiko, z oblikovanjem enotne komercialne politike na področju nabave surovin in repromateriala ter enotnim določanjem prodajnih ciljev na domačem in tujih trgih pri prodaji proizvodov AERO programa;
ztoiiDsiiBogcaa
13.	pri gospodarjenju z denarnimi sredstvi, zalogami in drugimi kratkoročnimi naložbami bomo gospodarili tako, da bomo zagotavljali optimalno likvidnost vsake TOZD posamezno, preko posebne finančne službe pa tudi za vse TOZD skupaj;
14.	proizvode, za katere v procesu proizvodnje ali prometa sodeluje več TOZD združenih v DO AERO, bomo ugotavljali in razporejali skupni prihodek in skupni dohodek v skladu s samoupravnimi sporazumi.
©E)G3©88o
12.	doseganje večje stopnje sa-mofinanciranja v nove naložbe v okviru DO AERO. Da bi to svojo obveznost združevanja lahko uresničili, bomo pri razporejanjih dohodka in čistega dohodka ravnali tako, da bodo sredstva za razširitev materialne osnove dela naraščala hitreje kot sredstva za OD in skupno porabo;
III. KONKRETIZACIJA PROGRAMA ZA LETO 1984
A) RAZVOJ IN POGLABLJANJE SAMOUPRAVNIH IN DELEGATSKIH ODNOSOV
Cilje, usmeritve in naloge dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije bomo lahko u-resničili le v razmerah še bolj
cmow	DEBša saresa
izvoz
aero
aero
IZVOZ
• • •
Večji izvoz — večja možnost potrebnega uvoza — večja proizvodnja —
hitrejša rast
uveljavljenih samoupravnih delegatskih odnosov, ki se bodo odražali v razvijanju sistema socialističnega samoupravljanja in delegatskega odločanja (posredno ali neposredno). V razmerah zaostrenih pogojev in zmanjšanih možnosti razvoja je zahteva po samoupravnem urejanju odnosov še toliko večja, večja pa je tudi potreba po zagotavljanju ustavnosti in zakonitosti. Posebej je treba izpostaviti odgovornost za izvajanje sprejetih dogovorov in obvez.
Zato, da bi zagotovili učinkovito izvajanje samoupravnih odločitev, pa je potrebno:
—	sprejemanje jasnih in konkretnih sklepov z roki in nosilci posameznih zadolžitev;
—	iskati racionalnejše poti pri obravnavanju in pri sprejemanju samoupravnih aktov, predpisov, ne da bi pri tem okrnili oziroma zmanjšali vlogo samoupravljanja in vloge delavca v njem;
—	poenostaviti postopke pri pripravi dokumentov in njihovem sprejemanju;
—	sproti spremljati uresničevanje zastavljenih nalog in ciljev.
I
B) EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO
1. Vsaka TOZD mora izdelati:
a)	oceno stanja in možnosti izvoza in uvoza do konca poslovnega leta (po področjih, po skupinah proizvodov);
b)	analizo uresničevanja devizne bilance in izvozno-uvozne politike do konca poslovnega leta (prilivi, odlivi, neporavnane obveznosti);
c)	analizirati delež izvoza v celotnem prihodku TOZD in njihova primejava z deleži v grupa-
inciji, kamor posamezna TOZD spada;
č) bilanco obveznosti za odplačilo anuitet in novih zadolžitev v tujini. Ugotoviti še neporavnane anuitete po posameznih TOZD in opredeliti način poravnave teh obveznosti.
Za vsako novo zadolževanje v tujini bi morali predhodno dobiti soglasje vseh DS TOZD;
d)	analiza efektov deviznega priliva iz izvoza in efektov pridobivanja deviz iz naslova združevanja sredstev;
e)	voditi politiko selektivnega uvoza in ugotovitev realnih potreb iz uvoza za nabavo surovin, reprodukcijskega materiala se bomo posluževali tudi z večjim izkoriščanjem blagovnih kreditov in možnosti uvoza zaradi izvoza;
f)	iskati možnosti in opredeliti programe za izvoz ter s konkretnimi ukrepi ustvariti pogoje za nadaljnje povečevanje izvoza, zlasti finalnih proizvodov na konvertibilno področje;
g)	izdelava predloga plana izvoza in uvoza za leto 1984 in izdelava devizne bilance za posamezni TOZD in na nivoju DO AERO;
h)	politika pridobivanja deviz in njihove porabe mora zasledovati naslednje cilje:
—	stalno likvidnost (redno odplačevanje ino-obveznosti);
—	tehnološko usposobljenost;
—	redno preskrbo s surovinami.
Izvajanje te politike je konkretizirano v programu stabilizacije TOZD Trženje (izvozno-uvoz-na politika), v proizvodnih TOZD (tehnološka pripravljenost in redna preskrba s surovinami in v programu DSSS (likvidnostno stanje).
Zadolženi nosilci:	TOZD Tr-
ženje, Zunanjetrgovinski sektor ob sodelovanju s proizvodnimi TOZD in DSSS.
Rok: stalna naloga, po terminskem programu za izdelavo letnega plana, trimesečno in mesečno spremljanje izvajanja dolgoročne politike.
Če se ugotovi, da se predlagani programi ne realizirajo glede na obseg in dinamiko, je potrebno mesečno ugotoviti vzroke odstopanja in sprejeti sklepe za doseganje zastavljenih ciljev, predvsem pa iskati vse mogoče poti zagotavljanja deviz (direktni izvoz, skupni izvoz, maloobmejni izvoz, predelava, združevanje sredstev).
2.	Rast izvoza in povečevanje neto deviznega učinka mora postati razvojna usmeritev posamezne TOZD. Plani razvoja morajo biti usmerjeni tudi k hitrejšemu zaposlovanju strokovnih kadrov, ki bodo zagotovili kvalitetno rast izvoza, kar je potrebno opredeliti tudi v smernicah in izhodiščih zunanjetrgovinske politike DO AERO za obdobje 1986—1990.
Zadolženi: Razvojni svet.
Rok: po terminskem programu.
C)	PROIZVODNJA
1.	Osnovno skrb bomo namenili ohranjanju in spodbujanju proizvodnje, predvsem tiste, ki bo usmerjena v izvoz in tiste, ki bo temeljila na večji produktivnosti dela. Za zagotovitev surovin in repromateriala pa se bomo dolgoročno in dohodkovno povezovali v okviru reprodukcijskih celot v okviru DO AERO,
aaaoeii ©srnama 8Se>bim3©c%>
^yg^3i 60{ioDeK«~-s. ( »g^OEHAR-jA
migmača iPEmmMMsstrB*
ffl@K©aSiia'iFC3!| S^Q®@11 #
dSkobbscbe Eems9uny
občine, v slovenskem kot tudi v jugoslovanskem prostoru;
2.	poseben poudarek pri opredeljevanju proizvodnega programa je potrebno nameniti pospeševanju skupne proizvodnje (fazni značaj) in optimalni delitvi
proizvodnega programa med posameznimi TOZD;
3.	hitrejše uvajanje novih proizvodov, po drugi strani pa poskrbeti, da dohodkovno manj zanimive proizvode postopno izločamo iz proizvodnih programov;
4.	zagotoviti moramo boljše izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti, proučiti dosedanjo izkoriščenost instaliranih zmogljivosti, možnost uvajanja dodatnih izmen in izkoriščenost obratovalnega časa;
5.	z rekonstrukcijami in manjšimi investicijami bomo odpravili ozka grla v proizvodnji in pospeševali izvajanje prednostnih investicij. Neuporabljena osnovna sredstva (stroje in opremo) bomo poskušali prodati ali prenesti drugim TOZD, še zlasti drobnemu gospodarstvu, podobno naj bi bilo tudi s surovinami;
6.	izdelali bomo podrobno analizo materialnih stroškov in program njihovega zmanjševanja. S posebnim poudarkom na racionalizaciji in zmanjševanju režijskih in administrativnih stroškov;
7.	izdelali analizo razpoložljive delovne sile po zahtevani in dejanski izobrazbi in ocenili možnosti pridobivanja novih kadrov, in zagotovili produktivno zaposlovanje;
8.	sproti preverjali rentabilnost proizvodov na domačem trgu in v izvozu.
Zadolženi: Proizvodni TOZD v sodelovanju z ustreznimi službami v TOZD Trženje in DSSS.
Rok: po terminskem planu mesečno, trimesečno ali letno;
9.	aktivno se bomo vključili na delo pri izdelavi dolgoročnega programa DO AERO do leta 2000 in sodelovali pri realizaciji raziskovalnega projekta »Prestrukturiranje celjskega gospodarstva«;
10.	uveljaviti vlogo raziskovalne enote v DO AERO in jasno razmejiti naloge operativnih razvojev po TOZD oziroma naloge raziskovalne enote na nivoju DO AERO.
Zadolženi: razvojni svet.
Rok: po terminskem programu.
Opomba:	Konkretizacija teh
programov je podrobneje razdelana v stabilizacijskih programih proizvodnih TOZD, posebno poglavje pa je namenjeno nalogam razvojno raziskovalne dejavnosti v program stabilizacije DSSS.
[pRaKmro dSD« mtftlBoAEiA
Če porabljena sredstva (brez amortizacije) stotek, to pomeni povečanje dohodka za:
TOZD KEMIJA CELJE
1 odstotno znižanje porabljenih sredstev = povečanje dohodka za 3 odstotke
TOZD KEMIJA ŠEMPETER
1 odstotno znižanje porabljenih sredstev : povečanje dohodka za 2 odstotka
TOZD GRAFIKA
1 odstotno znižanje porabljenih sredstev = povečanje dohodka za 2 odstotka
TOZD MEDVODE
1 odstotno znižanje porabljenih sredstev povečanje dohodka za 2 odstotka
DO AERO
1 odstotno znižanje porabljenih sredstev pomeni povečanje dohodka za 2 odstotka
zmanjšamo za 1 od-
= 25,5 milijonov din, = 7,6 milijonov din, ■ 11,4 milijonov din, = 19 milijonov din, = 64,2 milijona din,
C) INVESTICIJSKA DEJAVNOST
Zato, da zagotovimo večjo u-činkovitost dela, povečamo izvoz, postavimo potrošnjo v realne okvire, morajo TOZD u-stvariti pogoje za racionalna vlaganja v nove naložbe na samoupravnih osnovah. Zato je potrebno:
1.	s srednjeročnimi plani opredeliti globalno investicijsko politiko za naslednje petletno obdobje, z letnimi plani pa to politiko konkretizirati;
2.	sproti preverjati upravičenost posameznih investicijskih načrtov in odločitev;
3.	zagotoviti strogo selekcijo investicijskih naložb in dosled-
no upoštevati vse predpise in kriterije, ki določajo pogoje za realizacij o investicij;
4.	na osnovi razpoložljivih sredstev za zagotavljanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti TOZD opredeliti prioritetno razporejanja sredstev:
a)	za ohranjanje in obnavljanje obstoječe proizvodnje (minimalna amortizacija);
b)	združevanje sredstev za izvozno usmerjene programe;
c)	za poživitev in razširitev proizvodnje;
—	vlaganja v DO AERO, ki o-mogočajo povečanje obsega proizvodnje in kvaliteto, prioriteto pa nameniti vlaganjem v surovinsko proizvodnjo DO AERO;
—	pridobivanje deviznih sredstev oziroma deleža v skupnem deviznem prihodku in dohodku;
—	posodabljanje obstoječe o-preme v smislu vključevanja v svetovno tehnologijo (tehnološko prestrukturiranj e);
—	združevanje sredstev za realizacijo tistih investicij, ki imajo prioriteto tudi z vidika drugih skupno opredeljenih kriterijev za investicije v DO AERO oziroma tudi tiste investicije, ki so nujno potrebne z vidika zagotavljanja varnosti pri delu in zaščiti proizvodnje.
Delno so naloge na področju investicijske politike opredeljene tudi v poglavju Proizvodnja pod točko 5 in 9.
Zadolženi: Razvojni svet, poslovni svet ob sodelovanju s proizvodnimi TOZD in ustreznimi službami v TOZD Trženje in DSSS.
Rok: po terminskem programu, trimesečna, letna naloga.
