M«4| MrvW tbtr* Pt kto XA Ikvi»j 11. «IN 1111 K10 tlrftijii T-2! WWiV.prlf.h 2 //fcf/rfffí UVODNIK 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 Naj bo december radosten, vendar ne • • VI • razsipniski Ne bi mogli reči, da je november prazničen mesec. Je pa vsekakor čas priprav na praznični december. Ko so rože, sveče in ikebane izginile s prodajnih polic, so jih nadomestili novoletni okraski: lučke, božički, snežaki, umetni sneg, snežinke in kar je še prazničnih 'nujno potrebnih' predmetov. V današnji potrošniški družbi so številne trgovine in izložbe že okrašene z okraski vse od drugega novembra in ponekod so že postavili božično drevo. Opaziti je tudi nekaj najbolj vnetih posameznikov, ki so svoj dom z okolico že opravili v svetlečo podobo. Ne, to ni šala. In kljub temu da nas od božično-novoletnih praznikov loči še slab mesec, se številni pogovori že vrtijo o službenih novoletnih zabavah, kupovanju daril in novoletnih potovanjih. Medtem ko veseli december označuje čas kolektivnih zaključkov, prednovoletnih zabav, odklopa od vsakdana, kuhanega vina in tudi pijanskega veseljačenja, je adventni čas oznaka za bolj mirno in poglobljeno preživljanje decembrskih dni, ko se verniki duhovno in zunanje pripravljajo na božič. Tradicija praznovanja enega od največjih krščanskih praznikov narekuje začetek priprav ob adventu, pravi etnolog dr. Janez Bogataj. Kar je bilo daleč od plastičnega kiča, ki ga poznamo danes, daleč od desetine metrov svetlečih luči, pa tudi daleč od navad, ki jih imajo preko Atlantika, da se veselo praznično dogajanje začne že prvega novembra. Štela je predvsem notranja komponenta, pravi Bogataj. A ste že slišali, da je bil najstarejši način priprave na božič post? Sprva so se postili že od martinovega naprej, in to tri dni v tednu. Post v adventu je izhajal iz ljudske pobožnosti. V tem času prav tako ni bilo porok, petja in veseljačenja. Po večerih so se po domovih družili ob adventnem venčku, ob molitvi in petju božičnih pesmi. Izdelovali so tudi jaslice in vse potrebno božično okrasje. V današnji potrošniški družbi nas očitno bolj kot ta prijetna opravila mami veselo decembrsko vzdušje. Želimo si zabave, odklopa, druženja in, vsaj tako je videti, tudi gneče, saj nas ne moti niti prerivanje v prepolnih trgovinah, ko kupujemo darila brez koncepta. Pomembno je, da nekaj kupimo, kajti potem se tudi mi počutimo del te zgodbe. In za to plačujemo precej visoko ceno, ki jo, če ne prej, občutimo januarja, ko nas na realna tla postavi 'prazna' denarnica. Tudi na počutje je treba paziti. Celomesečno brezglavo veseljačenje nas lahko namreč precej zdela. In takrat se nam zazdi, da so nemara naši predniki le imeli prav. Znali so se veseliti, a veseliti bolj počasi - in kar je najpomembneje - v miru. Obstaja pa tudi druga plat veselega decembra, saj pomeni adventni čas priložnost za izkazovanje solidarnosti z bližnjimi ali s pomoči potrebnim. Zdi se, da se v ljudeh v tem času prebudi močno hrepenenje po ljubezni, po dobrem ... Želim vam, da bi si v prihajajočih veselih decembrskih dneh vzeli več čas zase in za svoje bližnje ter bi znali ceniti in uživati v malih radostih. Mateja Tomašič SPREHOD PO VSEBINI Ptujski svetniki so že zavihali rokave »Prijatelji bodo ostali prijatelji« Nova vodstva četrtnih skupnosti NaSe težave so njihov izziv Kako do energetsko učinkovite občine Premalo ekoloških otokov Aktualna vlaganja v cestno infrastrukturo Prireditev Rimske igre je med finalisti Le kdo izmed Ptujčanov je ne pozna? Aleksandra Magdalene, nova urednica ptujske lokalne televizije PeTV Stalna razstava gledaliških portretov Janeza Mežana Razpis za podelitev plaket in priznanj V Galeriji Tenzor razstavlja Tanja Verlak Nekdanja etnološka zbirka in vinarski muzej na Ptuju Razstava fotografij Srdana Mohoriča V Tovarni umetnosti v Majšperku razstavlja Arve Hovig MGP na 45. Borštnikovem srečanju prejel nagrado za najboljšo uprizoritev sezone Večer s Totim big bandom Svetovni forum za duhovno kulturo Jesenski plodovi na razstavi Martinovo srečanje s ptujskimi literati Kostanjev piknik v vrtcu Mačice Simona Levc, logopedinja Ekonomska šola na Ptuju že 50 let Čarovnička Darjula in njene težave Ptujski dijaki že drugič na poligonu v Murski Soboti Mihčev festival v stripu Brošurica Zasvojenost ... kam po pomoč? Da se bo vaš otrok med »fajn« in prav lahko odločil za prav Naj ne bo nikogar sram pokazati svoje kulturne dediščine Prostovoljstvo - bogastvo ali revščina? 140 let PGD Ptuj - 140 let prostovoljstva, požrtvovalnosti in humanosti Delovni obisk bobnarjev v Burghausnu Družbena odgovornost Prinašalci so eni najstarejših lovskih pomočnikov Mina Markovič v svetovnem vrhu športnega plezanja Hura, prosti čas ponovno uspel Razstava, katere ogled zahteva razmislek, spoštovanje ... 4 6 6 8 9 10 11 11 12 13 14 14 15 15 16 16 17 18 18 18 19 19 20 21 22 22 23 23 24 25 25 26 27 27 28 28 29 31 Naslovnica: Zimske rože nad Slovenskim trgom Foto: Rado Škrjanec Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Franc Kolarič - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Sodelavke: Staša Cafuta, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica@gmail.com. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. //fcf/rVft 3 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2010 MESTNI SVET Ptujski svetniki z županom na čelu so že zavihali rokave Ptujski mestni svetniki so se s ponovno izvoljenim županom dr. Štefanom Čelanom v novembru sestali na dveh sejah. Prva je bila konstitutivna, kjer so navzoči prisluhnili poročilom volilne komisije MO Ptuj o izidu volitev v Mestni svet MO Ptuj in volitev za župana Mestne občine Ptuj. Na prvi izredni seji pa so potrdili članstvo v vseh 11 odborih in komisijah, ki bodo delovali prihodnja štiri leta. Milena Turk Glede na število mandatov, ki pripadajo posameznim listam kandidatov, so v mestni svet izvoljeni Slovenska demokratska stranka - SDS (Miroslav Luci, Marjan Kolarič, Helena Neudauer, Rajko Fajt, Mirko Kekec, Metka Jurešič, Milan Petek, Silva Komisija za priznanja in odlikovanja Mestne občine Ptuj na podlagi Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95, in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/03 in 9/04) objavlja RAZPIS za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj na področju kulturne dejavnosti 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje velika oljenka: • za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, ki predstavlja Mestno občino Ptuj v širšem kulturnem prostoru. Župan Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje oljenka: • za uspehe, dosežene na kulturnem področju. Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, podjetju, organu in društvu ter natančen opis posebnih in izrednih uspehov, doseženih na področju kulturne dejavnosti. 3. Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo zavodi, družbe, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Predloge za podelitev priznanj je treba poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja oziroma županu Mestne občine Ptuj najkasneje do 7. januarja 2011. Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Št.: 094-10/2010 Datum: 22. 11. 2010 Komisija za priznanja in odlikovanja Mestne občine Ptuj Krajnik, Kristina Dokl in Stanislav Brodnjak), Slovenska ljudska stranka - SLS (Branko Brumen), Stranka mladih - Zeleni Evrope - SMS - ZELENI (Dejan Kla-sinc), Socialni demokrati - SD (Dejan Levanič, Miran Meško, Mirjana Nenad in Edvard Ken-da), Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka - NSI (Peter Pri-božič) in Liberalna demokracija Slovenije - LDS (Lidija Majnik, Milan Čuček, Emil Mesarič, Tatjana Vaupotič, Vasja Strelec). Potrditev odborov in komisij Mestni svet je na prvi izredni Fartek, Franjo Rozman in Andrej Korpar), ZARES - nova politika (Mirko Vamberger), Mladi in upokojenci za delovna mesta (Milan Trol), Zeleni Slovenije (Vlado Čuš), Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DESUS (Gorazd Žmavc, Milan Silva Fartek, SDS Metka Jurešič, SDS Helena Neudauer, SDS Milan Petek, SDS Andrej Korpar, SDS Miroslav Luci, SDS Rajko Fajt, SDS Franjo Rozman, SDS Mirko Kekec, SDS Marjan Kolarič, SDS Tatjana Vaupotič, LDS Lidija Majnik, LDS 4 //fcf/rfffi MESTNI SVET Vasja Strelec, LDS Milan Cuček, LDS Emil Mesarič, LDS Kristina Dokl, DESUS Milan Krajnik, DESUS Stanislav Brodnjak, DESUS Gorazd Žmauc, DESUS Mirjana Nenad, SD Miran Meško, SD Edvard Kenda, SD Dejan Levanič, SD Dejan Klasinc, SMS - Zeleni Evrope Vlado Cuš, Zeleni Slovenije Branko Brumen, SLS Milan Trol, Mladi in upokojenci za delovna mesta Peter Pribožič, NSI E itik i, ^ I Miro Vamberger, Zares seji potrdil vseh 11 odborov in komisij, ki bodo delovala prihodnja štiri leta. Predsedniki odborov in komisij ter podpredsedniki in člani so bili predlagani glede na volilne rezultate. Da se uresničijo tudi želje strank s po enim predstavnikom v mestnem svetu, so se v SDS-u pri komisijah odpovedali dvema pripadajočima mestoma. Predsednik komisije za volitve in imenovanja Rajko Fajt skupaj s članoma komisije ni imel lahkega dela pri sestavi odborov in komisij, saj so morali čim bolj upoštevati predloge posameznih svetniških skupin in posameznikov. Člane odborov in komisij namreč imenuje mestni svet izmed članov mestnega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar morajo predsednik in najmanj polovica članov biti člani mestnega sveta. Odbori imajo po sedem članov, od tega pet izmed članov MS in dva člana izmed drugih občanov, stalne komisije mestnega sveta imajo pet članov, ki jih MS izvoli izmed članov MS. Odbor za finance bo vodila Helena Neudauer, Odbor za gospodarstvo Gorazd Žmavc, Odbor za družbene dejavnosti Lidija Majnik, Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo Miran Meško, Odboru za splošne zadeve in lokalno samoupravo predseduje Miroslav Luci, Odboru za socialno 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 varstvo, zdravstvo in kulturo pa Metka Jurešič. Komisijo za statut in poslovnik vodi Tatjana Vaupotič, Komisijo za vloge in pritožbe Edvard Kenda, Komisijo za odlikovanja in priznanja Gorazd Žmavc, Statutarno-pravno komisijo pa vodi Milan Petek. Kot novo komisijo mestnega sveta so svetniki potrdili Protikorupcijsko komisijo, ki jo bo vodil Milan Trol. Ta komisija je bila sicer ustanovljena že lani, vendar ni zavedena v statutu in poslovniku, kamor bo vnesena ob spreminjanju teh dveh aktov. Vsi odbori in komisije so bili na seji potrjeni. Do spremembe je prišlo le v odboru za družbene dejavnosti, kjer je predvidenega člana Branka Brumna najprej zamenjal Vlado Čuš, zatem pa je slednji za člana predlagal svetnika Milana Trola, s katerim je ustanovil skupno svetniško skupino. Svetnika iz vrst SDS in N.Si, Helena Neudauer in Peter Pribožič, sta ugotavljala, da je bilo vodenje odborov in komisij zaupano predvsem svetnikom iz vrst koalicije, ki jo je LDS oblikoval pred volitvami. Stranka SDS si je želela oz. obetala večjo zastopanost v Odboru za okolje in prostor, ker so tudi na volitvah nastopali s tovrstnim programom. Strankam predvolilne koalicije LDS, SD in DeSUS je bilo zaupano vodenje petih odborov in komisij, medtem ko bo imel SDS svoje predsednike v štirih odborih in komisijah. Zaradi večjega števila strank, ki imajo v MS samo po enega predstavnika, so mesta v odborih in komisijah tokrat prvič razdeljena glede na uspešnost volilnega rezultata. Milan Čuček iz LDS je imenovanje predsednikov odborov in komisij označil kot kompromisno rešitev, da večje stranke kakšno mesto prepustijo tudi manjšim, za kar so se v ptujskem mestnem svetu odločili že v enem izmed prejšnjih mandatov. Menil je, da demokracijo uresničuješ, ko si velik, in je pristaš načela, da se v delovnih telesih da možnost tudi majhnim strankam. Vendar pa so v tem mandatu mesta v delovnih telesih podelili glede na uspešnost na volitvah, torej po drugačnem principu kot v prejšnjih mandatih. //faf/rfi 'tyryf/i 5 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2010 IZ MESTNE HIŠE »Prijatelji bodo ostali prijatelji«, menijo moldavski in slovenski dijaki Zupan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je v novembru sprejel enajst dijakov iz gimnazije Mihai Eminescu iz Edineta v Moldaviji, ki so teden dni bivali pri ptujskih gimnazijcih. Gimnaziji iz Moldavije in Ptuja namreč sodelujeta v projektu Akademije šol centralne Evrope (Academy of Central European Schools - ACES), ki so ga naslovili Friends will be friends. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Gimnazija Ptuj je bila kot edina šola v Sloveniji že četrtič zapored izbrana na natečaju, ki ga vsako leto razpiše Academy of Central European Schools s sedežem na Dunaju. ACES poda vsako leto krovni naslov, v okviru katerega se šole prijavijo s svojim projektom. Letos je bila razpisana tema z naslovom »Conflict resolution«. V Gimnaziji Ptuj so skupaj s partnersko šolo Mihai Eminescu iz Moldavije oblikovali projekt z naslovom »Friends will be friends«. V času poletnih počitnic so dobili odgovor, da so edina šola iz Slovenije, ki so dobili potrjen projekt. Izmed 180 prijavljenih projektov šol iz centralne Evrope je bilo izbranih le 30. Projekt poteka od septembra do marca, ko bodo morali oddati poročilo. Večina aktivnosti in izdelkov je v angleškem jeziku. Dijake poskušajo naučiti, da kljub temu, da so različni in da se morajo soočati z večjimi ali manjšimi nesporazumi, obstaja konstruktiven in miren način reševanja le-teh. Učijo se, kako lahko sprejemajo različna mnenja in poglede na svet in kljub temu ostanejo prijatelji. S pomočjo različnih aktivnosti in delavnic so na šoli vključili v projekt vse dijake in profesorje šole. Negativna čustva spreminjajo v pozitivna tudi s pomočjo umetniškega izražanja, s plesom, petjem, slikanjem, z risanjem in s pisanjem. V delavnice je bilo Dijaki iz Moldavije skupaj s spremljevalci ter gostitelji na sprejemu pri ptujskem županu tisti teden vključenih vseh 11 gostujočih dijakov ter 30 dijakov iz ptujske gimnazije, ki sodelujejo v projektu. Za predstavnike razredov so pripravili tečaj vrstniške mediacije - vsak razred bo imel enega dijaka, ki bo »ambasador miru«. Ta bo s pomočjo učiteljev in staršev prenesel znanje o mirnem in konstruktivnem reševanju konfliktov na druge dijake v razredu. Dijaki se bodo tako naučili, da so kompromisi del življenja, odnosi na šoli pa se bodo izboljšali. Dijaki iz Moldavije so tokrat že drugič obiskali Slovenijo, medtem ko so tudi slovenski dijaki že obiskali svoje vrstnike v Moldaviji. Moldavijske dijake so tokrat spremljali podžupanja mesta Edinet Angela Gangur in ravnateljica šole Mihai Eminescu Natalija Kozogara ter tri profesorice. Nova vodstva četrtnih skupnosti Branko Brumen Na letošnjih lokalnih volitvah smo v Mestni občini Ptuj ob županu in mestnih svetnikih izvolili tudi nove četrtne svetnike. Statut Mestne občine Ptuj določa, da se območje mestne občine zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb krajanov, naselij in zaradi zadovoljevanja krajevnih interesov razdeli na četrtne skupnosti, ki so pravne osebe javnega prava. Sveti sodelujejo pri zadevah lokalnega pomena, ki bistveno vplivajo na življenje krajanov, in dajejo mnenja, zlasti v zadevah lokalnega pomena, ugotavljajo potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena in izdelujejo programe dela, ki se nanašajo na zadeve lokalnega pomena. Četrti samostojno opravljajo naslednje naloge: - upravljajo s premoženjem, ki jim je dano v uporabo s posebnim odlokom; - skrbijo za pospeševanje kulture in drugih društvenih dejavnosti; - opravljajo druge naloge, ki se nanje prenesejo z odlokom. V Mestni občini Ptuj z organiziranostjo in delovanjem 8 četrtnih skupnosti sledimo Evropski listini o lokalni samoupravi in uveljavljamo eno temeljnih načel - načelo subsidiarnosti, ki določa, naj javne naloge po možnosti izvajajo tiste oblasti, ki so državljanom najbližje. Novoizvoljeni četrtni svetniki so po letošnjih volitvah na kon- ske volilne komisije in občinske stitutivnih sejah, na katerih so uprave, izvolili nova vodstva sodelovali predstavniki Občin- svetov četrtnih skupnosti. Za predsednike in podpredsednike so bili izvoljeni naslednji: Četrtna skupnost Predsednik Podpredsednik Breg-Turnišče Vladimir Koritnik Janez Rožmarin Center Branka Bezeljak Franjo Rozman Grajena Peter Vajnberger Marjan Germovšek Jezero Črtomir Rosič Andrej Korošec Ljudski vrt Igor Šeruga Ana Ostrman Panorama Rozalija Ojsteršek Peter Kukovec Rogoznica Janko Čeh Marjan Cajnko Spuhlja Franc Bolcar Silvo Kralj 6 //fcf/rfffi STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 Pred referendumom V nedeljo, 12. decembra 2010, bomo na referendumu odločali o novem Zakonu o Radioteleviziji Slovenija. Nekoč javni zavod, ki naj bi bil popolnoma suverena, avtonomna in neodvisna medijska hiša, po novem zakonu postaja institucija javnega prava z vsemi lastnostmi delniške družbe in tako prihodnji tajkunski plen, ki se ga bo z lahkoto olastninilo. Finančne posledice, ki bodo zaradi zakona nastale, bodo veliko večje, kot bo stal referendum! Posredovanje informacij v smislu popolnega nadzora nad tem, kaj se bo slovenskemu narodu sporočalo in kaj prikrilo, je agresiven in prezirljiv korak, usmerjen v čase, za katere smo mislili, da se ne morejo več ponoviti. Zato glasujmo PROTI, ker smo: - PROTI privatizaciji javne televizije in radia; - PROTI temu, da se naš denar iz RTV-naročnine steka v zasebne žepe; - PROTI temu, da se zakon, ki ga je že potrdilo ljudstvo na referendumu, spreminja zaradi politično-tajkunskih apetitov; - PROTI vladnemu podrejanju javnega zavoda RTV Slovenija pod krinko civilne družbe; - PROTI temu, da s pomočjo naših RTV-prispevkov omogočimo privatizacijo javnega zavoda. Zato na referendumu glasujte PROTI sprejetju predloga novega zakona o RTV Slovenija! Mestni odbor SDS Ptuj Novinarska konferenca predsednikov koalicijskih strank Predsedniki koalicijskih strank Borut Pahor (SD), Gregor Golobič (Zares) in Katarina Kresal (LDS) so v ponedeljek, 15. novembra 2010, na skupni novinarski konferenci ob začetku referendumske kampanje izrazili podporo sprejetemu zakonu o RTV Slovenija. Novinarska konferenca je potekala v Klubu Cankarjevega doma. Predlog zakona ohranja osnovno organizacijsko strukturo RTV, vendar pa je velika večina ustanovnih elementov RTV Slovenija urejena drugače. Število članov sveta se bo tako spremenilo z zdajšnjih 29 na 15. Medij bi po novem vodila 5-članska uprava, nadziral pa bi ga 7-članski nadzorni svet. Uslužbenci na RTV Slovenija ne bodo več javni uslužbenci, določanje višine RTV-prispevka pa ne bo več v domeni vlade, ampak se bo samodejno usklajevala z rastjo življenjskih potrebščin. Mestni odbor LDS Ptuj Zeleni Ptuja v razmislek in kot povabilo občankam in občanom Ptuja Zraven uspešnih projektov se je nabralo veliko nerešenih problemov, ki onemogočajo umestitev Ptuja med razvita slovenska mesta. Zeleni Ptuja bomo v mestnem svetu predlagali in podpirali tiste rešitve, ki bodo Ptuju omogočili pot med najhitreje rastoča mesta v Sloveniji; tudi za večjo gospodarsko uspešnost in nova delovna mesta. Pri tem moramo najprej izkoristiti svoje naravne danosti in evropsko bogato kulturno dediščino. Prioritete, ki smo jih kot ključne programske izpostavili v predvolilnem času, so pospešena gradnja lokalnih cest, pločnikov in kolesarskih stez, ki bodo Ptuj uvrstile med prometno mobilna, povezljiva in varna mesta. Okoljsko moramo mesto urediti tako, da se bo to poznalo tudi na zdravstveni sliki prebivalcev Ptuja. V ta namen je potrebno prioritetno zamenjati azbestne vodovodne cevi in ukrepati za zaščito podtalnice, izboljšati stanje zraka ter urediti nove zelene površine, namenjene vsem generacijam. Mestno jedro mora biti deležno ta- kojšnje pomoči v obliki kratkoročnih ukrepov. Če želimo urejeno mesto, moramo odgovorneje poskrbeti za ravnanje z odpadki. Ptujsko jezero, reka Drava in potoki še čakajo na izvedbo pravih rešitev. Posebno skrb zahteva reševanje socialnih stisk, saj je Ptuj danes glede tega eno najbolj ogroženih mest v Sloveniji. In kot pravi naš predsednik Vlado Čuš: »Najboljša socialna varnost je delovno mesto.« Na volitvah ste nam namenili premalo podpore za hitre pozitivne spremembe. Zato bomo v novem mandatu v večji meri potrebovali vaše neposredno sodelovanje na posameznih projektih tudi na terenu. Obenem pa vabimo vse Ptujčanke in Ptujčane, ki si želite napredovanja in skupnega uspeha našega mesta na zgoraj navedenih področjih, da nam pošljete svoje predloge po elektronski pošti zeleni@zeleni.si. Zeleni Ptuja zares ZA potrditev novega Zakona o RTV Slovenija Novi zakon o RTV, ki bo predmet referendumske presoje, ni nastal čez noč. Za razliko od zdaj veljavnega t. i. Grimso-vega zakona, ga ni pisala ena oseba, temveč je pri njem sodelovala strokovna javnost, je plod številnih usklajevanj, ne politizira, ne spreminja RTV v delniško družbo in ne deli državljanov na prvorazredne in drugorazredne. Z njim RTV ohranja zaščitene vrednote - samostojnost, javnost ter nacionalni in kulturni pomen. Zakon politiki odvzema odločujoč vpliv na javno RTV, saj bo DZ imenoval zgolj 5 članov (do sedaj 21), ki bodo izbrani z javnim razpisom. V nadzornem svetu zavoda pa bo vlada imela zgolj enega predstavnika. RTV še naprej ostaja javni zavod, določila iz zakona o gospodarskih družbah pa uvajajo zgolj večjo transparentnost. Tudi komercializacije ne bo, saj zakon jasno razmejuje med javno službo in tržno dejavnostjo. Ponovno se uvaja neodvisno delovanje novinarjev in drugih programskih delavcev na RTV, saj ti ne smejo biti podvrženi sistemu, v katerem okvire in temeljna izhodišča postavlja vsakokratna vlada. V Zaresu menimo, da je zakon dober, transparenten ter ponovno vrača novinarsko svobodo, zaradi česar podpiramo sprejeti zakon in smo ZA potrditev zakona na referendumu. Miro Vamberger, predsednik MO Zares - nova politika Ptuj Stranka mladih - Zeleni Evrope se zahvaljujemo vsem volivkam in volivcem za podporo na lokalnih volitvah 2010. SMS Mestni odbor Stranka mladih - Zeleni Evrope //fcf/rvft 7 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2010 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO / GOSPODARSTVO Naše težave so njihov izziv SD Mesec november je mesec, v katerem obeležujemo - s strani Generalne skupščine predlagane - mednarodne dneve: 16. november - dan strpnosti, 20. november - svetovni dan otroka, tretja nedelja v novembru - svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, 25. november - mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Če malo pomislimo, je strpnost, ki začenja niz spoštovanja, solidarnosti, blaginje za otroke, preprečevanja nasilja, spodbujanje sočutja, podpore ..., rdeča nit vseh omenjenih dni. Lahko bi rekli, da je mesec november mesec strpnosti. »Strpnost je spoštovanje, sprejemanje in upoštevanje različnosti svetovnih kultur, načinov izražanja in življenja ljudi. Vzgaja se s spoznavanjem, odprtostjo, komunikacijo in svobodo misli, vesti in vere. Strpnost je skladnost v različnosti. Ni samo moralna dolžnost vsakega posamez- nika, ampak tudi politična in pravna zahteva. Strpnost morajo izvajati posamezniki, skupine in države. Strpnost je vedno v skladu s spoštovanjem človekovih pravic. Izvajanje strpnosti ne pomeni tolerance ob socialni krivici, opustitvi ali odvzemanju moči osebnih prepričanj, temveč pomeni, da je vsakdo svoboden pri ustvarjanju svojih lastnih prepričanj in istočasno sprejema prepričanja drugih. Vsakdo ima pravico živeti v miru z drugimi in biti to, kar je.