D)	LIKVIDNOST
Podatki kažejo na poslabšanje likvidnostnega položaja v vseh TOZD v DO AERO, zato nam mora biti osnovni cilj, da ta padec
DSs@8Mm sca gsmaessveso
<il_	0		
/SESTANKI / 8es>o . Z-X4a_j »VEN J|X#r>DEL. 1? V<NčJ ČASA		fjtv551	
			
I			
"11 1 |	. /r?\^		
zaustavimo oziroma izboljšamo likvidnostni položaj.
V tej smeri so v vseh TOZD potrebni naslednji ukrepi:
1.	pregled vseh zalog surovin, materiala in drobnega inventarja ter izločitev nekurantnih zalog;
2.	naročanje surovin mora biti usklajeno s planom proizvodnje;
3.	zmanjšanje dni vezave obratnih sredstev v zalogah surovin, materiala, nedokončane proizvodnje ter gotovih proizvodov;
4.	zagotoviti ustrezno politiko delitve dohodka, ki bo zagotovila povečanje lastnih virov poslovnih sredstev;
5.	zmanjšanje vezave sredstev v terjatvah in vrednostnih papirjih s politiko prodaje in financ;
6.	analizirati dosedanje združevanje sredstev med TOZD v DO AERO, obseg teh sredstev, način vračanja (če je do njega sploh prišlo) in sprejeti ukrepe za dosledno izvrševanje in poravnavanje obveznosti.
Zadolženi: pomočnik glavnega direktorja za finančno-komerci-alno področje in posebna finančna služba ob sodelovanju s proizvodnimi TOZD in TOZD Trženje.
Rok: stalna naloga.
Opomba: V programih stabilizacije po posameznih TOZD je področje likvidnosti zelo dobro obdelano z jasno opredeljenimi roki in nosilci posameznih nalog.
E)	KADROVSKA POLITIKA
Eden od ciljev naše razvojne strategije je polna zasedenost vseh oseb sposobnih za delo.
Zato je potrebno:
1.	da analiziramo v vseh sredinah dosedanjo politiko zaposlovanja in stanja glede kvalifikacijske strukture zaposlenih;
2.	spremljati izobrazbeno strukturo in skrbeti za dopolnilno izobraževanje, usposabljanje, usmerjanje in spodbujanje kadrov;
3.	dosledno spoštovati letne načrte zaposlovanja in zagotoviti, da je kadrovska politika temeljna sestavina samoupravnega in poslovnega procesa;
4.	s kadrovsko politiko opredeliti tudi področje socialne politike, odgovornosti ter delovne discipline itd.
Zadolženi: Poslovni svet, direktorji TOZD in kadrovsko-splošni sektor.
Rok: stalna naloga.
Opomba: Podrobnejša opredelitev in večja konkretizacija teh nalog je opredeljena v programu stabilizacije v DSSS, delno pa tudi v programih proizvodnih TOZD in TOZD Trženje.
F. RAZPOREJANJE IN DELITEV DOHODKA
V cilju skupnega urejanja odnosov na področju razporejanja dohodka in njegove delitve moramo na nivoju DO AERO upoštevati vse tiste akte, ki opredeljujejo skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter sredstev za o-sebne dohodke in skupno porabo. Istočasno se moramo prilagajati širšim družbenim usmeritvam (DD o razporejanju dohodka). V večji meri kot dosedaj mora biti delitev po delu zasnovana na kvalitetnih kazalcih poslovanja, upoštevajoč večje vrednotenje proizvodnega dela, rezultate, ki so doseženi s kreativnim znanstvenim in inovacijskim delom, kot tudi uspehi pri upravljanju organizacij dela. Torej bolj upoštevati vpliv našega obnašanja in efektov dela na naše
Oiero

ZDRUŽENI BOMO
MOCMBJS! FR! DOSEDANJO
j	MsrAFUEN/H C//JBIZ/
4 AC

osebne dohodke, zaostriti odgovornost za delo in nedelo in izvajati sankcije. V ta namen je nujno izdelati tak sistem delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela, kjer bomo stalno spremljali in analizirali ter iskali predloge strokovnih rešitev na kriterijih in merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti delavcev.
Zadolženi: Poslovni svet v sodelovanju s kadrovsko-splošnim sektorjem in PIS
Rok: stalna naloga.
IV. ZAKLJUČEK
Naloge, ki so pred nami, niso nove. Poznamo jih že več let, marsikje so tudi že bile zapisane, le da se mnogokrat te naloge niso uresničevale tako kot je bilo dogovorjeno. Dokument, ki je pred nami, zajema le najosnovnejše skupne naloge iz programa stabilizacije za vse TOZD in DSSS v okviru DO AERO. Konkretizacija teh najpomembnejših nalog je opredeljena v stabilizacijskih programih po TOZD in za DSSS. Ce bo vsak v okviru svojih nalog in zadolžitev, ki iz-
hajajo že iz opisov del in nalog, opravil delo pravočasno in kvalitetno, potem program stabilizacije ne bo težko uresničiti. Res je, da je uresničevanje programa stabilizacije v določeni meri odvisno tudi od zunanjih vplivov, vendar je uspeh in uresničitev programa v naj večji meri odvisen od nas samih. Razmišljanja morajo iti tudi v tej smeri, da spremenimo dosedanji odnos do tako pomembnih vprašanj, od katerih je odvisna naša celotna proizvodnja in tudi finančni rezultati.
Sonja Krašovec
PO OBČNIH ZBORIH IN VOLILNIH KONFERENCAH
PREDSTAVLJAMO NOVE PREDSEDNIKE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATOV IN SEKRETARJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV AERO
Lani decembra so v naši delovni organizaciji potekali občni zbori osnovnih organizacij Zveze sindikatov in volilne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov. Na njih smo pregledali delo v preteklem mandatnem obdobju in sprejeli usmeritve za delo v prihodnje.
Na občnih zborih osnovnih organizacij zveze sindikatov so delegati predvsem opozarjali na tiste aktivnosti sindikatov, s katerimi bi se preprečevalo nenehno padanje življenjskega standarda, skrbelo za socialno varnost delavcev, vplivalo na boljše delo delegacij, dograjevalo sistem delitve po delu in rezultatih dela, uresničevalo usmeritve o boljšem vrednotenju ustvarjalnega in kreativnega dela, spodbudilo delavce k povečanju produktivnosti in razumnemu ter smotrnejšemu gospodarjenju z ustvarjenim dohodkom, zasledovalo aktivno vključevanje v izvrševanje stabilizacijskih programov, zagotavljalo polno zaposlenost, zdrave in varne delovne in življenjske razmere, kakovostno prehrano med delom, vplivalo na izboljševanje stanovanjskega standarda ...
O podobnih temah so potekale razprave tudi na volilnih konferencah osnovnih organizacij Zveze komunistov, kjer je bila posebej izpostavljena vloga komunistov pri razreševanju obstoječe problematike.
Vodstvom omenjenih družbenopolitičnih organizacij je v mesecu decembru potekel dveletni mandat, kar je narekovalo izvolitev novih izvršnih odborov o-snovnih organizacij Zveze sindikatov in sekretariatov osnovnih organizacij Zveze komunistov.
Kakor v začetku preteklega mandatnega obdobja, smo se tudi tokrat odločili, da vam nove predsednike izvršnih odborov osnovnih organizacij Zveze sindikatov ter novoizvoljene sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov TOZD in DSSS predstavimo v našem glasilu.
Vsem smo zastavili podobno vprašanje:
S kakšnimi občutki in načrti ste prevzeli funkcijo predsednika sindikata oziroma sekretarja 00 ZK in kam bi bilo po vašem mnenju potrebno v prihodnje u-smerjati glavnino aktivnosti?
Stane EMERŠIČ, TOZD Kemija Celje
Težko bi govoril o občutkih, ki so se mi porajali ob izvolitvi za predsednika sindikata v TOZD Kemija Celje. Moram pa reči, da se mi zdi ta funkcija precej zahtevna v teh težkih časih gospodarjenja, kjer na vsakem koraku bijemo bitko za stabilizacijo v vsej naši družbi.
Prav gotovo so to najtežji trenutki za sindikat in ostale družbenopolitične organizacije, kajti prav te morajo biti nosilci odgovornih nalog.
Pred mano in našo sindikalno organizacijo je veliko načrtov. Menim pa, da je prva skrb socialna varnost delavcev, oskrba z reprodukcijskim materialom, voditi nas mora želja po čim večji ustvarjalnosti in produktivnosti ter čim večjem izvozu.
Izboljšati moramo dohodkovne odnose, povezanost med TOZD. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi nagrajevanju po delu ter delovni disciplini.
Prav gotovo so to veliki načrti, ki pa jih lahko dosežemo le z veliko odgovornostjo nas vseh.
Vem, da bo dela in načrtov v našem mandatnem obdobju še več, vendar naj bi bili to osnovni cilji, katerim je treba posvetiti največ pozornosti, za naš lepši jutri.
Ivan ŽOHAR,
TOZD Kemija Šempeter
Čeprav sem bil letos izvoljen za predsednika Izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikata, te naloge in odgovornosti zame niso nove, saj sem že v letih 1974—76 imel enako funkcijo. Po teh letih sem opravljal še druge naloge v sindikatu, v zadnjem obdobju pa v predsedstvu občinskega sveta ZSS Žalec ter odboru delavcev kemične in nekovinske industrije Žalec.
Čeprav sem bil v tem obdobju na odgovornih nalogah tudi v Zvezi komunistov in samoupravnih organih, je bilo sindikalno delo vseeno tisto, ki sem ga z veseljem opravljal in mi pomeni več kot samo obveznost.
Veliko je k temu pripomoglo tudi vzdušje in kolektivno delo v občinskem svetu ZS Žalec, za kar smo v lanskem letu prejeli Prvomajsko nagrado kot naj višje priznanje za delo v celotni sindikalni organizaciji v občini Žalec.
O nalogah, ki jih mora sindikat opraviti v letošnjem letu ne bi veliko govoril, saj so razvidne iz vsakodnevnih poročil v sredstvih informiranja in govorov sindikalnih funkcionarjev. Seveda bo glavna bitka na področju gospodarske stabilizacije in vseh nalogah, ki so povezane s tem področjem. Trenutno tečejo naloge v zvezi s temeljno kandidacijsko konferenco in akcijo zaključni račun ter usklajevanje aktov z novimi zakonskimi določili. Po tem nas čakajo volitve v samoupravne organe in še več drugih nalog, ki niso nepomembne.
Rad bi poudaril, da imam občutek, da nekateri, tudi najodgovornejši, pričakujejo od sindikata v tem obdobju mnogo preveč. Če so že včasih smatrali sindikat kot manjvrednega z drugimi družbenopolitičnimi organizacij a-mi, sedaj pričakujejo, da bo s svojim vse močnejšim vplivom med delavci delal čudeže in reševal gospodarstvo. Menim, da so takšna pričakovanja iluzorna, čeprav bi nekateri radi kar vsa bremena prevalili na sindikalna pleča, sami pa delali po starem ali pa še slabše, odgovornosti za nekatere neuspehe pa bi naprtili sindikatu, kot je bil to primer z delovnim časom.
Sindikalna organizacija naj bi le ostala tista, ki bo ščitila interese delavcev in to delovnih in vestnih delavcev, ki se zavedajo, da le s svojim delom ustvarjajo dobrine, ki jih potrebuje naša družba. Ne potrebujemo sindikata, ki bi bil le zavesa, za katero bi se skrivali interesi nekaterih, ki vlogo sindikata zmanjšujejo.
Konrad FAKTOR,
TOZD Grafika
Biti predsednik sindikalne organizacije v TOZD v času uresničevanja dolgoročnega programa stabilizacije, kot ene osnovnih nalog celotne družbe, je izredno zahtevna in odgovorna naloga. Sprejemam jo z vso resnostjo.
Na občnem zboru smo sprejeli programske usmeritve in poudarili, da bodo naše naloge predvsem stabilizacijska prizadevanja, uresničevanje nagrajevanja po delu in rezultatih dela kot spodbuda za doseganje boljših poslovnih rezultatov. Poseben poudarek bo namenjen nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in delegatskih odnosov. Več nalog je sprejetih tudi na področju uresničevanja socialne politike, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, pa tudi organiziranosti in delovanju osnovne organizacije zveze sindikata.
Kako bomo uresničili naloge je odvisno od prizadevnosti vseh članov. Pričakujem več pobud za akcije. Nujna so tvorna prizadevanja celotnega izvršilnega odbora. Poudaril bi rad, da je to izvršni organ in da smo dolžni uresničevati (ožje) interese članstva, kot naloge (širše), ki so dogovorjene na kongresih in konferencah sindikata.
Nasploh pa bomo morali biti ne le pri nas v temeljni organizaciji, temveč tudi v naši širši družbeni skupnosti (v občini, republiki in federaciji), pripravljeni na uspešno in hitro dogovarjanje.
Vzporedno pa moramo neomajno izvajati dogovorjeno in vztrajati, dokler sprejetih konceptov ne uresničimo do konca.
To je edina pot, da bo naše delo uspešnejše in življenje srečnejše.
Marjan BUH,
TOZD Medvode
Predvsem menim, da bo potrebno opravičiti zaupano nalogo predsednika osnovne organizacije sindikata v TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode, še posebej v letošnjem letu, ki ga napovedujejo kot gospodarsko najtežjega.
Pred nami je veliko odgovornega dela. Kljub temu, da so novi člani izvršnega odbora še neizkušeni, menim, da bomo kos zadanim nalogam. Pred nami je obravnava zaključnega računa in to bo že prva naša preizkušnja, ki jo moramo uspešno izpeljati.
Naš načrt oziroma program dela bomo usmerili predvsem na vprašanja gospodarjenja, delitev osebnih dohodkov in druga zahtevna vprašanja v okviru temeljne organizacije in na ravni DO Aero ter naloge, ki jih nalagata občinski sindikalni svet in KO ZS Medvode. Tu gre za uveljavljanje politike gospodarske stabilizacije, delovne in življenjske razmere delavcev ter povečanje članstva osnovne organizacije sindikata.
Stane BRINOVEC,
TOZD Trženje
Prevzemanje določene naloge ali funkcije vsakogar vedno prevzame s posebnimi občutki. Ti so predvsem osebni, saj si vsak po-
stavlja vprašanje o sposobnosti uspešnega opravljanja.
Sam sem si postavil nekaj vprašanj iz programa dela zveze sindikata, predvsem iz tega obdobja, ki je izredno zahtevno in raznoliko, izhaja pa v celoti iz programa organiziranosti in metod delovanja ZSS.
Lc-ti zastavljajo naloge pri u-resničevanju ciljev srednjeročnega programa plana za obdobje 1981—85, katerega usmeritev je bila podana in sprejeta na konferenci ZSS. Zanj smo se opredelili vsi. Usmeritev ne bi ponavljal in našteval, saj so že vsem dobro znane.
Izstopa pa ena od pomembnih funkcij zveze sindikata. To pa je aktivnost v našem delegatskem sistemu, ki se bistveno razlikuje od klasičnih volilnih sistemov in v osnovi ne izhaja iz državljana in volilne enote, temveč iz združenega delavca in temeljnih delovnih in družbenih celic.
Naslednja, in v zadnjem času zelo težka naloga pa izhaja iz naloge pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanje socialne varnosti. To nas še posebej obvezuje, saj smo dolžni delovati tako, da zagotavljamo uveljavljanje delavcev kot temeljnih nosilcev uresničevanja nalog s področja socialne politike in zagotavljanja lastne socialne varnosti. Da bi u-resničili te naloge, in izhodišča v tem obdobju, si moramo v sindikatu prizadevati za dosledno uveljavljanje načela delitve po
delu. To je področje, kjer naj bi vložili velik del svojih sil. Pri tem pa ne smemo pozabiti na naj večjo zahtevo za normalno in čimboljše opravljanje osnovnih delovnih nalog na svojem delovnem mestu.
Menim, da je to del nalog, ki smo jih dolžni uresničevati po svojih najboljših močeh in se tako približati zastavljenim ciljem.
Dragica STOPAR,
Skladišče Beograd
Primajuči se dužnosti predsednika osnovne organizacije sindikata Skladišta Aero u Beogradu, ulica Živka Davidoviča 86, smatram, da čemo zajedničkim napo-rirna sa dragim DPO moči ura-diti mnogo više i bolje nego do sada. Nama predstoji teška godi-na savesnog rada kako na svojim radnim mestima, tako i na društvenim funkcijama što od nas očekuju radni ljudi ultazavši nam svoje puno poverenje.
U kolektiv skladišta Beograd zaposlila sam se 5. septembra 1975. godine na radno mesto ad-ministratora.
Nastavljajoči rad predašnjeg predsednika Radosava Lukoviča, a uz saradnju kolega iz Celja dat ču svoj puni doprinos u izboru pomenute funkcije.
Cvetka RAMŠAK,
DSSS
Zavedam se, da sem s prevzemom funkcije predsednice izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikata v DSSS spreje-
la tudi veliko odgovornost, ne samo pred delavci DSSS, temveč tudi pred celotnim kolektivom DO.
Priznati moram, da se kar malce bojim, poleg svojega rednega dela, uspešno opravljati odgovorno nalogo, še posebej zato, ker je področje dela sindikata tako obsežno in uspešno oz. neuspešno reševanje problemov zadene slehernega med nami.
Gre za široka področja socialne problematike, stanovanjske politike, zaposlovanja, varstva pri delu, zdravstvenega varstva, počitniške dejavnosti, inovatorstva, prehrane delavcev, osebne dohodke ...
Sindikat bo moral glavnino svoje aktivnosti usmerjati v izboljševanje življenjske ravni delavcev, za njegovo socialno varnost, saj današnje neprestano padanje življenjskega standarda, vrtoglavo naraščanje cen, itd. prav gotovo povzroča nezadovoljstvo med delavci in probleme pri doseganju naših plansko zastavljenih ciljev.
Naše uspešno delo bo v na j večji meri oprto na aktivnosti vseh članov izvršnega odbora in sindikalnih skupin, ki bodo prek svojih delegatov lahko tekoče izpostavljale svoja vprašanja in vplivale oz. zahtevale njihovo dosledno reševanje seveda skladno z ostalimi osnovnimi organizacijami sindikata v naši delovni organizaciji.
Ludvik STEPANČIČ,
TOZD Kemija Celje
Vprašanje, ki ste mi ga zastavili je obsežno in zahteva že kar nekaj veščine za odgovor, šolan politik ravno nisem, zato odgovor verjetno ne bo v duhu podobnih priložnostnih izjav.
O občutkih le toliko, da imam volitve za izraz zaupanja volivcev v izvoljenega, a tudi več dela in odgovornosti nosi izvoljeni, zato si želim, da bodo moji občutki dobri takrat, ko bom dal obračun o delu. Načrti za delo organizacije so lahko moji le toliko, kolikor lahko kot posameznik z znanjem, rutino, dobro vodim delo osnovne organizacije in to je malo v primerjavi z določili statuta ZKS in nalogami, ki jih daje sekretarju osnovna organizacija in drugi organi zveze komunistov.
Najpomembnejše naloge komunistov v naši TOZD in DO so po mojem mnenju tiste, ki vodijo k dobremu gospodarjenju. Nekoliko določneje to pomeni boljšo organizacijo dela, ustrezno zasedenost strojnih kapacitet, zmanjšanje odvečnih stroškov in podobno. Del tega lahko dosežemo s tem, da bo vsak delavec naše TOZD opravljal svoje delovne naloge vestne j e in da bo za svoje delo in rezultate dela primerno nagrajen. Poudariti moram, da postaja nujnost boljša izraba strokovnega kadra v TOZD, skupnih službah in TOZD Trženje. Menim, da je za boljše sodelova-
nje med TOZD na področju planiranja proizvodnje, razvojno raziskovalnega dela in drugih dejavnosti skupnega pomena potrebno večje angažiranje vodstva delovne organizacije in skupnih služb. Od teh pričakujemo predloge za ustreznejše organizacijske in kadrovske rešitve. Nevzdržno je, da so nekatera zelo pomembna delovna mesta nezasedena, kar v vsakodnevnem življenju čutimo. Nezadovoljivo je stanje na področj u	razvojno-investicij ske
dejavnosti. Posledice tega bomo čutili čez čas, zato bo to področje treba urediti.
Ob koncu naj poudarim še to, da bomo le z odpravo naših notranjih neskladij, ob normalnih zunanjih pogojih, naredili bistven korak naprej pri utrjevanju samoupravljanja in delegatskega si-" stema v DO. Prizadevali si bomo, da bo v osnovni organizaciji prisotna zavest o tem, da je to predvsem organizacija delavcev in da moramo v delu preseči prevladujoče potrebe dnevne politike ter skladno s programom ZKS iskati rešitve za jutri.
Cveto GLAVAN,
TOZD Grafika
Menim, da se bo osnovna organizacija ZK TOZD Grafika v naslednjem dveletnem obdobju srečevala z večjimi težavami pri delu zaradi zaostrenega gospodarskega položaja pri nas. Zato bomo morali vse napore usmeriti
predvsem v reševanje le-teh. Težko dosegljive bodo tudi plansko zastavljene naloge in dohodek.
Vsa prizadevanja bodo zato namenjena boljši organizaciji proizvodnje in doslednejšemu izvajanju stabilizacijskih ukrepov. Bistveno moramo povečati izvoz, tako lastni kot skupni, na ravni delovne organizacije. Naj večje težave pa bodo gotovo pri oskrbi s surovinami.
V prihodnjem obdobju se bomo komunisti morali dosledneje in prizadevne j e vključevati v delo samoupravnih organov in delegacij. Delo in naloge bomo morali v osnovni organizaciji enakomerno porazdeliti in opredeliti zadolžitve za posamezna področja.
Med pomembne naloge bi uvrstili tudi povečanje oblik in obsega idejnopolitičnega usposabljanja ter marksističnega izobraževanja članov. Veliko dela nas čaka na področju evidentiranja in sprejema novih članov v Zvezo komunistov. Vzporedno bomo morali izboljšati sodelovanje z mladino in sindikatom.
Katere od zastavljenih ciljev in nalog bomo izpeljali, oziroma odpravili pomanjkljivosti, bo pokazal pregled dela čez eno leto.
Edvard PERKO, TOZD Medvode
V novi mandat vodstva 00 ZK vstopamo z zavestjo, da vloga in položaj ZK v družbi in delovnih okoljih nimata več takega vpliva, kot prva leta po
vojni in v začetku samoupravljanja.
Sedanji položaj v gospodarstvu in inflacija, ki prerašča vse pričakovane meje, sta posledica nestrokovnega delovanja tudi članov ZK, kar ustvarja nezaupanje do avantgardne organizacije. Vse prepogosto se še dogaja, da nastale napake popravljamo kratkoročno, tako da se inflacija še razrašča. Od zadnje zamrznitve cen sicer lahko pričakujemo boljši položaj, vendar moramo člani 00 ZK iskati rezerve znotraj DO. Pri tem se vedno srečujemo z miselnostjo, da to ni mogoče, vendar takšne rezerve obstojajo. Le poiskati jih moramo.
Za takšne ukrepe potrebujemo precejšnje znanje in tudi informiranost. Boljša informiranost delavcev in seveda tudi članov ZK bi pripomogla k uspešnejšemu gospodarjenju, pri samoupravljanju pa k sprejemanju odločitev, ki vplivajo na našo o-kolico, zato bomo večino časa in delovanja posvetili seznanjanju delavcev o vprašanjih, ki nastajajo pri upravljanju. Dobra seznanjenost s problematiko je o-snovni pogoj za uspešno samoupravljanje tako znotraj TOZD in DO, kot v delegatskem sistemu nasploh. Ce bomo s pobudo 00 ZK dosegli boljše gospodarske rezultate in rentabilnejši izkoristek delovnih sredstev, bomo ob zaključku našega mandata ocenili naš prispevek k zmanjšanju inflacije in naše delo za uspešno.