« (Generalna skupščina UNESCO) Zato naj bo strpnost osrednje vodilo pri delu tudi mestnim svetnikom, ki jim čestitamo za izvolitev v mestni svet in jim želimo uspešen začetek dela. Naj bodo njihove odločitve v dobro vsem Ptujčankam in Ptujča-nom. Socialni demokrati smo prepričani in s svojim delom se bomo potrudili, da bo enaka modrost - strpnost - zmagovala tudi pri sprejemanju odločitev tega Mestnega sveta za blaginjo Ptuja. Mestni odbor Socialnih demokratov Razvojno partnerstvo za Ptuj Mestni svet je konstituiran. Večina pri formiranju delovnih teles po strankarski aritmetiki žal ni upoštevala predloga Mestnega odbora SLS Ptuj, da bi imel glede na strankine programske prioritete predstavnika v odboru za gospodarstvo. Mestni odbor SLS bo, upoštevajoč strankarsko politično razmerje v mestnem svetu, pri svojem delovanju v vlogi aktivne konstruktivne opo- zicije oziroma odgovorne alternative, ki bo podprla projekte in politike, za katere bomo ocenili, da so v skladu z našim programom in vrednotami evropskega kulturnega kroga. Da bi se izognili ideološko-strankarski polarizaciji in izključevanju, bomo predlagali vzpostavitev Razvojnega partnerstva za Ptuj, ki naj bi na temeljnih strateških projektih za razvoj Ptuja in Spodnjega Podravja preseglo strankarska razmerja v mestnem svetu. Branko Brumen, predsednik MO SLS Ptuj Priložnost za osvežitve v stranki Vrh aktivnosti stranke bo 4. redni kongres Nove Slovenije, saj ga je svet stranke na predlog izvršilnega odbora sklical v soboto, 11. decembra, v Kranju, potekal pa bo v športni dvorani Zlato polje. V skladu s statutom stranke bo letošnji kongres volilne narave. Ob tem se bo Mestni odbor N.Si Ptuj na svoji seji odločil tudi za kandidate za organe stranke in določil, kdo bo s predsednikom mestnega odbora Janezom Rožmarinom delegat na kongresu. Tudi letos bo dana možnost, da se kongresa udeležijo naši člani občinskih odborov ali spremljevalci, ki bodo lahko na kongresu ali pa si bodo vmes ogledali mesto in znamenitosti s pomočjo Mestnega odbora Kranj. Vsem želimo prijetne adventne dni in veselo pričakovanje najlepših praznikov. Mestni odbor N.Si Ptuj Podjetje II4, d. o. o., je mlado podjetje, ustanovljeno leta 2008. Ukvarjajo se z razvojem in raziskavami na področju informacijske tehnologije, komunikacij in energetike. Vodita ga Gorazd Orešek in Peter Zajšek. Njuna kariera se je začela pred 14 leti, ko sta že med študijem sodelovala in se kasneje tudi redno zaposlila v podjetju Iskraemeco, d. d. Ko so podjetje kupili Egipčani, sta se odločila za ustanovitev svojega podjetja in sprejem strateške pogodbe o sodelovanju s kranjskim podjetjem. Besedilo in foto: Staša Cafuta Uporabni spletni portali Letos so razvili tri lastne spletne portale: Agroluxs.si je specializiran kmetijski portal, namenjen vsem, ki so kakor koli povezani s kmetijstvom. Ponuja tudi brezplačne male oglase s področja kmetijstva (kmetijska mehanizacija, živali, pridelki in storitve). »Uporabniki lahko najdejo tudi zanimive novice s področja kmetijstva ter dobijo preko portala tudi drugo pomoč oziroma storitve, kot so: računovodstvo, izdelava spletnih strani, kmetijske subvencije in nepovratna sredstva,« še pojasni Gorazd Orešek. Drugi spletni portal, PopraviAvto.si, ponuja uporabnikom, da na podlagi uporabniške izkušnje drugih izberejo pravega ponudnika avto-storitvene dejavnosti za popravilo svojega avtomobila. SPI.si je spletni portal za prijavo na izpite. »Gre za spletno aplikacijo, ki je namenjena predvsem ljudskim univerzam in jo tudi razvijamo v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj. Slušatelji se lahko prijav-ljajo/odjavljajo na/od izpitov ter da lahko hitro dostopajo do literature in do sprotnih obvestil. Na drugi strani pa seveda omogoča boljši pregled in učinkovitejše delo tako strokovnim sodelavcem na univerzah kot tudi predavateljem.« V razvoju imajo še nekaj por-talov. PopraviHiso.si ponuja uporabnikom, da na podlagi uporabniške izkušnje drugih izberejo pravega ponudnika gradbene ali 8 //fcf/rfffi GOSPODARSTVO / OKOLJE IN PROSTOR 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 Peter Zajšek in Gorazd Orešek. »Naša želja je nadaljnje širjenje raziskovalne dejavnosti. To pa pomeni nova delovna mesta za visoko kvalificiran lokalni kader.« obrtniške dejavnosti, Asteriks.si pa bo namenjen vodenju društev. »Aplikacija bo bistveno olajšala vodenje in organizacijo društev. Omogočala pa bo tudi komunikacijo med društvi in njihovo povezovanje.« Uporabni spletni strani: www.PopraviAvto.si www.Agroluxs.si Člani konzorcija Razvojnega centra za zelene tehnologije So strateški partnerji s kranjskim podjetjem Iskraemeco, d. d., ki je eno izmed večjih svetovnih proizvajalcev števcev električne energije. Za njih pripravljajo zahtevnike in specifikacije; razvijajo programsko opremo; tržijo produkte in storitve. Pred nekaj dnevi so podpisali konzorcijsko pogodbo in s tem postali član konzorcija Razvojnega centra za zelene tehnologije iz Murske Sobote. »Za nas je to velik dosežek, saj smo postali partnerji z Dravskimi elektrarnami ter podjetji, kot sta Šumer in Keter Invest. Sodelovali bomo pri razpisu, ki je namenjen raziskavam in razvoju na področju energetike,« opiše Peter Zaj šek in nadaljuje, da bodo s projekti, kot je HOPE, osveščali uporabnike o porabi različnih energen-tov in o učinkovitej ši rabi električne energije ter tudi direktno zniževali potrošnjo električne energije. »S tem bodo ljudje privarčevali denar, energijo in posledično prispevali k znižanju CO2 izpustov.« Študij, ki zagotavlja delovno mesto Na vprašanje, kaj svetujeta mladim, odgovorita, da se jima zdi pomembno, da bi se mladi bolje zavedali, kako zelo pomembna je odločitev o študiju. Najprej, da sploh gredo študirat, in kot drugo, da izberejo študij, ki jim bo ob koncu zagotovil delovno mesto. Danes diplomantom računalništva, elektrotehnike in matematike ni treba skrbeti, da ne bi dobili službe. Na vprašanje, kje vidita svoje podjetje čez nekaj let, pa odvrneta, da si želita, da postane priznano in uspešno slovensko podjetje na področju informacijske tehnologije, ko- munikacij in energetike. Kaj pomeni ime podjetja II4? II4 pomeni ORZA oziroma prvi dve črki priimkov Orešek in Zajšek. II predstavlja v programskih jezikih operacijo OR, 4 pa je e-okrajšava za ZA (angl. - for). Kako do energetsko učinkovite občine V organizaciji Regionalnega centra za okolje Slovenija (REC Slovenija), OŠ Brezovica in Mestne občine Ptuj ter v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije je 19. oktobra na Brezovici pri Ljubljani v okviru evropskega projekta INTENSE potekala delavnica Kako do energetsko učinkovite občine. Andrej Klemenc, REC Slovenija, Robert Novak, MO Ptuj Foto: Andrej Klemenc Delavnica je bila namenjena vsem, ki se tako ali drugače ukvarjajo z načrtovanjem, gradnjo in/ali prenovo stavb ter energetsko učinkovitostjo v zgradbah, v prvi vrsti tistim, ki to počno v okviru, s pooblastilom ali po naročilu občin oz. občinskih uprav. Uvodoma sta več kot 50 udeležencev pozdravila ravnatelj OŠ Brezovica Vladimir Hanžeko-vič in župan občine Brezovica Metod Ropret, ki je na kratko tudi predstavil, zakaj in kako se je občina brez podpore EU in države uspešno lotila izgradnje prve nizkoenergijske osnovnošolske stavbe v Sloveniji. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi nove energetske zakonodaje in kritični obravnavi novega Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Po predstavitvi projekta daljinskega upravljanja z energijo v MO Maribor so v razpravi izpostavili energetsko upravljanje kot nujen ukrep za sistematičen pristop, ki potrebuje jasno politično podporo župana in ga je treba nadgraditi s ciljnim skupinam prilagojenimi dejavnostmi oza-veščanja, motiviranja in usposabljanja za spremembo energetskih razvad v javnem sektorju. Dober primer spreminjanja navad učencev sta s predstavitvijo dejavnosti krožkov energetskih in ekoloških detektivov podali učiteljici na OŠ Brezovica Marija Premrl in Goranka Žnidar Dečman. Dr. Marijana Šijanec Zavrl iz GI ZRMK je v svojem predavanju predstavila omejitve in priložnosti za energetsko prenovo spomeniško zaščitenih stavb ter grožnjo, ki so ji slednje izpostavljene zaradi podnebnih sprememb, če ne bo pravočasno prišlo do njihove ustrezne prenove. Robert Novak iz MO Ptuj in Uroš Rošker s podjetja Biro Biro, d. o. o., pa sta vsak iz svoje plati predstavila koncept in dejavnosti za prenovo spomeniško zaščitene Mestne hiše na Ptuju, s prenovo katere želi občina dati zgled ter oblikovati smernice za prenovo in izdati priročnik o vseh postopkih pri prenovi spomeniško zaščitenih stavb, ki bo v pomoč tudi zasebnim investi- ■uru H! mu PILI torjem. V zaključku delavnice je arhitekt Slavko Gabrovšek iz biroja Sonet predstavil koncept eko-lo-gičnost, ki ga je vodil k ponovni rabi gradiv, »recikliranih« iz gradbenih odpadkov porušene stavbe, rabi naravnih, lokalnih in novih gradiv, dobri toplotni izolativnosti ob zrakotesnosti in dobrem prezračevanju objekta, rabi sončne energije in ustreznem senčenju stavbe ter zbiranju in rabi deževnice za splakovanje sanitarij. Z velikim zanimanjem so udeleženci sledili Gabrovšku na vodenem ogledu stavbe. Podrobnejše poročilo in fotografije z delavnice si lahko ogledate na: http://www.rec-lj.si/projek-ti/INTENSE/ aktualno_intense. htm. 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2010 Premalo ekoloških otokov, med odpadki vse preveč bioloških odpadkov Odzivi občanov na akcijo nadzora ločevanja odpadkov v novembru so bili zelo intenzivni. Mnogo je bilo pozitivnih, mnogo tudi negativnih iz najrazličnejših razlogov, ki so povezani z izsledki akcije, navedenimi v nadaljevanju. Postavlja se vprašanje - zakaj šele zdaj, zakaj ne že pred desetimi leti, ko smo prvič posredovali navodila našim občanom? Žal je eden od glavnih razlogov ta, da je bilo treba pogledati v posodo in zapisati, da se nepravilno ravnanje sankcionira s 400 evri. Dokler tega nismo storili, so se zloženke z navodili znašle v najboljšem primeru med odpadnim papirjem ali pa kar med mešanimi odpadki. Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin Foto: Rado Škrjanec Vložimo čim več truda v ločevanje odpadkov, ker je to gospodarno, ker s tem varčujemo, ker nas v to sili zakonodaja, predvsem direktive EU, in predvsem zato, ker bomo s tem omogočili bodočim rodovom dostojno življenje. Začetki ločenega zbiranja komunalnih odpadkov segajo na našem območju že v zgodnja devetdeseta leta, ko smo po vzoru zahodnih sosedov pričeli z ločevanjem papirja in steklene embalaže. V mestu in vaških središčih smo postavili prve, takrat še kovinske posode za papir in steklo. Od takrat pa do danes smo sistem ločevanja odpadkov ves čas nadgrajevali, spreminjali in izboljševali. Pripravili smo navodila za pravilno ločevanje odpadkov, ki so bila prvič v obliki zloženke posredovana gospodinjstvom že v letu 2000. Sledila je izdaja časopisa Čistega mesta Ptuj in ob vsaki spremembi oziroma nadgradnji sistema ločevanja odpadkov nova navodila v obliki zloženk, časopisnih člankov in navodil o pravilnem ločevanju z odpadki, ki so bila gospodinjstvom posredovana skupaj s Ptujčanom oziroma z lokalnimi mediji v vseh občinah, ki gravitirajo na CERO Gajke. Rezultati ločenega zbiranja na našem območju so bili na osnovi tovrstnih pristopov k ozaveščanju prebivalcev v primerjavi z ostalo Slovenijo sorazmerno dobri, a glede na zakonske zahteve vsekakor še ne dosegamo zahtevanih standardov. Ugotovitve po nadzoru ločevanja odpadkov v novembru Cilji in namen akcije so bili predvsem: pregledati situacijo na terenu glede količine in kakovosti ločenega zbiranja odpadkov, ugotoviti vzroke za stagnacijo v zadnjih dveh letih, pripraviti predloge za izboljšanje obstoječega stanja, uskladiti z zahtevami zakonodaje, vsako leto povečati količino ločenih frakcij in zmanjševati količino odloženega (saj je do leta 2015 dovoljeno odlagati največ 20 % obdelanih komunalnih odpadkov). V nadzoru je bilo pregledanih in obravnavanih 500 gospodinjstev, ki živijo v individualnih stanovanjskih hišah, 300 gospodinjstev in lokalov v starem mestnem jedru Ptuja in približno 600 gospodinjstev v večstanovanjskem blokovskem naselju Ptuja. Na območju gospodinjstev, ki živijo v individualnih stanovanjskih hišah, je bilo izrečenih 5 % pohval, vsem drugim pa so bila dana obvestila z opozorilom in navedbo, kaj ni bilo izločeno. Ugotovljeno je bilo, da približno 20 % občanov ne ločuje odpadkov, vsi drugi občani ločujejo odpadke, vendar ne v celoti. Najbolje sta ločena papir in steklena embalaža. Največ nepravilnosti je pri ločevanju plastične in tetrapak embalaže. Veliko občanov očitno še ne ve, da ločeno zbiramo tudi tetrapak in ga odlagamo v posodo skupaj s plastično embalažo. Žal je med odpadki še vse preveč bioloških odpadkov, kljub temu da ima skoraj vsaka hiša svoj vrt in bi lahko občani odpadke kompostirali. V starem mestnem jedru je stanje ločevanja podobno. Največji problem predstavlja ločevanje bioloških odpadkov. Ugotovljeno je bilo, da veliko občanov nima posode za biološke odpadke ali le-ta ni ustrezno označena in je zato občani ne uporabljajo v ta namen. Večstanovanjsko blokovsko naselje je razmeroma dobro opremljeno z vsemi namenskimi posodami, na nekaterih posodah so sicer zbledeli napisi, zato jih bo treba opremiti z novimi. Žal je bilo ugotovljeno, da je med ostanki odpadkov še vse preveč frakcij, ki bi jih stanovalci morali izločiti. Med nadzorom so občani predlagali postavitev vsaj še 17 novih zbiralnic ločenih frakcij na različnih lokacijah v občini. Veliko občanov si je po podatkih Čistega mesta Ptuj med akcijo naročilo posode za biološke odpadke. Inšpekcija po zaključku akcije ugotavlja, da nas čaka še veliko dela, preden bomo lahko zadovoljni s situacijo ravnanja z odpadki. Veliko nalog bo moral opraviti izvajalec javne službe. V ta namen je inšpekcija Javnim službam Ptuj, d. o. o., in Čistemu mestu Ptuj odredila, da je treba: - takoj povečati število odvozov ločenih frakcij iz zbiralnic ločenih frakcij (v nadaljevanju ZLF); - povečati mrežo ZLF na celotnem območju MO Ptuj; - staro mestno jedro opremiti s posodami za biološke odpadke oziroma obstoječe posode opremiti z napisi in oprati posode na celotnem območju; OKOLJE IN PROSTOR n - na vseh obstoječih ZLF obnoviti napise, povečati odprtine na posodah za plastenke in pločevinke; - skrbeti za urejen videz in čistočo ZLF itn.; - ob vsaki novi vključitvi občana v redni odvoz odpadkov je izvajalec del dolžan občana informirati s podrobnimi navodili o ravnanju s komunalnimi odpadki; - po odloku je izvajalec javne službe dolžan vse občane vsaj enkrat letno na primeren način seznaniti z navodili in morebitnimi novostmi; - izvajalec javne službe je dolžan nadzorovati, ali občani ločujejo odpadke, in najti način za to, ob ugotovljenih kršitvah pa podati konkretne prijave občinski inšpekciji, ki bo posledično speljala prekrškovni postopek zoper konkretnega kršitelja; - glede na ugotovitve s terena in številne predloge občanov po spremembi načina ločenega zbiranja odpadkov (ločevanje v gospodinjstvu - posode za ločeno zbiranje doma) bo treba skupaj z vodstvom MO Ptuj, Javnimi službami Ptuj in Čistim mestom Ptuj preučiti podane predloge in posledično sprejeti ustrezne spremembe z novimi predpisi; - izvajalec je dolžan do konca novembra pripraviti posodobljena navodila o ločevanju in jih na primeren način posredovati občanom. 10 OKOLJE IN PROSTOR / TURIZEM 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 Aktualna vlaganja v cestno infrastrukturo Poziv vsem občanom k strpnosti v prometu v času izvajanja cestnih del Bron ja Habjanič Izgradnja pločnika ob Zagrebški cesti MO Ptuj je v septembru pristopila k nadaljevanju gradnje pločnika ob Zagrebški cesti na Ptuju. Z izgradnjo 3. faze se bosta povezala obstoječa pločnika Zagrebške ceste (1. in 2. faza) v celoto, od rondoja povezovalne ceste pri Perutnini do Selske ceste. Izvajalec del - Komunalno podjetje Ptuj, d. d., je bil izbran v okviru postopka javnega naročanja - postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Pogodbena vrednost gradnje 3. faze znaša dobrih 260.000 evrov. Izgradnja pločnika bo predvidoma trajala tri mesece, obsega pa položitev naslednjih komunalnih vodov: plinovod, zamenjava azbestnocementnih cevi obstoječega vodovoda, del fekalne kanalizacije, meteorno kanalizacijo, javno razsvetljavo, NN omrežje, TK in KKS vode. V trasi so tudi obstoječi TK kabli in jaški, kar pa povzroča precej težav pri sami izvedbi. Ko bodo položeni vsi komunalni vodi, bodo začeli urejati še pločnik. Ta bo širok 3 metre, namenjen pa bo tako pešcem kot kolesarjem v obe smeri vožnje. Zaradi nemotenega izvajanja gradbenih del je bilo treba cesto polovično zapre- ti, zato na MO Ptuj domačine in vse druge udeležence v prometu pozivajo k strpnosti. Rekonstrukcija regionalne ceste skozi Podvince Četrtna skupnost Rogoznica je 15. oktobra dočakala težko pričakovano rekonstrukcijo regionalne ceste skozi naselje Podvinci s kolesarskimi potmi in hodniki za pešce. MO Ptuj je kot sofinancer v celoti financiral izdelavo projektne dokumentacije in bo z investitorjem, Direkcijo Republike Slovenije za ceste, ki je v skladu z javnim razpisom izbrala najugodnejšega ponudnika Cestno podjetje Ptuj, d. d., iz- vedla tudi pričeto rekonstrukcijo 2,4 km dolgega odseka. Ureditvena dela zajemajo rekonstrukcijo voziščne konstrukcije, izgradnjo kolesarskih poti, hodnikov za pešce, avtobusnih postajališč, ureditev sedmih cestnih priključkov, izgradnjo javne razsvetljave, vodovoda, kanalizacije, odvodnjavanje prometnih površin in ureditev drugih infrastrukturnih vodov. V prvi etapi bo izvedena rekonstrukcija regionalne ceste z vso pripadajočo infrastrukturo v dolžini enega kilometra v smeri Pacinje-Ro-goznica. Celotna vrednost prve etape znaša 1,2 milijona evrov, od tega znaša delež MO Ptuj 500.000 evrov. Prireditev Rimske igre je med finalisti na področju turističnih inovacij Terme Ptuj se bodo že letos bolj povezale s ptujskim jedrom. Termalni park se aktivno pripravlja na izvedbo projekta pokritja zunanjih bazenov. Leta 2012 napovedujejo na Rimskih igrah 100.000 obiskovalcev. Na 57. gostinsko-turističnem zboru Slovenije, ki je septembra potekal v Kranjski Gori, so Ptujčani pobrali veliko priznanj. Besedilo in foto: Staša Cafuta Bogata bera odlikovanj Zaposleni v družbah Savine dejavnosti Turizem so letos na 57. gostinsko-turističnem zboru z bogato bero odlikovanj vnovič potrdili znanje in usposobljenost na področju gostinskih in turističnih storitev. Skupno so prejeli kar 34 zlatih, 41 srebrnih in 14 bronastih medalj ter dve priznanji. Ptujčani so letos dobesedno »eksplodirali«. Zlato medaljo sta osvojila Aleksander Šori v kategoriji tekmovanje v pripravi jedi po naročilu (magic box) in Franci Gerdak v kategoriji razstava omizij. V tekmovanju hotelskih receptorjev je Doris Škorjanc prejela srebrno medaljo, »srebrn« pa je bil tudi Mitja Mohorko v tekmovanje barma- nov. Miro Šiler je postal »zlat« v tekmovanju piva. Natalija Medved je bila najboljša med sobaricami. Sodelavke Jožica Ogrinc, Slavica Kokot ter Lidija Širovnik so prejele srebrne medalje. V tekmovanju priprav jedi v kotličku je Maks Kekec prejel zlato, Srečko Krajnc pa bronasto priznanje. Tekmovanje v pripravi kave je prineslo Damjani Trstenjak srebrno nagrado. Na vrhu med zdraviliškimi kraji Projekt Rimskih iger se je že uvrstil med kandidate za finaliste razpisa Sejalec 2010, s katerim Slovenska turistična organizacija zbira najboljše prispevke na področju turističnih inovacij. Javna razglasitev rezultatov bo Priznanje Delavec Save 2010 je prejela Sonja Krajnc, vodja strežbe v Grand hotelu Primus. »Zavedam se, da takšno nagrado prejmeš le enkrat v življenju, in ko sem izvedela, da sem nagrajenka Save, sem bila presrečna. To je resnično lepa stvar.« objavljena na Slovenskem turističnem forumu predvidoma v decembru. Eden izmed osnovnih pogojev za uspešen razvoj turizma je tudi urejeno in gostoljubno okolje. Tega se po besedah direktorja Andreja Klasinca v Termah Ptuj dobro zavedajo, zato dajejo velik pomen skrbi za celostno urejenost objektov in destinacije. Vsako leto sodelujejo v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna, s katerim Turistična zveza Slovenije uspešno udejanja prizadevanja za ohranjeno in urejeno okolje v prijazni in gostoljubni Sloveniji z bogato turistično ponudbo. Tudi letos so prejeli najvišje priznanje za urejenost in gostoljubnost v kategoriji srednji kampi, Ptuj pa je med zdraviliškimi kraji osvojil drugo mesto. 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2010 PTUJCANI Le kdo izmed Ptujčanov je ne pozna? Urške Vučak Le kdo izmed Ptujčanov je ne pozna? Že več kot pol leta navdušuje staro in mlado v monokomediji »Prava baba«. Od oktobra igra tudi v gledališki predstavi jtjjfl^L za otroke Oj, čudežni zaboj, in sicer v vlogi koračničarja. Kljub temu da nima diplome iz igralstva, je doslej izvrstno /~ . odigrala vse vloge, ki so ji bile zaupane. Diploma gor ali ' ^ H dol, tisti, ki ima resnično pravico, da lahko sodi, kaj je dobro in kaj ne, je zgolj in edino gledalec. »Če sem za igralstvo nadarjena, ne vem, dejstvo je, da v tem uživam, kljub temu da je tudi tukaj vloženega ogromno dela.