Mladen FEKETIJA, TOZD Trženje
Akcija evidentiranja kandidatov za novi sekretariat osnovne organizacije ZK Trženje je po-
tekala dokaj hitro, tako da ni bilo veliko časa za premišljevanje. Vseeno sem bil presenečen in pa seveda zelo počaščen, ko sem izvedel za kandidaturo. V i-stem trenutku sem se spomnil, kakšno je bilo leto, ki smo ga zaključili in kakšno je lahko naslednje obdobje. V takšni krizni gospodarski situaciji, ki se bo še slabšala, se ni bilo lahko odločiti za sprejem dolžnosti sekretarja.
Poleg tega je v zadnjem dveletnem obdobju opazen nekakšen splošni padec zaupanja v Zvezo komunistov in določen trend izgubljanja ugleda ter izvršilne moči, ki ga le-ta mora imeti. O-snovne organizacije nimajo več tiste nosilne avantgardne vloge, ki so jo imele v preteklosti. Naš sekretariat si bo prizadeval u-smeriti glavnino aktivnosti na to področje delovanja. Prav tako bo treba zdramiti vse člane osnovne organizacije iz anemičnosti in indiferentnosti, tako da seje ne bodo predstavljale dodatnega bremena, ker se tam pač mora presedeti dve uri izven rednega delovnega časa, temveč mesto, na katerem bo vsak komunist dolžan konstruktivno prispevati svoj delež k naporom, da se izkopljemo iz sedanjega težkega položaja.
Menim, da bo leto 1984 »kazalo zobe« predvsem v občutnem padcu življenjske ravni delavca. Divjanju cen, ki smo mu priča, še zdaleč ne morejo slediti zviševanja osebnih dohodkov, za katere je osnova le rast produktivnosti, le-ta pa je zavrta z znanimi težavami pri nabavi materialov za proizvodnjo.
Naša temeljna organizacija nadzoruje tako začetek kot tudi konec procesa poslovanja DO in zato mora naša osnovna organizacija zveze komunistov, poleg sindikata, najti prostor v aktivnem vplivanju na proces ozdravitve družbenogospodarskih interesov naših delavcev.
And jelko PUPIC,
Skladišče Beograd
U Aeru radim od 1978 godine i ovo mi je drugi mandat na mestu sekretara saveza komunista.
priloga - priloga - priloga - priloga — priloga - priloga - priloga - priloga - priloge
ŠT. 1 LETNIK II FEBRUAR 1984
OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE DSSS
NAMESTO UVODNIKA
Tisti, ki ste mislili, da je mladinsko glasilo le trenutna muha mladih iz DSSS, se motite. Spet se oglašamo, potem, ko smo vstopili v novo leto z željami za splošno dobrobit, za zdravo življenje, za obilo veselja ter seveda ljubezni.
Mi pa še dodajamo: za veliko dobrega medsebojnega razumevanja med sodelavci v DSSS in TOZD.
Neskončna želja vseh nas je, da bi v naše glasilo, ki pravzaprav ni samo naše, temveč vseh mladih v DO Aero, dopisovali mladi iz vseh TOZD, naši štipendisti, naši upokojenci, ter ostali sodelavci.
če menite, da naše glasilo ni zanimivo, pišite ter predlagajte spremembe, pošljite prispevke, fotografije, risbe, vsega bomo veseli.
Uredniški odbor
IZVEDELI SMO
(IZ INFORMATORJA, KI GA IZDAJA CENTER ZA OBVEŠČANJE IN PROPAGANDO OK ZSMS CELJE)
—	da v Osnutku resolucije za leto 1984 piše: da smo odločeni uresničiti naloge na področju dohodka, zato da zaustavimo padanje realnih osebnih dohodkov. Hkrati pa se zavzemamo za nadaljnje padanje vseh vrst porabe. OH!
Oprostite, ne moremo komentirati, ker ne razumemo. Naj živijo rastoče-padaj oče plače.
—	da smo mladinci v Celju s svojo razpravo o Podružbljanju SLO in DS (sicer pa?: kako se
podružblja nekaj, kar je že splošno, ljudsko???), vsaj kar se tiče Narodne zaščite (NZ) v Celju pljunili v prazno. Zavzemali smo se za REAFIRMACIJO, ki jo je NZ imela v Sloveniji med NOB. Takrat NZ gotovo ni čuvala proslav, veselic, ali konkretno kot je bilo to v Celju 20. 12. (v torek) ko so pripadniki NZ »bili uporabljeni« kot SVEČANA straža ob prihodu gostov — torej ŠPALIR. Udeležba teh, ki so morali stati v ŠPALIRJU, pa če so se s tem strinjali ali ne, je bila SANKCIONIRANA.
— da imajo na Srednji kmetij-sko-živilski šoli posebne vzgojne prijeme. Pošto namenjeno pred-
sedniku ZSM najprej odpre ravnatelj, potem pogleda mentor, ŠELE NATO pa mladinci. Predvidevamo, da je ravnatelj član ZKS, mentor pa član sindikata. Naj živi protokol!
— da je v Celju 420!!! ljudi brezposelnih. Od tega jih ima 14 visoko ali višjo šolo, 89 pa srednjo, poklicno pa še nadaljnjih 109. Številke same govore. Toda ne GLUHIM.
Pobude mladih so vredne toliko kot izkušnje starih.
Knorr
PA ŠE TO ...
Mladinci v DSSS so spet razveselili delavce Kocenove in Čuprijske ulice. Pripravili so novoletni program, ki ni bil dolg, toda zelo zabaven in vsi smo se lahko od srca nasmejali. Po pravici povedano, pa naj mi tega kdo ne zameri, noben zbor delavcev še ni bil tako obiskan. Šalo na stran, rajši povejmo, da so v zabavnih igricah nastopile naslednje mladinke: Alenka Toman, Vesna Kropivšek, Lučka Kantužer, Alenka Žepek, Milena Križman, Leonida Štrukelj, Alenka Kolar in naš nepogrešljivi Matjaž Papler.
Vsi smo bili s programom zelo zadovoljni in hkrati veseli, da so med nami spet aktivne mladinke in mladinci, ki nas vedno prijetno presenetijo.
Cvetka Ramšak, mentor 00 ZSMS DSSS
PROSLAVA OB DNEVU REPUBLIKE
Mmm..., lepo že ... pa tudi dobro!	že tretjič je moj, vendar ga ponovno podarjam
mladinski organizaciji...
Utrinek s proslave	Pripravila Alenka Toman
V PRAVE ROKE
Tovariš Brkič, predsednik komisije za ugotavljanje socialno ogroženih delavcev v tovarni, je takoj prišel k bistvu stvari. Pomahal je z listom pred obrazi navzočih in dejal: »Tovariši in tovarišice, tukaj imam spisek socialno najbolj ogroženih delavcev naše tovarne. Naša naloga pa je, da zdaj ugotovimo, kdo je najbolj upravičen do socialne podpore. Se strinjate?«
Vsi so se strinjali, le tovariš Priliznik se je nekam živčno presedal na stolu. Tovariš Brkič je nadaljeval: »Kot sem že rekel, je spisek precej dolg, zato bom šel kar po vrsti. Naša komisija je ugotovila, da delavec Peter Revež živi v skrajno slabih stanovanjskih razmerah. V majhni podnajemniški sobi se jih stiska pet. Razen tega je njegov OD zelo nizek. Naša tovarna mu je e-dini vir dohodkov.«
Tovariš Priliznik je takoj vstal. »Ni edini vir. Peter Revež ima njivo. In to kar precej veliko. Na njej se da dosti pridelati,« je rekel.
V sejni sobi je završalo. Po daljšem prerekanju so Petra Reveža črtali s seznama socialno ogroženih.
»Naslednji tovariš je Jaka Lakota,« je nadaljeval tovariš Brkič. Tovariš Priliznik je spet vstal: »Le kako se je mogel znajti na spisku socialno ogroženih, ko pa je znano, da popoldne šu-šmari. Pomaga zidarju. Videl sem ga.«
In tako je prečrtal tudi Jaka Lakoto.
»Dobro, nadaljujmo. Na vrsti je Stanko Jeza,« je spet nadaljeval tovariš Brkič.
Zdaj pa se je oglasil komercialni: »Mislim, da tovariš Stanko ni socialno ogrožen. Se pravi, da bi bil, če bi ne pil. Zadnjič sem ga na lastne oči videl, kako je bil pijan v gostilni, kamor sem slučajno šel z našimi poslovnimi partnerji,« je rekel trezno in preudarno.
In tako je šlo dalje. Vse do konca. V sobi je zavladala more-
ča tišina. Prvi je prišel do sape tovariš Brkič.
»Tako vendar ne gre. tovariši. Nemogoče je, da v naši tovarni ne bi bilo nabenega socialno o-groženega delavca. To je vendar skregano z zdravo pametjo,« je rekel nejeverno. »Saj so,« je rekel tovariš Priliznik in se smehljal.
»Kdo?« je vprašal tovariš Brkič.
Tovariš Priliznik je uprl prst v generalnega direktorja in rekel: »On je prvi.«
Vsi so onemeli Tovariš Priliznik se ni dal zmesti.
»Kar pomislite. Tovariš generalni je od jutra do večera v tovarni. živi in diha zanjo. Sploh nima časa misliti nase. Razen
Danes bi vam rada predstavila zgodovino evropske književnosti cz. natančneje obdobje Antike.
Evropsko (in svetovno) zgodovino kulture in književnosti delimo na tri velika obdobja: ANTIKO SREDNJI VEK NOVI VEK.
ANTIKA
Z izrazom antika (prid. antičen, lat. antiqus — starodaven) označujemo v Evropi kulturo starih Grkov in Rimljanov. Grki so v času od 8. do 4. stol. pred našim štetjem kljub maloštevil-nosti in politični razcepljenosti ustvarili izredno bogato besedno, likovno in gledališko umetnost, ki je bila tesno povezana z njihovim verovanjem (mitologijo). Od njih so kulturo in mitologijo prevzeli Rimljani, ki so nekatere zvrsti še bolj razvili (komedijo, lirsko pesem). S propadom rimskega imperija je konec evropske antike. Sledi okoli tisočletje trajajoč srednji vek (ko se v zgodovini pojavijo slovani). S
tega mora skrbeti za petčlansko družino. Trije otroci se šolajo, to pa nikakor ni poceni. Naša tovarna pa mu je edini vir dohodkov. Zato menim . .
Vsi so glasno zaploskali...
Tovariš Priliznik pa je nadaljeval: »In tukaj sta še njegova namestnika, pa komercialni, ki prav tako živijo in dihajo samo za tovarno. Od jutra do večera ...«
In tako je šlo od vrha navzdol!
Ko so se razšli, so bili vsi zelo zadovoljni, ker so odkrili resnične socialno ogrožene delavce v tovarni, saj bo tako prišla socialna podpora v prave roke!
(Sposojeno — Delavska enotnost, 13. 10. 1983 — Janez Križan)
humanizmom in renesanso pa se začne v 14. in 15. stol. novi vek.
V sam začetek grške antike sodita veliki umetnini, to sta epa Iliada in Odiseja.
ILIADA
Ta junaški ep ima ime po mestu Ilion, ki je bilo drugo ime za maloazijsko mesto Trojo. Pripoveduje o bojih med Grki in Trojanci.
Mitološko ozadje pesnitve: Na svatbo boginje morja Tetide s te-salskim kraljem Pele jem so bili povabljeni vsi bogovi, razen boginje prepira Eride. Užaljena boginja vrže med svate zlato jabolko z napisom »Najlepši«. Tri boginje, Hera, Zevsova žena, A-tena — boginja modrosti in A-frodita — boginja ljubezni, se spro zaradi jabolka. Nato se o-brnejo na trojanskega kraljeviča Parisa, naj razsodi. Pariš prisodi jabolko Afroditi, ki mu obljubi najlepšo žensko na svetu in srečo v ljubezni. Obe drugi boginji zato Parisa in Trojance
SKOK V KULTURNE KROGE
sovražita. Pariš pozneje kot gost špartanskega kralja Menelaja u-grabi gostitelju lepo ženo Heleno. Na nekem otoku se z njo poroči in se vrne v Trojo. Grki zahtevajo Heleno nazaj, ker pa je Pariš noče dati, se Grki zberejo z ladjami v Avlidi in odplo-vejo proti Troji. Vrhovni poveljnik grške vojske je Menelajev brat Agamemnon. Boji trajajo že deseto leto, zmaga pa se noče o-bmiti na nobeno stran. Ep pripoveduje o dogodkih zadnjega 10. leta, tik pred padcem Troje.
Ep je pesnitev o Ahilovi jezi, kar napove prvi verz: »Pesem, boginja, zapoj, o jezi Pelida A-hila, srdu pogubnem. .«
Ahil je naj večji grški junak, sin boginje Tetide, ki ga je ob rojstvu potopila v morje, da bi ostal neranljiv — ranljiv je samo na tistem delu pet, kjer ga je mati držala in ga voda ni oblila (Ahilova peta). Bog Apolon je poslal v grški tabor kugo, ker je Agamemnon žalil Apolonovega svečenika in očeta lepe sužnje, ki jo je imel Agamemnon v svojem šotoru. Grški poveljniki so pritisnili na Agamemnona, naj sužnjo vrne. Vnel se je prepir, pri katerem je imel največ besed Ahil. Agamemnon je moral sužnjo vrniti, toda v zameno si vzame lepo Ahilovo sužnjo Briseido. Ahil je bil zelo u-žaljen in je sklenil, da se ne bo več bojeval. Mati Tetida, ki ga je našla od jeze jokajočega ob morju, doseže pri Zevsu, da so nekaj časa zmagovali Trojanci in s tem so Grki bili pripravljeni
videti Ahilovo veljavo. Grki pridejo v stisko, največji trojanski junak Hektor, Parisov brat, z vojaki vdre v grški tabor in začne zažigati ladje. Tedaj pošlje Ahil Grkom na pomoč v svojo bojno opremo oblačnega prijatelja Patrokla. Ta Trojance prežene, začne jih poditi po bojišču, bojni metež, pa ga zanese predaleč, tako da ga Hektor pričaka, ga ubije in mu zapleni bojno opremo. Zdaj Ahil sklene po-ponovno poseči v boj. Tetida odide k božjemu kovaču Hefajstu, da mu skuje novo bojno opravo. V dvoboju Ahil premaga Hektorja (s pomočjo zvijačne boginje Atene). Ep se zaključi s pogrebom Patrokla in Hektorja, čigar truplo se očetu Priamu po devetih dneh zasramovanja le posreči odkupiti, (zelo zanimiv je opis športnih tekem, ki jih Ahil priredi v spomin pokojnemu prijatelju Patroklu; tekmujejo v teku, rokoborbi, metanju diska in kopja, mečevanju, streljanju v cilj in vožnji s konji). ODISEJA
To je junaški — pustolovski — pravljični ep, ki se imenuje po Odiseju, junaku, ki nastopa že v Iliadi. Ta je vladar majhnega skalnatega otoka; Itake. Odlikuje se po zvijačnosti in junaštvu. Ep pripoveduje o njegovih 10 let trajajočih pustolovščinah na poti izpred Troje domov. Potem, ko je Troja padla po zaslugi Odisejeve zvijače z lesenim konjem, je odplul proti domu z 12 ladjami polnimi vojščakov, domov pa je prišel popolnoma sam. Naj-
bolj zanimive pustolovščine so: obisk pri enookem velikanu Po-lifemu, obisk pri čarovnici Kirki, ki je tovariša začarala v prašiča in mu omogočila obisk v kraljestvu mrtvih — Hadu, obisk pri bogu vetrov Eolu, ki mu je dal na pot meh z neugodnimi vetrovi, pa so jih radovedni tovariši spustili, vožnja mimo o-toka Siren, ter pošasti Scile in Karibde. Po 10. letih so bogovi sklenili, naj se vrne domov, bil je že več let gost lepe morske vile Karibse. Stesal si je splav, ki mu ga je tik pred domačo o-balo razbil bog morja Pozejdon, sam je z zadnjimi močmi priplaval na otok gostoljubnih Faia-kov. Srečal je kraljično Nausi-kajo, ki ga je povabila na očetov dom, kjer je pripovedoval o svojih dogodivščinah. Faiaki so mu omogočili, da se je končno vrnil na Itako.
Doma ga je že 20 let zvesto čakala žena Penelopa, ki so jo nadlegovali požrešni snubci, misleč, da je Odisej mrtev.
Tudi sin Telemah, ki je odšel z doma poizvedovat po očetu, ni zvedel ničesar. (Telemaha je na poti spremljala boginja Atena, spremenjena v starca Mentorja). Odisej najde najprej pot na pristavo k hiši zvestega pastirja, tu se da prepoznati sinu. Kot berač se vrne na domači dvor, kjer ga prepozna le stari pes. Po tekmi z lokom pobije snubce in se končno pusti prepoznati svoji zvesti ženi.
(V naslednji številki — grška dramatika)	AK
Pravilna rešitev velike novoletne nagradne križanke:
Smode, Dedek Mraz, revanš, Arabela, ete, Kulier, T, kar, črnka, stiropor, no, a, atol, norma, opera, n, Laks, d, r, Novalja, iks, Ag, oliva, Krapinske, v, Jan, Aida, elan, oran, je, dirigent, Lola, asket, n, iti, egk, Isar, izkop, n, tlak, NS, avba, NIK, OA, atair, ios, dva, ara, om, ro, ra, december, zn, r, na, arena, Sevnica, OF, vatiran, Racin, vr, Oton, radi kan d, CI, Rona, SFRJ, kisik.
Za nagradno križanko smo prejeli 7 rešitev.
Nagrade je žreb razdelil takole:
1.	nagrada — leseno stojalo za svinčnike — Branko JAZBINŠEK, TOZD Grafika
2.	nagrada — podstavki za kozarce iz plute — Jožica COKAN, DSSS
3.	nagrada — leseni podstavek za okrasno svečo — Gregor KOLAR, DSSS
Primio sam ga sa posebnom odgovornošču, znaj uči za privred-nu i društvenu situacija u zemlji od koje ni Aero nemože da bude izuzet. Mislim, da je neop-hodno puno angažovanje Saveza komunista i u rukovodečim i o-stalim strukturama, kao i u ispo-ljavanju uloge članova saveza u sindikatu.
Obzirom na dislociranost naše osnovne organizacije od Aera i povezanost naše organizacije na području opčine Zvezdara u Beogradu, predstoji dodatna obave-za na informaciji Celje — Beograd, i u Beogradu.
Miro MAJCEN, DSSS
Obdobje, ki je pred nami, bo v marsičem podobno minulemu. Mislim na naloge, s katerimi smo
se ukvarjali že v preteklosti (dohodkovni odnosi, izvoz, dolgoročni razvoj DO) in ostajajo še naprej aktualne.
Delo osnovne organizacije bo odvisno od prizadevanj celotnega članstva in ne le od njenega vodstva, kar se še velikokrat do-
Za nami je slovenski kulturni praznik — 8. februar.
Včasih smo mu rekli kar Prešernov dan, čeprav je bil vedno posvečen spominu na vse velike slovenske pesnike, pisatelje in druge kulturne ustvarjalce.
Letos se lahko pohvalimo vsaj s tem, da smo Slovenci, kljub manjšim sredstvom, ki so na voljo za delovanje kulturnih ustanov, pokazali več volje in prizadevanj v pripravah za počastitev praznika. Povsod v mestih in vaseh, kot da želimo še bolj poudariti privrženost misli in znamenju našega kulturnega praznika.
Slovenski sindikati so letos namenili več časa in prostora akcijam povezanim s praznikom. Poseben poudarek je bil dan — bralni kulturi delavcev. V naši delovni organizaciji se komisija za kulturno dejavnost, ki deluje v okviru Konference Zveze sindikatov Aero, vključuje v to akcijo že od njenega začetka pred dvema letoma. S kratkimi vsebinami knjig, ki si jih lahko izposodite v knjižnici Edvarda Kardelja Celje in seveda tudi ostalih knjižnicah v Sloveniji, želimo vsaj malo prispevati k temu, da je branje različnih knjig del kulture, ki prihaja v vsako družino.
Verjetno še nekaj časa ne bomo imeli takšnih finančnih možnosti, da bi se v celoti vključili v akcijo slovenskih sindikatov — to je z ustanovitvijo knjižnice v delovni organizaciji. Strokovno knjižnico sicer že imamo, toda nabava leposlovnih del bi predstavljala prevelik strošek, posebno zdaj, ko so tovrstni izdat-
gaja. Vsak član OOZK bo moral kar največ prispevati s svojim delom, da bodo zastavljene naloge izvršene kakovostno in pravočasno, ker bomo le tako lahko u-resničili zastavljene cilje.
ki omejeni. Zato bo naša aktivnost še vedno omejena le na predstavljanje kratkih vsebin novih knjig v knjižnici Edvarda Kardelja in prodajo knjig različnih založb z možnostjo obročnega odplačevanja. Seveda je komisija skrbela tudi za razvoj drugih kulturnih dejavnosti, likovne in pevske, vendar bomo o tem več pisali v prihodnji številki našega glasila.
Osrednja proslava ob slovenskem prazniku je bila v Ljubljani, v znamenju podelitve najvišjih priznanj ustvarjalcem s kulturnega področja.
V	Celju pa je bila osrednja proslava 6. februarja, v dvorani Narodnega doma.
10. februarja je bila prazniku posvečena tudi revija pevskih zborov iz organizacij združenega dela, v kulturnem domu v Štorah. Na reviji je sodeloval tudi mešani pevski zbor Aero Celje.
V	Pokrajinskem muzeju je bila 9. februarja odprta razstava »Žene na podobah celjskega muzeja«, v prostorih knjižnice Edvarda Kardelja je na ogled razstava »Literatura v NOB«.
Na dan obletnice smrti Edvarda Kardelja, 10. februarja, pa je bilo v knjižnici predavanje o misli in delu velikega revolucionarja. Skratka, praznovali smo povsod, s prikazom kulturnih dejavnosti v naših okoljih, saj smo se dogovorili, da bo praznovanje letošnjega kulturnega praznika v znamenju množičnosti. In tako je bilo skoraj povsod.
Vendar se naše delovanje ni
Pripravila: Leonida štrukelj
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
pričelo in končalo s slovenskim kulturnim praznikom. Vse leto se bomo po svojih najboljših močeh in možnostih trudili, da
bodo načrtovane kulturne akcije dosegle svoj cilj. Namenjene naj bi bile širšemu krogu delovnih ljudi in občanov. Temu ci-
lju pa so posvečena tudi vsa prizadevanja pisateljev, pesnikov, igralcev, slikarjev in glasbenikov.
Dora Rovere
IZ NAŠIH DELOVNIH OKOLIJ
TISKARSTVO IN GRAFIKA
(Šesto nadaljevanje)
Nadaljujemo z opisom tiskarskih tehnik.
2. OFSETNI TISK (imenovan tudi tisk s površine = ploskve).
Ponazoritev tehnike tiska s ploskve (ofsetnega tiska)
Voda
Osnovni princip tega tiska je, da se odbijata maščoba in voda. Tiskovni elementi so v isti ravnini z elementi, ki ne tiskajo. Razlika je samo med hrapavo in vlažno ter med gladko in mastno površino. Klasični predhodnik današnjega ofsetnega tiska je kamnotisk, ker je kot tiskalo služila kamnita plošča. Zaradi mnogih razlogov so tiskarne vse bolj opuščale kamen, katerega je že pred desetletji zamenjala kovinska plošča — predvsem cin-kova in aluminijeva plošča. Kovinske plošče imajo seveda to prednost, da jih lahko upognemo in pritrdimo na cilinder. Običajen je tisk s kovinske plošče, na kateri je pravilno postavljena risba, ki se odtisne na cilinder pripeto gumasto platno, kjer nastane zrcalna podoba risbe oziroma sestavka. Gumasto platno pa nato risbo (oziroma sestavek) odtisne na papir. Takšen posredni tisk ima pred neposrednim tiskom med drugimi še to prednost, da da na hrapav papir lep tisk finih risbic in poltonov. Tudi pri ofsetnem tisku
uporabljamo fotografijo = raster. Rasterske pozitive prekopiramo na kovinsko ploščo, prevlečemo s svetločutnim slojem in risbo utrdimo.