« Besedilo in foto: Bron ja Habjanič Prve štiri razrede osnovne šole je Urška obiskovala na Osnovni šoli Franc Osojnik (zdajšnji Ljudski vrt), nato jo je mama zaradi večizmenskega pouka prepisala na Olgico, kjer je pouk 1986/87 Žarko Petan: Zaspana Trnuljčica in krmežljavi Matja-žek (Stopinje) 1988/89 Dane Zajc: Otroka reke (Teater III) 1989/90 Emil Filipčič: Ujetniki Svobode (Teater III) 1990/91 Ronald D. Laing: A me ljubiš (mladinska gledališka skupina) 1991/92 Federico Garcia Lorca: Publika (Teater III) 1992 Slawomir Mrožek: Na odprtem morju (Teater III - Gledališče ZATO) 1992/93 Franček Rudolf: Pegam in Lambergar (Teater III) 1993 Jean Paul Sartre: Zaprta vrata (Gledališče ZATO) 1994/95 Alojzij Remec: Magda (Teater III) 1996/97 Emil Filipčič: Psiha (Teater III) 1998/99 Peter Božič: Vojaka Jošta ni (Teater III) 1998/99 Albert Wendt: Ptičji Jaka (gledališki studio ZKD) 2000 P. I. Čajkovski: Hrestač (baletna sekcija in Teater III) 2000/01 Franz Xaver Kroetz: Nagon (MGP Ptuj) 2001/02 Sean O'Casey: En pri-šparan jurij (Teater III) 2003/04 J. B. Glazer: Babica Mraz in dedek Mraz (Teater III) 2005/06 A. T. Linhart: Micka (MGP Ptuj) 2007/08 T. Toš: Ovinek 2 (MGP Ptuj) 2009/2010 P. Srpčič: Prava baba (MGP Ptuj) potekal samo dopoldan. Tja je hodila tudi njena mlajša sestra Petra in za starše je bilo organizacijsko lažje, če sta obe hčerki obiskovali isto šolo. Potem se je vpisala na gimnazijo, nara-voslovno-matematična smer. Po končani gimnaziji se je odločila za študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru (sedaj Fakulteti za naravoslovje in matematiko), kjer je vpisala enopredmetno pedagoško matematiko. Zanimala jo je tudi ekonomija, a je hitro ugotovila, da to ni zanjo. Danes je Urška mamica dveh otrok - hčerke Nine in sina Grega. Ko bo Grega jeseni začel obiskovati vrtec, se bo lotila še pisanja diplome. Kako bi Urška opisala samo sebe tistemu, ki je (še) ne pozna? »Sem zelo zgovorna in se rada pogovarjam. Po drugi strani imam zelo rada tudi svoj mir. Rada se smejim in preživljam čas s svojo družino in prijatelji. Se znam tudi razjeziti in takrat sem precej glasna. Rada imam matematiko, gledališče, da imajo stvari svoje mesto, da je tako, kot jaz hočem. Znam komplicirati, pomagati, potrebujem čas za nove stvari ter sem iskrena in precej čustvena oseba.« Prve igralske izkušnje si je nabirala že na začetku osnovne šole Z gledališčem se je prvič srečala v tretjem oziroma četrtem razredu osnovne šole. »Vem, da smo igrali jaz in dva sošolca. Tematika je bila partizanska in jaz sem bila kurirček, ki je pošto raje pojedel, kot da bi jo izdal. To je bila moja prva predstava, na pravem gledališkem odru, saj smo jo igrali tudi v ptujskem gledališču, na nekem srečanju otroških skupin. Mislim, da smo bili dobri, čeprav smo enkrat pozabili besedilo in nismo vedeli, kako naprej. Kako smo se rešili iz situacije, se ne spomnim, spomnim se pa zadrege, ki je zaradi tega nastala,« se svojih prvih igralskih izkušenj spominja Urška. Najljubši predstavi »Na odprtem morju« in »Micka« »Vedno mi je super, ko sem na odru, takrat sem pa še posebej uživala. Tudi v Pravi babi je zelo dobro igrati, ampak o njej še ne morem govoriti kot o spominu,« pravi Urška. Ob vsem igralskem talentu in velikem številu odlično odigranih vlog preseneti dejstvo, da se je Urška odločila za študij matematike in ne igralstva. »Ne vem, zakaj to ljudi preseneti! Ne vidim razloga, zakaj me ne bi navduševalo oboje. Presenetilo je pa najbrž res mojega profesorja matematike v srednji šoli, saj sem imela v 4. letniku iz matematike popravni izpit. Matematike ne študiram zato, ker sem nadarjena, temveč zato, ker me zanima in veseli, in tako se počutim tudi kot igralka. Včasih ljudje mislijo, da se ti ni treba nič truditi, ko delaš stvari, ki te veselijo, saj zraven uživaš. To seveda ni tako, je pa res lažje, če ob tem še uživaš. Nič mi ni dano. Je pa luštno in mi ni težko. Če sem za igralstvo nadarjena, ne vem, dejstvo je, da v tem uživam, kljub temu da je treba za to trdo delati.« Sicer pa ji nobena vloga ni bolj blizu kot druga. V vsaki vidi izziv in vedno se maksimalno potrudi. Dober igralec pa je zanjo tisti, ki jo prepriča. »Na sprejemne na AGRFT sem šla in jih nisem naredila. V resnici se nisem niti potrudila, pa tudi na matematiko sem že bila vpisana. Je že moralo tako biti. Po navadi šele kasneje v življenju vidimo in razumemo, zakaj so se nam stvari v življenju obračale tako, kot so se. Vsaka stvar je za nekaj dobra.« O učenju besedil »Črke mi niso blizu, govor pa zelo. Besedilo ni problem, če imam v glavi logično rdečo nit. Vse je pri meni odvisno od težavnosti razumevanja teksta. Zelo mi pomagajo asociacije.« Čeprav je Urška igrala večinoma v komedijah, vse vloge jemlje zelo resno. O »Pravi babi« Že več kot pol leta lahko na Ptuju Urško spremljamo v komediji Prava baba. Komedija dobesedno »zažiga«, saj si jo je ogledalo že ogromno ljudi. Z režiserjem predstave Petrom Srpčičem sta sošolca iz srednje šole, tako da se že dolgo in dobro poznata. »Peter je prišel na idejo, da združiva moči in nastala je Prava baba,« pojasni Urška. Za konec naj samo še izdamo, da prihodnje leto sledi nadaljevanje, zato vsi tisti, ki si še Urške niste uspeli ogledati, to storite čim prej. 12 ^SfyfA'Sf PTUJCANI / OBVESTILA 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 Aleksandra Magdalene, nova urednica ptujske lokalne televizije PeTV Aleksandra Magdalene, ki jo prijatelji krajše kličejo kar Saša ali Saška, je univerzitetna diplomirana novinarka. Kmalu po začetku študija se je zaposlila na Mestni občini Ptuj, kjer je šest let opravljala različna dela, vmes pa tudi pridno študirala. Po dolgotrajnih menjavah urednikov in novinarjev vse od ustanovitve PeTV-ja konec leta 2005 je s 1. julijem mesto odgovorne urednice prevzela Magdalenčeva, ki upa, da so začetni krči in težave zdaj končno za njimi. Bronja Habjanič Zraven že pri začetkih PeTV-ja Magdalenčeva se je PeTV-jev-cem pridružila kmalu po ustanovitvi in takrat sprva s svojimi novinarskimi prispevki pokrivala področje javnih zavodov, nato pa se je posvetila socialni tematiki. To je bil njen prvi stik s televizijo. Ob rednem delu in izrednem študiju ji je pravzaprav ostajalo zelo malo časa, zato se je odločila, da bo z delom na televiziji za določeno obdobje prekinila, saj je želela čim prej zaključiti študij. Namesto kulturologinje novinarka Novinarstvo je bilo zanjo vedno velik izziv, že kot osnovnošolka si je želela, da bi bila voditeljica. V osnovni šoli je vodila različne prireditve in sodelovala pri ustvarjanju šolskega glasila OŠ Ljudski vrt. V gimnaziji ji je k srcu prirasla kultura. Poleg tega, da so bili njeni spisi in eseji vedno zelo dobro ocenjeni, je dolgo časa pisala tudi pesmi. Spomni se, da je v gimnazijskem literarnem glasilu takrat objavila dve pesmi. Ob koncu gimnazije je na prvo mesto vpisala študij kulturologije, na drugo pa novinarstva. Še sreča, da na prvega ni bila sprejeta. Diplomirala je iz zelo zanimive teme; konkretno na vprašanju oziroma hipotezi, ali novinarka Večera preverja informacije in navaja vire, ko poroča o županu MO Ptuj, ter kakšen je odnos med občinsko PR službo in novinarji. Foto: Franci Voglar Iz dosedanjih dveh na tri oddaje Ptujske kronike ter izziv - vidnost programa v celotni Sloveniji V slabih petih mesecih so že vidni rezultati dela Magdalen-čeve. Iz dosedanjih dveh se v uredništvu od srede avgusta pripravljajo tri kronike - ob torkih, četrtkih in sobotah. Tako zagotavljajo še večjo aktualnost. V prihodnje si Magdalenčeva želi, da bi bile oddaje vsakodnevne. Ob sredah Povabilo na kavo Pripravljajo tudi produkcijo pogovornih oddaj, kjer z gosti spregovorijo o aktualni problematiki, življenjskih in poslovnih dosežkih ter gledalcem približajo zanimive Ptujčane, ki s svojim delovanjem in razmišljanjem bogatijo naš vsakdan. Oddaja, ki so jo poimenovali Povabilo na kavo, bo za zdaj na sporedu vsako sredo ob 18. uri, kasneje pa dvakrat ali celo trikrat tedensko. Vidnost tudi v sistemu T-2 Ptuj je z leti vse bogatejši, kar se tiče različnih dogodkov in prireditev, zato bojazni, da bi zmanjkalo tem, ni. Več poudarka bo na raziskovalnem novinarstvu in projektnem delu. Sorazmerno z vsem naštetim bodo v prihodnje potrebne tudi kadrovske okrepitve. Trenutno sta zaposleni dve novinarki, nekaj jih dela preko avtorskih pogodb. Kabelski sistem ima okrog 4.000 naročnikov. Ti in pa še gledalci RTS-a lahko Ptujsko Saša Magdalenc, mlada in prodorna urednica ptujske lokalne televizije PeTV kroniko spremljajo nemoteno, od sredine novembra pa je program PeTV viden tudi v sistemu T-2. Pripravlja se prenova spletne strani. Kakšne so kvalitete dobrega novinarja »Kvalitete dobrega televizijskega novinarja vidim v uravnoteženem poročanju, da je nevtralen do vseh morebitnih pritiskov, da enakovredno predstavi obe nasprotni strani in da je tudi raziskovalen - da dogodkov samo ne povzema, ampak tudi sam ustvarja novice, zgodbe, da si zna poiskati in raziskati, kaj zanima ljudi, kaj teži občane, da razišče in pride do informacij, do katerih sami ne morejo, in je tako na neki način njihova podaljšana roka. Najpomembneje pa je, da je pošten in da dela po pravilih novinarske etike, da informira javnost, da nikomur ne dela reklame, da ni podkupljiv in da zmeraj pokaže realno sliko neke zgodbe,« meni Magdalen-čeva. Na vprašanje, koliko se je pravzaprav možno v nekem majhnem, lokalnem okolju »iti« raziskovalnega novinarstva in kjer vsakdo vsakega pozna in o njem nekaj ve ali pa si vsaj misli, da ve, pa Magdalenčeva odgovarja, da je to možno, saj se mora vsak novinar držati pravil novinarske etike in pri tem velikokrat ločiti med zasebnim in javnim poljem ter svoje delo opraviti korektno. Zahvala volivcem Dosežke posameznikov in družbe kot celote v posameznih življenjskih obdobjih ocenjujemo in vrednotimo različno. Nekoč sem kot zunanji opazovalec tudi sam podcenjeval rezultate, ki so jih posamezniki dosegali na lokalnih volitvah. Obogaten z lastno izkušnjo, ko ste mi volivke in volivci na neposrednih volitvah že tretjič zaupali vodenje naše občine, pa si upam trditi, da mi je bila s tem izkazana velika čast, ki so je deležni le redki posamezniki v naši občini. Za izkazano čast in zaupanje se vam iskreno zahvaljujem, v upanju, da bom vsaj delno izpolnil vaša pričakovanja. Čas in razmere, v katerih živimo, nam nalagajo strpen dialog in predvsem obilo medsebojnega spoštovanja in razumevanja. V preteklih osmih letih ste dokazali, da smo sposobni živeti in delovati v slogi. Naj nas te vrednote spremljajo tudi v prihodnje. Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj . >f.w/.'