Ofsetni tiskarski stroji imajo barvnik, cilinder s sestavkom (ploščo), vlažilno napravo, cilinder z gumastim platnom in tiskovni cilinder. Na kvaliteto ti-
ska vpliva število barvnih valjev, število valjev za razdelitev barve in valjev za nanašanje barve. V zadnjih letih se je ofsetni tisk zelo razvil in izpodriva druge tiskovne postopke.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Stane Lovrenčič
ŠPORT EN REKREACIJA V LETU 1983
Komisija za šport in rekreacijo je v preteklem letu organizirala in izvedla 94 športno-rekrea-cijskih akcij, katerih se je udeležilo 1600 naših delavcev.
Po triletni prekinitvi je naša DO ponovno pripravila letno rekreacijsko srečanje grafičnih delavcev Slovenije. Srečanja se je udeležilo 17 delovnih organizacij, ki so se pomerile v 10 panogah, z 81 ekipami in 492 tekmovalci. K prvemu mestu naše DO smo dodali še uspešno organizacijo in pozitiven finančni obračun, kar
ni bila navada dosedanjih organizacijskih obdorov.
Ekipe naše DO tekmujejo v sindikalnih športnih igrah, kjer je bilo organiziranih 60 akcij in tekmovanj, katerih se je udeležilo 295 delavcev naše DO.
Rezultati naših ekip v SŠI v letu 1983:
SMUČANJE:
ženske — 3. mesto st. člani — 1. mesto posamezno: st. člani 1. mesto — Marjan Nunčič
3. mesto — Otmar Koštomaj
ŠAH:
moški — 5. mesto
BASKET:
moški — 2. mesto
MALI NOGOMET:
moški — 5. mesto
TENIS:
moški — 1. mesto
NAMIZNI TENIS:
moški — 4. mesto ženske — 4. mesto st. člani — 1. mesto Posamezno:
moški — 2. mesto Vlado Gajšek st. člani — 3. mesto Marko Rupnik
BALINANJE:
moški — 6. mesto
IGRE SPRETNOSTI:
mešano — 2. mesto
ROKOMET:
moški — 3. mesto
KOŠARKA:
moški — 3. mesto
ODBOJKA:
moški — 2. mesto ženske — 3. mesto st. člani — 2. mesto
VELIKI NOGOMET:
moški — 1. mesto
KEGLJANJE:
ženske — 10. mesto st. člani — 4. mesto Posamezno ženske — 2. mesto Magda Urh
Naša DO se v sklopu SŠI u-spešno udeležuje tekmovanj v množičnosti. V letu 1983 je osvojila prvo mesto v ženski in moški konkurenci.
Pregled uvrstitev naše DO v zadnjih petih letih:
1979	— moški 6. mesto 620 točk
1980	— moški 8. mesto 464 točk
1981	— moški 5. mesto 1143 točk
1982	— moški 3. mesto 2618 točk
1983	— moški 1. mesto 2778 točk
1979	— ženske 4. mesto 341 točk
1980	— ženske 8. mesto 92 točk
1981	— ženske 3. mesto 171 točk
1982	— ženske 3. mesto 417 točk
1983	— ženske 1. mesto 480 točk
Peter Svet
19. januarja letos so v Narodnem domu v Celju, na svečani prireditvi »Telesna kultura '83«, podelili priznanja za najboljše dosežke v preteklem letu na področju športa in rekreacije.
Za osvojeni prvi mesti v sindikalnih športnih igrah v moških in ženskih kategorijah je priznanja prevzel naš referent za rekreacijo, Peter Svet.
Ob tem uspehu veljajo tudi čestitke vsem udeležencem v športnih ekipah in organizatorjem posameznih akcij!	-ur-
OB ZAKLJUČKU NAGRADNEGA NATEČAJA KOLIKO POZNAMO AERO
Septembra lani je predsedstvo osnovne organizacije ZSMS TOZD Kemija Celje razpisalo nagradni natečaj na temo — Koliko poznamo Aero. K sodelovanju so mladi povabili učence osnovnih šol Ivana Kovačiča-Efenke in Veljka Vlahoviča ter varovance VVZ Zarja.
O tem, da smo do zaključka natečaja prejeli veliko prispevkov, smo že pisali v naših Informacijah, pa bi kljub temu radi ponovili podatek, da smo iz Osnovne šole Veljka Vlahoviča prejeli kar 136 prispevkov (83 likovnih in 53 literarnih) ter iz šole Ivana Kovačiča-Efenke 41 prispevkov (16 likovnih in 25 literarnih). Mali varovanci VVZ Zarja so poslali 6 risbic.
Pri pregledu in ocenjevanju prejetih prispevkov so bili člani ocenjevalne komisije presenečeni, koliko otroci vedo o naši delovni organizaciji, o naših izdelkih, o delu v proizvodnji, težavah, s katerimi se srečujemo, o naših družbenih dejavnostih. Tu-
di risbe, ki predstavljajo okolje delovne organizacije, delo v proizvodnji, naše izdelke, uporabnost izdelkov, pa tudi — kako bo delo potekalo v prihodnosti — v času robotov in elektronike.
V decembru, točneje 8. 12. 1983, smo podelili najboljšim avtorjem nagrade in pohvale.
Nagrajenih je bilo 26 avtorjev
risb (OŠ Veljka Vlahoviča: Neva Ečimovič, Cvetka Jelen, Mateja Lubej, Tatjana Hostnik, Milena Žmajde, Nataša Naraks, David Romih, Borut Planinšek, Darja Užmah, Tanja Zulič, Tanja Osolnik, Lea Winter, Mateja Srebo-čan, Sabina Grešak, Olivera Ak-sentijevič, Natalija Debelak, Aleksandra Torova), (OŠ I. K. Efenke: Simona Lednik, Urška Sešel, Matjaž Guček in Samo Pečar), iz VVU Zarja: Sabina Brce, Simon Vučer, Maja Ribarič, Nataša Šporčič, Nina Selič, Maša žmajde. Poleg nagrad smo podelili 20 avtorjem risb še pohvale (OŠ V. Vlahovič: Roman Sti-plovšek, Mitja Žele, Klavdi Ce-puš, Peter Žilnik, Simona Vivod, Boštjan Ramšak, Tinka Belcer, Sergej Hrovat, Sonja Forštner, Matej Knaus, Mojca Kuzma, Duška Lainšček, Sabina Jevnišek, Srečo Košič, Igor Seničar), (OŠ I. K. Efenke: Jožica Polšak, Irena Malgaj, Damjana Gutenberger, Matej Krivic in Matjaž Guček).
Za literarna dela (spise in pesmi) smo podelili 20 nagrad (OŠ V. Vlahovič: Alenka Mušič, Boris Muškotelec — 2 nagradi, Bruno Dujič, Nina štante, Simona Kolar, Igor Seničar, Barbara Kveder, Karmen žekar, Andreja Franc), (OŠ I. K. Efenke: Natalija
Burič, Meta Ročnik, Mateja Avl-relt, Jolanda Kolar, Simona Kuzman, Nataša Zabukovšek, Jerneja Perc, Simona Belak, Saša Pisanec in Tomaž Knez).
Na podelitev nagrad in zaključek nagradnega natečaja so prišli skoraj vsi učenci. Ob tej priliki je Tone Škerbec prebral tudi nekaj najboljših spisov in pesmi.
Ob koncu preteklega leta so u-čenci osnovnih šol Ivana Kovači-ča-Efenke izdali svoje glasilo UTRINKI, ki je v celoti posvečeno naši delovni organizaciji. V njem so zapisali, kako so se pri-
PRIPOVED DREVESA
Stojim v gozdu. Rada bi pobegnila od tod. Vendar ne morem. Zadržujejo me korenine, ki so globoko zarasle v zemljo. Sedaj, ko je jesen, so mi vsi listi odpadli. Tako je vsako leto. Pozimi sem sladko spala, spomladi pa mi je Zeleni Jurij prinesel novo obleko. Vedno po najnovejši modi v našem gozdu. To so bili lepi, novi svetlo zeleni listi, ki so me polepšali.
A sedaj vem, da se pomlad ne bo nikoli več vrnila. Gozdarji so določili, da grem v obdelavo. Moj prijatelj, gozdar, ki mi je pomagal zrasti v drevo, visoko 30 metrov, je bil med njimi razumen, saj je bil vseskozi dober prijatelj. Vendar jaz, drevo, ne morem spremeniti usode. Tako je bilo
pravi j ali za sodelovanje v nagradnem natečaju: »Najprej smo ugotovili, kaj o tovarni vemo, potem smo povprašali še starše, sorodnike, znance, najbolj radovedni pa smo se odpravili v to-varo samo.«
V nadaljevanju so člani novinarskega krožka v glasilu objavili Samoupravni sporazum o sodelovanju šole z Aerom — TOZD Kemija Celje ter predstavili nekaj prispevkov, ki so jih poslali na nagradni natečaj.
Ob koncu so še zapisali: »To številko glasila posvečamo tovar-
z mojimi starši, z dedkom, babico, prijatelji. Si kar predstavljam, kako me bo marsikateri prvošolec mečkal. Kot papirček bom končala v košu za smeti. Ali pa me bodo zbiralci papirja povezali v sveženj ter bom sedela v razredu dva, tri tedne, dokler ne bo prišel pome tovornjak. Naložili me bodo na kontejner ter me odpeljali v Surovino.
Ne vem. Res ne vem, kaj bo z mano. Vem samo to, da me bodo kot celulozo predelali v papir. Morda me bodo tudi potiskali. Ali bom vabilo za na obvezen sestanek, ali morda dolgočasna knjiga. Seveda ne bodo upoštevali mojih želja.
Naj vam jih vseeno zaupam. Vas res zanimajo? Želim si, da
RAZSTAVA IZDELKOV TOVARNE AERO
Ena, dve, ena, dve. Pot me vodi v Državno loterijo. Pravkar sem v horoskopu prebrala, da bom v počitnicah zadela večjo vsoto denarja. Še tri dni do pričetka pouka je. Seveda sem takoj stekla v loterijo. In sem že tu. Mrzlično odpiram srečko, z listka me strupeno bode v oči napis: »Brez dobitka « — Jezno sem nagubala čelo in pogledala v obraz prodajalki, ki me je posmehljivo gledala, misleč: »Kaj si pa mislila, da boš zadela sivega slona z roza mašnico. Že sem se mislila obrniti, ko mi je dejala: »Kaj me tako gledaš. Jih ne tiskamo me. Na Aero se jezi.«
Jezno sem se zasukala na petah in odšla na svež zrak. »Na Aero se pa že ne bom jezila, ne.« Ena dve, ena, dve. Misli mi sedijo na konicah balerink. Kdo je le natiskal tisti lažni horoskop. »Aero, prosim!« Zmotil me je glas neke ženske, ki je kupovala barvice za svojega prvošolca. Še sama ne vem, kako sem zašla v prodajalno šolskih potrebščin. »Želite, prosim!« me prijazno nagovori prodajalka. »En selotejp, prosim« ji naročim. Pri blagajni se vprašam, čemu sploh mi bo selotejp.« Z njim bom zalepila tista vedeževalcem in sebi oči. Rahel nasmešek je spreletel moj
ni Aero v zahvalo za vso pomoč, ki nam jo je nudila doslej in v želji, da bi tudi v prihodnje tako dobro sodelovali«.
Mladi v Kemiji Celje pa so se dogovorili, da bodo tudi v prihodnje na podoben način sodelovali s šolama in vrtcem, katerih pokrovitelj je TOZD Kemija Celje.
Že prej smo omenili, da smo prejeli veliko dobrih in zanimivih spisov in pesmi in nekaj jih objavljamo tudi v tej številki Našega Aera.
Mentorica ZSMS Anita žoher
bi me potiskali v tovarni Aero. Postala bi rada lep bel papir. Na meni bi bila črno-bela slika Rdeče kapice. Da pa se ne bi dolgočasila le ob dveh barvah, bi me lahko otroci v vrtcu pobarvali. Ko bi odšla spat, bi me tovarišica dala v omaro in tam bi počakala naslednji dan.
Tako si želim jaz. Kako pa moji sostanovalci? Tudi njim želim lepo pot. Naj bodo listi v Cicibanu! Vsak otrok ga rad prelista. Ali pa bodite dnevni časopis Delo in obtožujte oboroževalno tekmo. Bodimo pogumni! Ne samo drevesa iz našega gozda!
Vsa drevesa na vsem svetu.
Nataša Zabukovšek 8. a razred
OŠ IVANA KOVAČIČA-EFENKE
obraz. »Pobarvala jih bom z Aero barvicami, jih zavila v Aero darilni papir, okrasila z veliko mašnico, na njih nalepila Aero nalepko, na kateri je pisalo: »Pokvarjeno blago, znižano.« To bodo najlepši in najbolj pisani lažnivci na svetu. Naredila jih bom za celo razstavo. Po mestu bom nalepila plakat, ki mi jih bodo prav tako naredili v Aeru, z napisom: »Vabljeni na razstavo največjih lažnivcev na svetu.« Omamila jih bom z lepilom, ki mi ga je iz Aera prinesel oče, tako da še vedeli ne bodo, kdaj bo-
do prišli na razstavo. Moje misli je pretrgalo močno cviljenje zavor. Voznik je zaripel od jeze buljil skozi okno avtomobila in mi žugal s prstom. Pri sebi sem si mislila: »Če se boš dolgo drl, bom tudi tebe uvrstila v svojo razstavo.« Potrta sem odšla k o-četu v Aero in mu potožila, da
AERO IN MOJ PRIJATELJ
Moj prijatelj je stroj iz Aera, barve prekrasne delati zna, rdeče, rumene, oker, zelene in ultramarin posebej za mene.
Rad ima otroke, ki umažejo si
roke,
če želijo, lahko ga Obiščejo, Aerovci pa zanje kaj poiščejo: temperke za Janka, vodenke pa za Stanka.
Romi dobila bo Matejka, ker noče selotejpa.
Včasih strojček je raztresen in v tube zmeša barve vse, potem pa revež smrtno resen, ko karajo ga, to zanič je, ne!
Ko ga potolažim, dobro voljo
vdano stražim, potlej se še pogovoriva, za
nagrado pa mi da, koš papirja in lepila.
Natalija Burič 4 c razred
OŠ IVANA KOVAČIČA-EFENKE
delajo srečke z napisom »brez dobitka«, tiskajo laži, izdelujejo selotejp, nalepke, barvice, darilne papirje in ostale izdelke za ljudi, ki jih ne znajo uporabljati. Ko sem mu zaupala svoje ideje, se mi je nasmehnil in me odslovil z izgovorom, da se mu mudi na sestanek. Odločila sem se, da
NAŠ AERO
Stoji v Celju naš Aero, v njem pa dela striček Pero.
Nalepke, barve in lepilo, njemu so v razvedrilo.
Domov prinese etikete in jih lepi na tapete.
Za barvicami vedno stika, ker zelo rad kaj naslika.
Nalepke nosi vsem otrokom, preseneti me z Aero blokom.
Selotejp sosedovemu Tinčku da, ker z njim se strašno rad igra.
Njemu pa ga vzame Viko in zalepi staro sliko.
Ponosen pa je striček Pero, da v Celju nam stoji Aero.
Nina štante 6. d razred OŠ VELJKO VLAHOVIČ
BARVICE, ŠKARJE IN SELOTEJP
(domišljiski spis)
Nekoč so živeli barvice, rumena, rdeča in modra, škarje in selotejp. Barvice so živele v škatli, škarje in selotejp pa v peres-nici prvošolca. Selotejp je bil zelo okrogel in debel, zato so se barvice iz njega norčevale. Klicale so ga debeluško. Selotejpu ni bilo to prav nič všeč, zato se jim je hotel maščevati.
Nekega dne je skočil iz peres-nice in škatlo z barvicami tako debelo zalepil, da so stokale in jokale, škarje so to vreščanje
slišale, skočile so na plan in videle, kaj se je zgodilo. Hitro so začele rezati. Ko so odlepile škatlo, je najprej skočila na plan rumena, nato rdeča in še nazadnje modra barvica. Škarjam so se zahvalile, da so jih rešile. Barvice so se takrat tako ustrašile selotejpa, da se niso iz njega več norčevale in mu pravile debeluško. Od takrat so si bili barvice, škarje in selotejp najboljši prijatelji.
Žekar Karmen 6. b razred
ga bom postavila za čuvaja naj-lepših lažnivcev, če se mi bo posmehoval!
Pomahala sem Aeru, pokrovitelju moje 1. razstave lažnivcev. Saj boste prišli, kajne!
Andreja Franc 8. a razred OŠ VELJKO VLAHOVIČ
STROJEPISKA
Ob stroju na stolu sedi, pa glavico okoli vrti, da kaj ne spusti.
Ko pa telefon zazvoni, se hitro okoli zavrti in se v pogovor spusti.
Ko pa na malico hiti,
se v vrata zaleti,
da vse liste in spise na tla spusti.
Če pa šef pridrvi in se nanjo zjezi, se hitro na delo spusti.
Ob treh pa domov odhiti, vse liste na miru pusti in druge skrbi kar v pisarni
pusti.
Boris Muškotelec 7. b razred OŠ VELJKO VLAHOVIČ
NAŠI MLADI DOPISNIKI POROČAJO
ZDAJ SMO PIONIRJI
V četrtek smo postali pionirji. Dobili smo pionirsko čepico, rutico, značko in knjigo. Dali smo svečano obljubo.
Obljubili smo, da bomo pridni in dobri pionirji.
Martina Šmid, 1. b COŠ Fran Roš, Celje
KAKO BOMO PRAZNOVALI NOVO LETO
Novega leta se zelo veselim. Takrat bomo doma postavili in okrasili novoletno jelko. Dedku Mrazu bom napisal pismo. Prosil ga bom, da mi prinese knjigo, barvice in barvanko.
Želim, da bi bilo takrat veliko snega, ker bi se tudi rad smučal.
Andrej Košar, 2. c COŠ Fran Roš, Celje
KAJ VEM O JLA
JLA je bila ustanovljena 22. 12. 1941. leta, v mestecu Rudo v Bosni, kot 1. proletarska brigada. Med NOB se je naša armada širila in postala prava ljudska voj-
ska, ki je leta 1945, s skupnimi močmi osvobodila našo Jugoslavijo.
Danes je naša ljudska armada dobro oborožena. Varuje nas pred sovražniki, ki bi nas napadli. Zato morajo vsi fantje, ki so že odrasli v vojsko, da se bodo naučili braniti svojo domovino. JLA pa ne brani samo naše domovine pred sovražniki, temveč pomaga tudi pri gradnji cest, mostov, vodovodov, železnic in še pri marsičem.
Metka Gradt, 5. a COŠ Fran Roš, Celje
ZANIMIVA EKSKURZIJA
Ob 6. slovenskem knjižnem sejmu smo se mladi novinarji naše šole odločili, da se tega sejma udeležimo. Poleg knjig, ki
smo si jih ogledali, smo prisostvovali srečanju s pisatelji — pesniki. Na srečanju so bili naslednji slovenski umetniki in u-metnice:
Vida Brest, Ivo Zorman, Neža Maurer, Jože Snoj, Ela Peroci, Bojan Pisk, Niko Grafenauer, Saša Vegri, Slavko Pregl, Branka Jurca, Miha Mate, Milan Dekleva, Boris A. Novak, Vitan Mal.
Zgodbico Vide Brestove je prebrala znana slovenska igralka A-lenka Svetelova.
Tudi drugi pisatelji in pesniki so nam prebrali nekaj svojih del. Na proslavi pa so poleg teh sodelovali tudi Tamburaši in Folklorna skupina iz Dragatuša. Dobila sem vse avtograme.
Jerneja Jezernik, 7. b OŠ VERA ŠLANDER, Polzela
M UW
Vam želijo
ob\Lo visoeVvovl
m obtirnt sredic.
Clan\ rv O V i ri o <2 C\
V.ro*iY.<x
COŠ £tU\U U.oš CELJE
Tole prijetno čestitko so nam poslali člani novinarskega krožka s celodnevne osnovne šole FRAN ROŠ, katere pokrovitelj je naša TOZD Grafika.
Zahvaljujemo se jim za pozornost in dodajamo še naše želje: dobro in uspešno sodelovanje tudi v letu 1984!
RADIJSKI OBISK V GRAFIKI
Po uspeli prireditvi v naši delovni organizaciji, oz. TOZD Kemija Celje leta 1982, se je uredništvo kulturno-zabavnega programa Radia Ljubljana odločilo za ponoven obisk pri nas.
14. decembra lani je v prostorih TOZD Grafika prijetno izzvenela radijska oddaja, ki vam jo posredujemo v obliki fotoreportaže Borisa Trstenjaka.
Direktor DO AERO Celje, Milan Zupančič, v pogovoru z Vilijem Vodopivcem
Del plesnega orkestra RTV Ljubljana, z dirigentom Jožetom Privškom
Med oddajo
Ekipa MOPED SHOWA
Oto Pestner
OD SNOVANJA DO USPEHA
Naš sodelavec, Lojze Pongrašič, zagnano in uspešno uresničuje svoje delo tudi na umetniškem področju.
Tokrat predstavljamo del novega opusa, ki ga je prikazal na razstavi v Žalcu, decembra lani.
-ur-
V SPOMIN SODELAVKAMA
Iznenada je umrla Anica Ze-bec, naša dolgoletna sodelavka. Komaj pet mesecev je minilo, ko je nastopila zasluženo upokojitev. V Celjski tiskarni se je zaposlila v letu 1959 kot delavka v oddelku knjigoveznice. Poznali so jo kot dobro sodelavko, kot pošteno delovno tovarišico. Svoje delo je opravljala vestno in zanesljivo. V delovni organizaciji Aero, TOZD Grafika, je svoje delo uspešno nadaljevala, zadnja leta pa je delala v proizvodnji srečk.
Vendar je imela mnogo težav z zdravjem. Ko je odhajala v pokoj, je bila trdno odločena, da se bo še bolj posvetila svoji družini. Usoda pa je hotela drugače; z njeno smrtjo je družina vse prerano izgubila ženo in mater, oporo, katero bodo vedno pogrešali.
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
(LO)
Neresnična se nam je zdela vest o smrti Anice Veber in precej časa je trajalo, da smo le dojeli trdo življenjsko resnico.
Anica Veber se je rodila 18. avgusta 1935 v Šempetru. Med nami v Aeru je bila od leta 1953, ko se je zaposlila v bivši tekstilni tovarni v Šempetru.
Bila je aktivna samoupravi j alka in dobra delavka, nazadnje je delala kot administrator v pripravi vzdrževanja. Z njeno smrtjo je nastala vrzel, ki jo bomo težko zapolnili.
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Sodelavci
PREBERITE, NE BO VAM ŽAL
BES ANGELOV, roman Sidne-ya Sheldona, ki je lani izšel pri založbi Otokar Keršovani iz Opatije, lahko uvrstimo med ameriške uspešnice. Gre za napeto zgodbo o življenju mlade odvetnice Jennifer Parker, ki se že na začetku svoje odvetniške kariere sreča z neusmiljenimi spletkami mafije in ameriškega sodnega sistema. Seveda v zgodbi ne manjkajo tudi ljubezenski in drugi zapetljaji. Jennifer se najprej zaljubi v sposobnega odvetnika Adama, ki jo zapusti v trenutku, ko se odloči za politično kariero. Pripoved se zaplete, ko Jennifer rodi Adamovega nezakonskega sina, za katerega mu nikoli ne pove. Ko blazen kriminalec ugrabi njenega sina Jasna in ga namerava ubiti, prosi za pomoč enega od šefov mafije, Michaela Morettija, ki že dolgo išče njeno naklonjenost. Michaelovi ljudje rešijo fantka in razvije se ljubezen med njima. Jennifer, uspešna mlada odvetnica, vse pogosteje prevzema posle mafije. Vendar se tudi ta zveza tragično konča.
Zaključek romana je relativno srečen, kot je običajno za takšne zvrsti romanov.
DVAJSETI ČLOVEK, knjiga Dorda Ličina, je dokument in pričevanje o dogodkih, ki nam
še niso zbledeli v spominu. Še danes je živ in aktualen njihov širši družbeni pomen, ko gre za osveščeno varovanje in obrambo pridobitev narodnoosvobodilnega boja in naše samoupravne socialistične sedanjosti.