\'i/i 13 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2010 RAZSTAVE Stalna razstava gledaliških portretov Janeza Mežana VMGP so v oktobru odprli pregledno razstavo gledaliških portretov slikarja Janeza Mežana. Otvoritev je bila še toliko bolj posebna, saj je razstavo odprla njegova hčerka, igralka, nosilka Borštnikovega prstana Ivanka Mežan, pridružil pa se ji je tudi brat, Janez Mežan. Razstava bo v MGP stalna, ogledati pa si jo bo možno v zgornjem foajeju gledališča. Bronja Habjanič Janez Mežan je bil klasični slikar. V drugem tisočletju se pogosto pozablja na tisto, kar je v določenem obdobju definiralo ne le formo, ampak in predvsem vsebino umetniških smeri in likovnih izraznosti. »Govorimo o obliki in z žalostjo pravzaprav oznanjamo nekaj, kar bi moralo biti razumljivo vsakemu, ne le posvečenemu ljubitelju umetnosti - da je prepoznanje resnične vrednosti kakršnekoli umetniške dejavnosti zares dostopno le, če je občinstvu omogočen vpogled v umetnikovo bistvo, v njegov karakterni značaj, v njegov temelj. In tega temelja, vsaj kar se umetnosti tiče, ni treba iskati predaleč - dovolj je, da se ozremo na najosnovnejša izrazna sredstva in oblike, če nam le umetnik to dovoli. Pri risbah in tuših, ki so nam nekako po naključju prišli v roke, imamo v rokah prav ta neprecenljivi material - možnost vpogleda v umetnikov 'background'. Poteza s svinčnikom je ekvivalent zarezi z nožem; obe puščata trajno in predvsem določujočo sled. In če smemo sklepati, da je resnična vrednost umetnosti v tem, da s pomočjo najosnovnejših sredstev in le z minimalnim posredovanjem sekundarnega medija, torej svinčnika ali tuša, prepričljivo udejanji tisto, kar ji ponuja navdih, si bomo dovolili pripombo, da je bil Janez Mežan izvrsten portretist in ekspresi-onist črno-belega gledališkega sveta. Sveta, ki danes ne obstoji več. Razen seveda na skicah, risbah in krokijih iz gledališkega repertoarja Janeza Mežana, ki nazorno in zgovorno pričajo o tem, da je klasična umetnost še kako prodorna tudi v brezkolo-ritni tehniki, ter ne nazadnje, da je danes zavoljo poplave vsemo- Fotoarhiv MGP gočih ad hoc izdelkov praktično nemogoče potegniti črto med dobrim in slabim. Vse je ezoterično ali pa ni aktualno,« poudarja umetnostna zgodovinarka Nina Jeza. Pisani ekstremizem in zdolgočasenost oblike sta le dva kazalnika, ki zares ne govorita v prid sodobni umetnosti. Prišel je čas, da se tudi ta dovoli prepoznati in se preneha skrivati za metuzalemskimi kvazidosežki. Še najenostavneje pa se ji bomo približali, če nam bo dovolila vpogled v zakulisje dogajanja, torej tja, kjer »nobena luč ne sveti močneje od realnosti« - v formalno bistvo njenega umetniškega dojemanja. Mežanovo resnično vrednost je izvrstno dojela dr. Štefka Cobelj, ki je v svoji sicer neiz-dani študiji o Mežanovem delu zapisala: »Mežanovo bogato umetniško dejavnost spremljajo visoka produkcija in skromna afirmacija, zanimiva razstavna dejavnost, toda brez potrebne publicistične kontinuitete, ki bi bila pomembna zlasti po letu 1950.« Mežanove risbe odpirajo oči za vrednote in svet, ki ga ni več »Gre za dogodek, ki mu na Ptuju še ni bilo primere. Kakor se skuša naše ptujsko gledališče prepričljivo in upravičeno vrniti nazaj v tirnice slovenskega klasičnega gledališča, kar je in najbrž mora ostati primarna naloga vsakega umetniškega vodje, tako nam Mežanove risbe, upamo lahko, odpirajo oči za vrednote in svet, ki ga ni več. Klasični svet klasične umetnosti klasičnih ljudi,« pa je v knjižici, ki je izšla ob razstavi, zapisala Nina Jeza, Z otvoritve gledaliških portretov akademskega slikarja Janeza Mežana (z leve: Janez Mežan, sin, Nina Jeza, avtorica razstave, Ivanka Mežan, hčerka, in Peter Srpčič, direktor MGP) dipl. umet. zgod. in kustodinja. Janez Mežan je občasno deloval kot scenograf v ptujskem gledališču in tako ustvaril veliko motivov tudi iz odrskega sveta. Razpis za podelitev plaket in priznanj Zveze kulturnih društev Ptuj za leto 2010 Predlog mora vsebovati: - naziv in naslov predlagatelja; - podatke o predlagani osebi, društvu ali skupini, ki deluje na območju Zveze kulturnih društev Ptuj; - področje delovanja; - utemeljitev za podelitev priznanja ali plakete (utemeljitvi so lahko priložena tudi mnenja drugih asociacij, ki predlog podpirajo); - navedbo, za katero vrsto priznanja velja predlog. Merila za podelitev plaket Vsako leto se podelijo največ tri plakete. Plaketo lahko prejmejo: - ustvarjalci za izjemne ustvarjalne dosežke v ljubiteljski kulturi v zadnjih 20-tih letih; - organizatorji kulturnih dejavnosti za izjemne organizacijske dosežke na področju ljubiteljske kulture; - društva in skupine za izjemne dosežke. Plaketa posamezniku je priznanje, ki se podeljuje za življenjsko delo in se podeli le enkrat. Društvom in skupinam se podeli plaketa za najmanj 30 let dela, 50, 70, 100, 120, 150, 170, 200 let dela. Merila za podelitev priznanj Vsako leto se podeli največ 10 priznanj. Priznanje lahko prejmejo: - posamezniki za pomembne ustvarjalne dosežke v zadnjih letih ali za pomembne dosežke na tekmovanjih doma in v tujini; - organizatorji kulturnih dejavnosti, če na področju ljubiteljske kulture delujejo že najmanj 10 let; - društva in kulturne skupine za pomembne umetniške dosežke na področju ljubiteljskega ustvarjanja v zadnjih letih ali za pomembne dosežke na tekmovanjih doma in v tujini. O podelitvi priznanj in plaket odloča Izvršni odbor Zveze kulturnih društev Ptuj. Predloge sprejemamo do 30. decembra 2010 na naslov: Zveza kulturnih društev Ptuj, Jadranska 13, 2250 Ptuj. Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni do 30. januarja 2011. Izvršni odbor bo obravnaval le popolne in pravočasno prispele predloge. Zveza kulturnih društev Ptuj 14 RAZSTAVE / ZANIMIVOSTI e. 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 V Galeriji Tenzor razstavlja Tanja Verlak V novembru so v Galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj pripravili novinarsko konferenco ob odprtju razstave Ptujčanke Tanje Verlak. Na konferenci je bil tudi mojster slovenske fotografije Stojan Kerbler, s katerim sta skupaj razstavljala v sklopu Galerije fotografije iz Ljubljane na razstavi svetovnega kova Paris Photo, od 18. do 21. novembra 2010. Bronja Habjanič Svet ustvarjanja oblik in življenja s svetlobo Razmerje med fotografskim objektivom in predmeti fotografij Tanje Verlak v črno-beli tehniki podirajo krhko ravno- Foto: Črtomir Goznik vesje vsakdanjika, kršijo meje ustvarjanja in tako zgradijo novo identiteto. »Odročni kraji, nedokončane zgodbe, enigmatična prisotnost dvoumnosti, čistost oblike, samota, zmedene situacije - to so Nekdanja etnološka zbirka in vinarski muzej na Ptuju V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se za vinogradniško-vinarsko stroko na Ptuju dogajale zanimive reči. Menjava vodilnih ljudi v muzeju - dr. Štefka Cobelj prevzame mesto direktorice muzeja ter med drugim zraven etnološke zbirke v grajski žitnici postavi tudi vinarski muzej v kletnih prostorih na 1600 m2. V tistem času smo v ptujskih kleteh intenzivno obnavljali dotrajano leseno vinsko posodo. Kot se spomnim, smo v 15 letih obnovili za okrog 2.200.000 litrov sodov z lesenimi hrastovimi sodi. Med temi sodi je bil v kleti nekdanje vinarske zadruge drugi največji sod v državi, tako imenovani EINZAR. Dr. Štefki Cobelj so na pomoč priskočili naši sodarji, ki so izločene sode v vinarskem muzeju v grajski žitnici ponovno sestavili. Zraven lesene posode je muzej od nas dobil mnogo za muzej dragocenega materiala, še iz časov nekdanjih lastnikov (Ornig-FUrst, bratje minoriti), sodarskih strojev in naprav. Žal je, še danes iz nepojasnjenih vzrokov, takratna politična srenja na Ptuju obsodila delo dr. Štefke Cobelj in je bila celotna vinarska in etnološka zbirka na sedanjem parkirišču pred grajsko žitnico skurjena (podpretvezo lesne gobe). Upam, da se lahko danes - če ne tedaj - sramujemo takratne politike, predvsem iz občinskega komiteja. Pa še to: dr. Cobljeva kot razrešena ravnateljica muzeja je bila prisilno upokojena. Zavetje je dobila v takratnem kletarstvu Slovenske gorice-Haloze ter pomagala strokovno postaviti vinarski in etnografski muzej na prostem na tedanjem Bachusovem trgu, za ptujsko kletjo - na sedanjem parkirišču pred pošto. S Ptujske Gore smo prenesli originalno hišo iz časa Napoleona, z vsemi priključki - gospodarskim delom. Ob hiši smo posadili braj-de, kuhinjski vrt, nekaj lipovih dreves ter po celi dolžini postavili ograjo iz odpadlih dog. Iz kleti smo razstavili 9 sodov ležakov, z Mestnega Vrha pa smo prenesli, sestavili ter pod streho postavili največjo prešo na Slovenskem. Starejši Ptujčani vedo, da je tudi ta zbirka s hišo in nadstrešjem nadprešo vred zgorela v začetku leta 1992. O zadevi takrat ni bilo dobro veliko spraševati. Še danes ne vem, zakaj. Jani Gonc Mag. Tanja Verlak, avtorica razstave, skupaj s Stojanom Kerblerjem izrazi, ki spadajo v 'ustvarjalni slovar' Tanje Verlak. Razmerje med fotografskim objektivom in predmeti njenih fotografij v črno-beli tehniki podira krhko ravnovesje vsakdanjika, krši meje ustvarjanja in tako zgradi novo identiteto. Ob opazovanju živalskega vrta, polja hmelja, zasebnih sob ali pokrajin Tanja Verlak proučuje zgodbe, zajema preoblikovanje in vsebino ter se igra s posnetki, ki se premikajo proti notranjosti in zunanjosti, kar ustvarja neke vrste približevanje realnosti in obenem odmik od nje. V svojih fotografskih delih Verlakova diktira čas in tempo fotografij, ki spominjajo na jasnost in meglico, dneve, oslepljene s svetlobo, in temne metropolitanske noči, na razpršenost in strukturiranost. Verlakova študira obnašanje ljudi, ki se, čeprav ga pogosto dobro pozna, preobrazi v čudne rituale. Tako so človek, ki je po dolgem delovnem dnevu verjetno zaspal v svojem kombiju (serija Na želje drugega računaj po sebi), dekle, ki leži na travniku, gol fant na postelji ali človeka na razpotju (vse iz serije Opatze comments), nenadoma prežeti z novimi psihološkimi in pomenskimi odtenki. Te razmere opazovalca motijo, saj so po eni strani vsakdanje in vsem skupne, po drugi strani pa nikoli popolnoma domače. Kraji in ljudje kažejo prehod od nezavednosti do zavesti, od aktivnosti do pasivnosti, skoraj do apatije. Dela se ne igrajo le z ranljivostjo posameznika, ampak tudi z njegovo odtujenostjo in konflik-tnostjo, z zgodovino in s tradicijo nekega obdobja. Tanja Verlak tako ustvarja obsežen fotografski dnevnik, ki poganja preiskavo preko navideznega, prodira v najbolj tajni svet ljudi in portre-tiranih krajev ter dokumentira tesnobne, nikoli končane situacije, kot so baloni v zdaj prazni sobi za zabave ali stopniščni klepet skupine mladih moških, katerih obrazi so skriti v temi. V opazovanju črno-belih del Tanje Verlak dihamo zgodovino češke šole fotografije, portrete velikega mojstra slovenske fotografije Stojana Kerblerja, brezmejne ali preprosto ujete pokrajine v oknu Josefa Sudeka in tudi posnetke, povezane z na primer Anselom Adamsom in Paulom Strandom. V seriji barvnih fotografij pa spoznavamo sodobne umetniške raziskave, zlasti ameriške fotografije, med drugim Douga Ait-kena in Nan Goldin. Vse njene fotografije pa kljub poznavanju velikih mojstrov zaradi svojega vizualnega vpliva in čustvene intenzivnosti presegajo njihove meje; so skoraj filmske, a so hkrati posnetki trenutkov bližine, razumevanja in intimnosti, ki jih je v delih Verlakove zmeraj videti in čutiti,« je o Verlakovi zapisala Marika Vicari. »Malo ljudi, ki fotografira, sliko, fotografijo dejansko vidi. Verlakova je zagotovo ena izmed njih,« je ob postavitvi razstave povedal mojster slovenske fotografije Stojan Kerbler. »Razstavljeni opus osemnajstih fotografij je nastajal zadnja tri leta v New Delhiju in New Yorku, naslovila pa sem ga 'Na želje drugega računaj po sebi'. Posamezne fotografije iz razstave niso podnaslovljene, saj je bil takšen moj namen,« pa je ob odprtju povedala mlada fotogra-finja mag. Tanja Verlak. //faf/rfi 'tyryf/i 15 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2010 RAZSTAVE Razstava fotografij Srdana Mohoriča v ptujski knjižnici V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju smo 28. oktobra letos odprli razstavo fotografij Srdana Mohoriča z naslovom Zazrt v staro podobo. Trideset izbranih fotografij pripoveduje zgodbo o Malem gradu ter o utripu knjižnice, ki naseljuje njegove prostore. Po koncu razstave bodo fotografije dobile svoja stalna mesta na stopniščih in sobanah osrednje knjižnične stavbe. Mira Petrovič Razstava je plod sodelovanja med knjižnico in ptujskim fotografom Srdanom Mohoričem, ki je med poznavalci fotografije poznan predvsem kot eden od ustanoviteljev in prvi ter dolgoletni predsednik Foto kino kluba DPD Svoboda Ptuj. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja si je Srdan Mohorič ustvaril ime kot amaterski fotograf, značilnost njegovih fotografij pa je zamegljenost prizorov, s čimer je avtor želel zabeležiti gibanje. Posebno pozornost so vzbudile njegove črno-bele fotografije s prizori kurentovanja (1976) ter seriji Podhodi (1978) in Sejem (1980), ki sta bili nagrajeni na vsejugoslovanskih fotografskih razstavah na Ptuju. Med svoje Foto: Srdan Mohorič največje uspehe na področju razstavne fotografije pa Srdan Mohorič šteje dodelitev naslova amaterja I. razreda. V zadnjih letih se nam je predstavil s samostojno razstavo barvnih fotografij z naslovom Planet aluminij, v katerih odkriva lepoto bližnjih posnetkov izdelkov iz aluminija. V sodelovanju s knjižnico pa je nastala popolnoma drugačna serija fotografij, v kateri so osrednje teme knjižnica, knjige, knjižničarji in bralci, obiskovalci ter gostje knjižnice. Fotograf, ki ga je očarala prenovljena podoba Malega gradu ter življenje v njem, je v fotografije ujel podobe različnih prireditev in dogodkov, pa tudi živahni vsakdanji utrip. Na prvem posnetku vidimo po- Leposlovna dvorana knjižnice gled na Mali grad kot del mestne vedute, nato pa nas fotograf korak za korakom popelje skozi dvorišče in v notranjost knjižnice, med knjige in ljudi. Posebej zanimivi so prizori iz velike dvorane, kjer se odvijajo literarni večeri z zanimivimi gosti. S fotografom lahko pokukamo še med strani knjižnih dragocenosti, s katerimi se ponaša knjižnica, ter se z bibliobusom odpeljemo med bralce v ptujsko okolico. Ob razstavi je izšel tudi spre- mni katalog z istoimenskim naslovom. Pri izboru fotografij je avtorju pomagal mojster fotografije Stojan Kerbler, osrednje besedilo k fotografijam v katalogu pa je napisala dr. Marjeta Ciglenečki. Razstava in katalog sta nastala v želji, da bi vam knjižnico še bolj približali in jo predstavili kot prostor druženja za vse generacije. Naj bo ogled razstave fotografij Srdana Mohoriča razlog več za obisk knjižnice. V Tovarni umetnosti v Majšperku razstavlja Arve Hovig Norveški akademski slikar Arve Hovig je umrl januarja 1999, ko naj bi imel v palaciju ptujskega gradu prvo samostojno razstavo v mestu, na katerega so ga vezale ljubezen in mnoge prijateljske vezi. Namesto te je bila v Galeriji Florijan leta 2000 spominska razstava; pobudo zanjo je dala Milenka Žigman, Bogomir Lugarič pa je prijazno odprl vrata svoje galerije. Sporočilo za javnost iz galerije Tovarna umetnosti Na razstavi v galeriji Tovarna umetnosti so razstavljena dela, nastala v obdobju od leta 1986 do 1999: Kurent, Dalmacija, Istra ter dela iz ciklov Blue room, Magma, Rom-f0lelse in Rooms without a view (Soba otožnosti, Magma, Zavedanje prostora, Sobe brez razgleda). Večina slik je iz umetniške zbirke Talum in zasebnih zbirk v Sloveniji. Arve Hovig je, ko se je po šestih letih študija v Veliki Britaniji vrnil na Norveško, močno zazna- moval norveško likovno sceno. Po mnenju umetnostnega kritika Haralda Flora sodijo nekatere od njegovih slik med "najmočnejša pričevanja o podobi osemdesetih let na Norveškem". Njegova dela najdemo v zbirkah norveške Narodne galerije ter drugih državnih galerij in institucij v Skandinaviji, pa tudi v številnih zasebnih zbirkah v različnih evropskih državah. Na njegov slikarski opus je vplivalo tudi bivanje v Jugoslaviji in Sloveniji, saj najdemo med deli iz osemdesetih let slike Kurent, Istra, Dalmacija, ki so na ogled na razstavi v galeriji Tovarna umetnosti. V Hovigovih delih je našel odsev tudi razpad Jugoslavije, posebej grozovitosti vojne na Balkanu. V treh desetletjih umetniškega ustvarjanja je razstavljal v mnogih evropskih državah, leta 1994 tudi v Sloveniji, v Mestni galeriji v Ljubljani. Hovigov podpis najdemo pod deli, naročenimi za norveški parlament, zunanje ministrstvo, višjo šolo v Hammarju, kjer je bilo eno od prizorišč zimskih olimpijskih iger na jugu države, za poslovno središče v Steink-jerju v osrednji Norveški ter za Univerzitetno kliniko Troms0 in Regionalno visoko šolo v Alti na skrajnem severu države. Leta 2000 so v prestižni galeriji Zveze umetnikov Norveške v Oslu postavili na ogled njegova zadnja dela pod skupnim naslovom Rooms without a view (Sobe brez razgleda). Del cikla tridesetih slik, nastalih v letih 1997-1998, je predstavljen v katalogu, ki je spremljal razstavo v Oslu in je na voljo tudi v galeriji Tovarna umetnosti Majšperk. Zajema dela Rooms without a view, Spatial awareness in Rooms (Sobe brez razgleda, Zavedanje prostora in Sobe). 16 fSft/f/.'St KULTURA 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 MGP na 45. Borštnikovem srečanju prejel nagrado za najboljšo uprizoritev sezone L Borštnikovo v Mariboru bodo za- v mestnem pa Peter Srpčič, vtisnili v so se dolgoletne Habjanič ®f.- S predstave Žabe, ki je dobila nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone. Slavile so Žabe v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi MGP ter Pia Zemljič »Z velikim veseljem in ponosom vam sporočam, da je MGP s predstavo Žabe, v režiji Jerneja Lorencija, na letošnjem Borštnikovem srečanju prejel kar dve prestižni nagradi. Pia Zemljič je bila nagrajena z Borštnikovo nagrado za vlogo v tej predstavi, sama predstava Žabe pa je bila s strani Društva slovenskih kritikov in teatrologov izbrana za najboljšo predstavo lanske sezone. Glede na to, da strokovna komisija na Borštnikovem srečanju ni podelila nagrade za najboljšo predstavo in da je bila naša predstava izbrana za najboljšo s strani največjih gledaliških strokovnjakov Slovenije, si upravičeno lastimo moralno in stvarno edino nagrado za najboljšo predstavo in s tem tudi za najboljše gledališče v pretekli sezoni. To je za naše malo gledališče izjemen dosežek, ki smo ga zmogli z veliko predanosti, požrtvovalnosti in neizmerno ljubeznijo do skupnega ustvarjanja. Ob tej priložnosti čestitam celotni ekipi predstave Žabe ter se obenem zahvaljujem kolektivu MGP za srčno, nesebično in predano delo. Na Ptuju smo lahko upravičeno ponosni, saj imamo najboljše gledališče v Sloveniji,« je po zaključku Borštnikovega srečanja povedal direktor MGP Peter Srpčič. Posebno igralsko nagrado za vlogo babice in Evice v predstavi Žabe je prejela Pia Zemljič. »Babica in Evica Pie Zemljič vstajata iz temeljne poetične strukture dramske predloge Žabe. Igralkine levitve so vpete v metafiziko predstave in so natančno uglašene z intenzivno Fotoarhiv MGP prezenco obeh soigralcev. Njeno igro odlikujejo številne nianse in intenziven notranji naboj, tako čustveni kot erotični. Med vlogama prehaja subtilno, čisto, včasih zadržano. V molku se njena igra spreminja v esej, čutnost se pretvarja v krajine, v katerih sugestivnost njene igralske drže stopa v močan in inteligenten dialog z režijo in gledalcem,« pa je v utemeljitvi zapisala strokovna komisija 45. Borštnikovega srečanja. »Režiser Jernej Lorenci uprizarja slovensko klasično besedilo Gregorja Strniše kot igro, ki z različnimi uprizoritvenimi prijemi kaže prav na značaj igre same, pri tem pa nenehno zavzema tudi odnos do gledališkega medija. To počne na vseh ravneh uprizarjanja: s scenografijo Branka Hojnika, ki v odrskem prostoru z vrsto 'vsakdanjih' scenskih elementov vzpostavlja svet v malem; s kostumografski-mi levitvami Belinde Radulovič; z načini igralskega podajanja Igorja Samoborja, Radka Poliča in Pie Zemljič, ki segajo od pripovedi prek upodobitve do vzpostavljanja distance in vnašanja komentarja vanjo; navsezadnje pa tudi z obračanjem k občinstvu kot integralnemu delu uprizoritve. Vse to so postopki, ki na Strniševo priliko pronicljivo pogledajo z družbenih, identitetnih in značajskih stališč, izhajajočih iz trenutka, ki ga živimo,« pa so v utemeljitvi nagrade za najboljšo uprizoritev sezone zapisali v Društvu gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. 8. Festival monodrama Ptuj 2010, 25. 11.-5. 12. V MGP že več kot desetletje gojijo najbolj elementarno gledališko zvrst, v kateri se iz oči v oči srečata igralec in gledalec. Tudi letošnji tradicionalni festival monodrame bo tako nadaljevanje te uspešne zgodbe, ki je na ptujski oder zvabila najžlahtnejše umetnike gledališča enega. »Festival monodrame je bienalni, njegovo vodenje je pred dobrim letom prevzel selektor Alen Jelen, ki je tudi oblikoval program letošnjega festivala in opravil izbor predstav, ki bodo v tekmovalnem programu nagovarjale občinstvo,« pojasnjuje Srpčič. Nagrada za najboljšo monodramsko uprizoritev bo poimenovana po Zlatku Šugmanu Pomembna novost letošnjega festivala je tudi poimenovanje nagrade za najboljšo monodramsko uprizoritev, ki bo na predlog Društva prijateljev Ptuja po novem nosila ime Zlatka Šugmana. Tako bodo v MGP počastili spomin na izjemnega igralca in umetnika, ki po rodu izvira iz okolice Ptuja in je svojo igralsko pot začel prav na deskah ptujskega gledališča. Tokratni Festival monodrame bo potekal od 25. novembra do 5. decembra. »Igralka in pet igralcev bo v tekmovalnem delu pripovedovalo o sodobnem človeku. Izpostavljena so vprašanja o samoti, iskanju lastne identitete in bizarni brezizhodnosti človeka kot posameznika, o želji po boljšem življenju, družbeni izključenosti, o odnosih, zaznamovanih s spol- nostjo in z denarjem, vprašanja, ki zadevajo koristoljubje, naporno odraščanje, zaljubljenost in razočaranja. Odlični slovenski igralci nam bodo v šestih večerih zastavljali številna vprašanja, drezali v naša zakoreninjena mnenja, nas tudi nasmejali ter razkrivali številne človeške usode,« je povedal selektor Alen Jelen. V letošnjem tekmovalnem programu se bodo predstavili Gaber K. Trseglav: Skok iz kože (producenti Gledališče Glej, KD Integrali, MGL, 25. november), Aleš Valič: Sokratov zagovor (Potodom Ljubljana, 26. november), Robert Waltl: Noč čisto na robu gozdov (Miniteater Ljubljana, 27. november), Jaka Lah: Rob sveta - konec igre (E.P.I. Center in CD Ljubljana, 1. december), Brane Završan: Sahib - impresije iz depresije (CD Ljubljana, 2. december), Minca Lorenci: Pika, kje je tvoja nogavica (MGP, 3. december). V sklopu spremljevalnega programa, 4. decembra, bo nastopil Vlado Novak z Gajašem, arestantom (MGP), zaključna slovesnost 8. Festivala monodrame s podelitvijo nagrad pa se bo odvila v nedeljo, 5. decembra. 