Avtor v kroniki dogodkov, ki so svoj epilog doživeli na naših tleh, opisuje priprave, organizacijo in potek operacije Feniks in vdor deveterice ustaških teroristov junija 1972 na jugoslovansko ozemlje, kjer so z najrazličnejšimi subverzijami nameravali zasejati zmedo, izkoristiti tedanjo burno politično dogajanje pri nas in pripraviti tla za udar, ki naj bi spremenil naš samoupravni socialistični sistem in neuvrščeno zunanjepolitično naravnanost. Napeto, kakor bi brali izmišljeno detektivsko zgodbo, sledimo potem jugoslovanske politične emigracije po Avstraliji, Franciji, Zvezni republiki Nemčiji in Avstriji, spoznamo mračne labirinte mednarodnega terorizma in ugotavljamo tesno medsebojno povezanost tujih reakcionarnih krogov z dejavnostjo vsakršnih fašisto-idnih skupin, ki pod plaščem političnega boja sejejo nasilje in zločin.
Knjiga je izšla 1980 pri Partizanski knjigi Ljubljana, izposodite si jo lahko v Knjižnici Edvar-
da Kardelja v Celju — Marksistični oddelek.
Zahtevnejše branje je monografija Jožeta šifrerja o Francu Šaleškemu Finžgarju, ki je izšla lani pri Partizanski knjigi.
V omenjenem delu je avtor bralcu poskušal predstaviti Finžgarja na eni strani kot pisatelja, na drugi duhovnika — dva poklica hkrati, ki sta mnogokrat precej v navzkrižju, pa vendar sta oblikovala Finžgar j evo človeško in pisateljsko osebnost.
Avtor je veliko pozornost posvetil Finžgarjevemu literarnemu delu in času, v katerem je potekalo Finžgar j evo dolgo življenje. To je bil čas ob prelomu stoletja, ko je nastal veliki roman POD SVOBODNIM SONCEM, čas obeh svetovnih vojn, v katerem je zaradi svojega poklica prebil precej svojega časa med ljudmi in njihovimi problemi.
Živel je med kmečkimi ljudmi, ki jih je do dobra spoznal in je zato o njih tudi največ pisal.
Delo je brez dvoma zelo zanimivo branje, ki nam daje možnost natančneje spoznati enega od pomembnih slovenskih pisateljev Franca Šaleškega Finžgarja v vseh njegovih razsežnostih.
					USTVAR- JALEC	UMRLI FR--FILM 16 PALEC ''MAURICC)	STARETI sovjet Politik (ANDREJ)	avstmt ALP. SNUC-. (HANS)	ZORANA	ODDELEK v vzgoi. VARSTV. ZAVODU	ZUNANJI ZARODNI orioieN. JAJCtcA			3	K RA V xecmi SAVINJSKI DOLINI	MANJŠA ORCANIZ- ENOTA	IGRALKA W6SJ
1			_SU L.	ENA OD NAŠIH TOZD.										T	►		
dpi*		1			►								VASHING- TOH IRVING	lirska FESE M			
														PRITOK LJUBLJANICE			
ftrV-T1				SAMOZAbO- VOL1EVALEC								ANSL.PI5EC (oscar)					
				SPODN3C PERILO								SS&M PLASTI					
£		PE.KOČ-A Povrtnina AM.PiSAT- (theome)						ODDELEK ZA Sprejem VL06									Sto. m. mč
		►						Verdijeva OPERA					star. sl. film				
J								ŽIČNICA					VOLOVSKA VPREGA				
z	IGRALEC, RADKO POLIC ŠAMPION					VALENTIN VODNIK,			2UM--ŠRORJNI CENTER. V ŠVICI	SL.TlSATED (pran) Kos CELOTE							
GRELNO TELO					rf GOSTI N. LOKAL			►						LUKA V IXRAEUJ			
Bikov GLAS						r $	s \ PAVZA							ČLAN .AVSEKJI- KoV (ALBIN)	ŽIMASTA DLAKA NA KONJ. VRATU	SOSEDNJA DRŽAVA	PAPIRNATO OTROČKo POKRIVAJO
V HRIB VSEKANA PROGA						PEVEC. SEAL, M6MI&	6R-B06 VETROV GoRovje viamerm				SITNEŽ, GODRNJAČ						
ALBERT EINSTEIN				PR6D03EI1 ODSTRANITEV ODA								DREVESA XA KRMO SVILO-PR6JK					
IGRALKA ITA RIMA (IDA)										1	k	RGPOKT6R TR5FALJ	ATLET- R5KVIZIT OZ-K6 desne				
. J	2	IGRALKA Potokar							ERBIJ	PKCrOOS EMBRGlje KA&Lf	\	►					
M		b		►							RANOCEL- NIK del Žival. TELESA						STRD PENA KAČA
X	ji		PRITOK SAVE					NAJVEČJA GORA TURČIJE							EMOCIJA	KRAJ PRI LJUBLJAN		
	KCA3 PRI DOMŽALAH	PESMIK. RILKE													PR.6&. istr,6		
	 VINORODNA RASTLINA						ŠKFUATIC-A.-vti 1 juuosKe •			POKRAJINA V ITALIJI U6ANJD. Wfy								
EGIP&. P>06. SONCA					KIS		w			►				UDOR,				
						M&i-	FR. MGSTo V NORMANDIJI	ZADNJE PRGDlVo					RISTO SAVIN				
BRANIL. nogometaš V ITALIJI						JEZERO V					podelitev IMENA					PLESNA FIGURA fRl ČETVORKI	Loščilo, PASTA
						NAPOV6D. Korošec					5TAROŽID. KRALJ						
Pobuda												ALp.SMUČAH. (BORIS) TERBNCB youNC					
N£XAU- PANJE, DVOM													SANITET. material				
SE5TAVIU JANEZ. KoRENT	nakodra- na VOLNENA TKANINA								AM- PEVKA IN FILM. IGRALK-A CDORlSr)				KRA3 MA KoČEVGK.				
Za nagradno križanko št. 9 smo prejeli 152 rešitev. Žreb je nagrade razdelil takole:
1.	nagrada — 200 din — Vili PUNCER, TOZD Kemija Šempeter
2.	nagrada — 150 din — Jože KOŠIČA, TOZD Medvode
3.	nagrada — 100 din — Lojzka OBERŽAN, DSSS
Izrezek z vpisano rešitvijo nagradne križanke št. 1, 1984 pošljite na naslov: Kadrovski in splošni sektor AERO, čuprijska 10, Celje. Na pisemsko ovojnico napišite: NAGRADNA KRIŽANKA 1.
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, kii bodo v našem uredništvu do srede, 29. februarja 1984.
ZA DOBRO VOLJO - ZA DOBRO VOLJO - ZA DOBRO VOLJO - ZA DOBRO
S KRITIKO POGUMNO NAD NAPAKE
Tovariš Kljunač, ki je bil pri časopisu odgovoren za pisanje kritik, je doživljal težke čase. Kaj to drugim ljudem, ki lahko kritizirajo, kolikor jih je volja. Težko pa je pisati kritike in včasih še težje prenašati to, kar temu sledi. In je premišljal in mozgal: pri tistem podjetju je zaposlena žena, pri oni ustanovi prejema hči štipendijo, spet v drugem podjetju dela sin; tu že ne kaže kaj pisati. Nič zato, saj so še druga podjetja, ki zaslužijo kritiko. Toda Kljunač ima slabe zobe, vodovodna inštalacija v hiši mu je dotrajala, pralni stroj že hudo kašlja in televizor je pred tedni mrknil. Torej tudi na teh področjih ni nič. Kaj pa preskrba? Ogromno, za kritiko hvaležno področje, toda ne! Da bi potem moral v lonec dajati preležano tretjerazredno govedino. Dobro, pa se spravimo nad komunalo. Toda pozor! Svakinja in nečak delata tam, hčerka pa misli na zidavo. Nič ne bo. Aha, že vem! Avtoservisi! Toda ne, ne! Sinov avto je že gmota cvileče, rjaveče kovine ...! Tedaj mu je šinila v glavo odrešilna misel! Kakšno ceno ima sir! Tu je tre-
ba načeti problem, zadeti s kritiko v jedro, točno v tistega, ki je povzročitelj take nesramne cene! In kdo bi to bil — krave! Jasno, krave — torej nad nje, nad te rogate pošasti! Mleko je njihov direktni proizvod, kateremu pa neodgovorno dvigajo cene. Torej je v tem primeru krava posredni krivec. Krave so krive, da je skuta nekvalitetna, da je sir pust in pretrd, da je neokusen ali celo pokvarjen. In ošilil je pero in si dal duška, da je krave skritiziral, kar se je dalo. Da, tako je treba, brez strahu s kritiko napadati izvore slabosti in nepravilnosti. Napadati povzročitelje visokih cen!
Toda tovariš Kljunač je imel tisto noč hude sanje. Znašel se je na velikem travniku. Od nekod so začele prihajati krave, vse več in več jih je bilo, vse bolj so ga obkrožale. Posebno tiste z naj večjimi rogovi so vse bolj silile proti njemu, njihov bolščeči pogled je bil vse bolj krvoločen. Umikal se je in umikal, nazadnje ni mogel nikamor več. Tedaj je, o groza, sprego-
vorila krava, ki je imela najnevarnejše rogove: — Jaz sem govoreča krava! Torej, ti si tisti capin, ki si drzne kritizirati naša prizadevanja za čimbolj šo produktivnost, kritizirati nas, ki stremimo za najboljšo kvaliteto in za naj nižjimi cenami! Zdaj ti pokažem, kaj se pravi... Tovariš Kljunač ni čakal, da bi ga govoreča krava nataknila na svoje strahovite rogove. Planil je in se nekako prebil iz kravjega obroča, potem pa bežal, bežal, bežal...
Ves prepoten se je prebudil in olajšano vzdihnil: kakšna sreča, da so bile le sanje! Kaj, ko bi se res kaj takega zgodilo? Urno je vstal, poiskal že pripravljeno kritiko o kravah in jo vrgel v koš...
BODICA ALI CVETKA?
Te dni je bil v kolesarnici na ČOPOVI 24 najden naslednji listič:
DA NA BO KIR SNEGA SPUCU
Skrivnostno arabsko sporočilo? Ne! Z ozirom na kraj najdenja menda vabilo h komunalni storitvi.	(Lovro)
- Boš videla, draga, nekoč se bova smejala, ko se bova spomnila na tol.
- Ne bi vedela točno povedati, kdaj Je moč mož izginil: nekega dne sem nenadoma opazila, da je njegov naslonjač pred tele-, vizorjem prazen!
- Da, Imam star suknjič v omari... Počakajte: vzel ga bom in šel z vami!
HUMOR - HUMOR - HUMOR - HUMOR - HUMOR - HUMOR - HUMOR
Takšen diagram produktivnosti v času Olimpijade si predstavlja naš karikaturist.
Vendar pri nas — ne bo tako, mar ne?
KRATKE, A SLADKE
Pesimist: Vse ženske so slabe. Optimist: Upajmo!
Ona: Jaz sem psihologinja. Moškega samo pogledam in že vem, kaj hoče.
On: Pa vam ni nerodno?
On: Zjutraj, ko se obrijem, se počutim vsaj deset let mlajšega.. .
Ona: Odslej se boš bril zvečer!
Ona: Ljubi moj, kupi mi krzneni plašč. Zelo me zebe. Imam že kurjo polt. Upam, da nisi pozabil, da imam konec februarja rojstni dan ...
On: No, potem pa lahko še malo počakaš, da ti bo zraslo perje.
On: Zavore so odpovedale!!! Ona: Nič hudega, ustavi, pa greva peš...
Ona: Le kako si mogel v enem samem dnevu narediti toliko neumnosti?
On: Hm, bolj zgodaj sem vstal.
— Svoji dragi ženi pa zapuščam tole ...
— Kas naprej sem se spotikal in padal po tleh ...
Celje - skladišče
D-Per
452/1984
1119841830,1

rsr r»i-nn •«	•
(n
C
COBISS e

mm M	n		Jf