17 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE KULTURA / MLADI BRALCI PIŠEJO Večer z velikani džeza in s Totim big bandom Grega Korošec Foto: Nino Verdnik Petkov koncert v dvorani Gimnazije Ptuj je bil prava atrakcija. Nastopil je Toti big band Maribor z gosti pod vodstvom dirigenta Edvard Holnthanerja. Toti big band Maribor, ki ga sestavlja dvajset priznanih glasbenikov, je z več kot tristo nastopi v Mariboru, Sloveniji in tujini ter v radijskih in televizijskih oddajah postal eden od zaščitnih znakov kulturnega utripa Maribora. V 18 letih uspešnega muziciranja so izdali enajst glasbenih zgoščenk s posnetki tradicionalnega koncerta, ki so zaradi svoje glasbene in oblikovne kakovosti doživele pohvale in priznanja tako ljubiteljev kot strokovne javnosti. Večer je bil posvečen velikanom džeza - od L. Armstronga do F. Sinatre. Za vrhunec večera pa so poskrbeli posebni glasbeni gostje. Navdušili so člani vokal-no-instrumentalne zasedbe Vox Arsana (Mladen Delin, Ana Delin, Tom Hajšek, Teja Leto-nja, Primož Vidovič) s Ptuja in Svetovni forum za duhovno kulturo tudi s ptujskim prispevkom Robert Križanič Foto: Srečko Šorli Astana, glavno mesto Kazah-stana, je med 18. in 20. oktobrom gostila Svetovni forum za kulturo duhovnosti. Forum je bil pod pokroviteljstvom predsednika Kazahstana Nursultana Nazar-bajeva organiziran z namenom zbrati kreativno, znanstveno in duhovno elito sveta in zbrati ideje za preporod sprememb svetovne organiziranosti in sistema, ki bi bil pravičnejši in učinkovitejši za vso populacijo na planetu. V treh dneh je bilo nanizanih na desetine delavnic, predavanj in konferenc, kjer so svoje ideje in vizije usklajevali mnogi Nobelovi nagrajenci z različnih področij, znanstveniki, predstavniki vlad z vseh kontinentov, najvišji predstavniki cerkva, duhovni vodje, okoljski in mirovni aktivisti, predstavniki nevladnih organizacij in OZN. Med 550 udeleženci Foruma so bili povabljeni tudi štirje Slovenci. To so bili dr. Ludvik Toplak, nekdanji rektor mariborske univerze in veleposlanik RS v Vatikanu, Marko Pogačnik, kipar in zdravilec Zemlje, ter Ptujčana, ekolog in raziskovalec Srečko Šorli in Robert Križanič, predsednik društva Povod. Srečko Šorli je tudi predstavil svojo knjigo o brezčasnosti Univerzuma, ki je tik pred izdajo, in predaval na temo vzajemni razvoj razuma in zavesti v izobraževanju. Toti big band Maribor med nastopom mlada vokalista Ana Bezjak in Boštjan Bračič. Predsednik društva za glasbeno umetnost Arsana Mladen Delin je po koncertu izjavil: »Za nami sta dva uspešna koncerta v sklopu abonmaja ... Veliko nam pomeni, da ljudje in izvajalci na koncertu uživajo. Prav tako smo veseli, da so naši dogodki dobro obiskani in da obstaja interes za kakovostno glasbo.« Napovedujemo Društvo Arsana napoveduje predbožični koncert v torek, 21. decembra, ob 20. uri v cerkvi svetega Petra in Pavla Ptuj. Nastopil bo Baročni orkester ter mešani in koralni zbor ljubljanske Akademije za glasbo z delom Večernice blažene Device (Claudio Monteverdi) pod vodstvom dirigenta Egona Mihajlovica. Večernice blažene Device so eno najpomembnejših sakralnih del pred J. S. Bachom. Na koncertu bo sodelovalo 8 pevskih solistov, mešani in koralni zbor Akademije za glasbo ter baročni orkester (baročna pihala, trobila, godala, brenkala, čembalo in orgle). Koncert na Ptuju bo prva slovenska izvedba tega veličastnega dela. Jesenski plodovi na razstavi Jesen je obarvala naš vsakdanjik tudi na šoli Mladika. Učenke in učenci 1. triade so v avli naše šole pripravili razstavo, kjer so različni jesenski plodovi, kot so buče, kostanji, koruza. Učenci so pokazali tudi svojo umetniško žilico in iz gline izdelali sadje ter ga pobarvali. Potrudili so se tudi učenci, ki so iz drevesnih listov izdelali živali, drevesa in sadje. Za razstavo so poskrbele učiteljice Breda Pisar, Silva Forštnarič in Leonela Djakovič. Anamarija Veselič, Manja Toplak, 7. a, OŠ Mladika 18 KULTURA / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE KULTURA 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 Martinovo srečanje s ptujskimi literati v Ljubljani Društvo prijateljev Ptuja je ob martinovem pripravilo srečanje s ptujskimi literati v prostorih M-hotela v Ljubljani. Ne le martinovo, temveč tudi Ljubljana, ki je letos svetovna prestolnica knjige, sta bila razlog za prijetno druženje ter klepet z rojaki, ki so ponesli našo besedo naokoli. Prijeten večer je ob literaturi popestrila tudi ptujska klet, ki je pripravila pokušino svojih vin. Branka Bezeljak Vsebinsko smo večer zasnovale Majda Čeh, Vesna Rebernak in Branka Bezeljak, ki sem tudi predstavila avtorje. Če povzamemo vtise vseh prisotnih, je bilo srečanje s ptujskimi literati prijetno druženje z rojaki, tako s tistimi, ki so ostali v rodnih Fotoarhiv društva krajih, kot tistimi, ki nadaljujejo svoje literarno poslanstvo drugje. Dotaknile so se nas besede poezije in proze in veseli smo, da je Ptuj zibelka literatov, kar daje upanje, da bo tudi v prihodnje še več ustvarjalnega duha bogatilo vse nas. Na srečanju s ptujskimi literati v Ljubljani Kostanjev piknik v vrtcu Mačice Milena Vek Fotoarhiv vrtca V enoti Mačice jasli smo se zaposlene strokovne delavke družile z otroki in njihovimi starši v ustvarjalnih delavnicah ter ob peki kostanjev. Starše otrok, vključenih v vrtec, smo povabile k začetku priprav na kostanjev piknik. Slednji so se vabilu z veseljem odzvali. Skupaj s svojimi otroki so v vrtec prinašali poljske pridelke, kostanje in druge gozdne plodove. Vse prineseno smo porabili v ustvarjalnih delavnicah na kostanjevem pikniku. Ob poslušanju različne glasbe so malčki skupaj s svojimi starši, bratci in sestrami ustvarjali lutke, ličkali in luščili koruzo, izdelovali ropotulje ter broške. Nekaj očetov otrok pa je poskrbelo za peko kostanjev. Ob zaključku so se vsi skupaj posladkali s piškoti, s slastno pečenimi kostanji ter se odžejali s čajem. Starši, otroci in delavci vrtca smo ob skupnem druženju veselo ter prijazno kramljali in uživali. Otroci so s pomočjo svojih staršev izdelali veliko najrazličnejših lutk, krasnih ropotulj in brošk, ki so jih odnesli domov. Naše druženje ob kostanjih in v ustvarjalnih delavnicah je bilo prijetno in zabavno. Ob koncu ustvarjalnega in družabnega popoldneva smo si vsi skupaj zaželeli čim več tako prijetnih srečanj. »Takšna srečanja mi vlivajo prijeten in spodbuden občutek, da imam stik z mlado ustvarjalno generacijo in da ne tonem v po-zabljenje, čeprav sem še vedno v ustvarjalnem zagonu, saj po končanem zadnjem, še neobjavljenem romanu Mitrejin koder že razmišljam o novem.« (Miha Remec) »Mene je že zdavnaj očaral Miha Remec. Aljoša Harla-mov veliko obeta, je pronicljiv dušeslovec. Zdenko Kodrič je močan kot hudič, pozna se mu, da prebiva med resničnimi, realnimi ljudmi, ki jih postavlja na trdne noge. Sonja Votolen, krhka kratkoverznica, bi morala pustiti profesuro in hišo in vse in odpotovati, kot je to storila Alma Karlin.« (Ivan Cimerman) Sodelovali so: • Miha Remec, rojen 10. avgusta 1928 na Ptuju, predstavlja enega najplodnejših slovenskih pisateljev znanstvene fantastike. • Ivan Cimerman, rojen 23. marca 1938 na Vičavi ob Dravi, sedanjem predmestju Ptuja, piše pesmi in prozo za otroke in odrasle ter aforizme. • Zdenko Kodrič, rojen 3. junija 1949 na Ptuju, je pisatelj in novinar Večera. • Sonja Votolen, pesnica in dramatičarka, pravi, da jo zelo mika širni svet, predvsem zaradi spoznavanja načina življenja in razmišljanja ljudi drugih narodnosti. • Aleš Šteger, rojen 31. maja 1973 na Ptuju, je pesnik, urednik, prevajalec, umetnostni kritik, pisec spremnih besedil in samostojni kulturni ustvarjalec. • David Bedrač, rojen 13. aprila 1978 na Ptuju, je pesnik, esejist, piše literarno kritiko in članke s področja literature in kulture. • Aljoša Harlamov, rojen 1983 na Ptuju. Leta 2009 je diplomiral na Oddelku za slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani in za diplomsko nalogo prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Od leta 2007 sodeluje z literarno revijo Mentor kot literarni kritik, specializiran za prozo, je esejist in novinar, od leta 2009 član uredniškega odbora revije, regijski selektor festivala Urška 2010 in mentor več delavnic. Različne prispevke, povezane s književnostjo, ter kolumne objavlja tudi na literarnem portalu Airbeletrina (http://www. airbeletrina.si/), recenzije monografij o slovenski literaturi pa v časopisu Delo. Ustvarja prozna in pesniška dela ter je prejel že več nagrad. Večer je zaključila Liljana Kle-menčič, znana ptujska pravljičarka in knjižničarka ter avtorica slikanic Kurent (ilustracije Matjaž Schmidt) in Kako je Evropa dobila ime (Mojca Cerjak). Mestna občina Ptuj in Župnija sv. Petra in Pavla Ptuj prirejata v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri na Mestnem trgu Miklavževanje. Vljudno vabljeni. Mestna občina Ptuj 19 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Simona Levc, logopedinja »Čim več in čim bolj pravilno se pogovarjamo z otrokom, tem hitreje se bo njegov govor razvijal in manjše bodo možnosti govornih napak« V sklopu nadaljevanja programa Šole za starše je Vrtec Ptuj v sodelovanju z logopedinjo Simono Levc pripravil predavanje na temo razvoja govora, logopedinja pa je staršem svetovala, kako lahko spodbujamo pravilen govorni razvoj svojega otroka. Ker takšnih informacij ni nikoli preveč, starši pa velikokrat na svoja vprašanja ne najdejo pravih odgovorov, sem ji tudi zastavila nekaj vprašanj. Bronja Habjanič Foto: zasebni arhiv Simone Levc Kakšne faze poznamo v razvoju govora otroka? »Govor se pri otroku razvije postopno in vsaka starostna stopnja ima svoje značilnosti, ki se kažejo tudi v razvoju govora. Razvoj govora se začne ob roj -stvu, najbolj intenziven je do 5. leta starosti, izpopolnjuje pa se celo življenje. Seveda morajo biti za razvoj govora izpolnjeni določeni pogoji, kot so: mentalna razvitost, dober sluh, natančnost poslušanja, dobra motorika govoril, dobre izkušnje z govorom - ko se starši odzovejo že na prve poizkuse komuniciranja, primerna koncentracija. Odvisen je tudi od tega, koliko in kako govorimo z otrokom že od rojstva. Čim več in čim bolj pravilno se pogovarjamo z njim, tem hitreje se bo razvijal in manjše bodo možnosti govornih napak. Poleg spodbudnega okolja je pomemben tudi ugoden čustveni razvoj otroka. Govorni razvoj poteka po stopnjah, ki si sledijo v določenem zaporedju, ki je za vse enako, vendar v različnem času - pri vsakem otroku je individualen (nekdo spregovori prvo besedo pri 12. mesecih, drugi pri 16. mesecih). V razvoju govora ločimo dve fazi: 1. predgovorna faza: traja od rojstva do 1. leta ali 15. meseca otrokove starosti oziroma do trenutka, ko otrok spregovori prvo besedo, ki ima pomen. Že v tem zgodnjem obdobju razvoja govora je pomemben odziv staršev na otrokove poskuse komuniciranja - tako na jok kot na prve glasove, ki jih otrok proizvaja, zloge in kasneje besede. V obdobju od rojstva do 6. meseca starosti otrok pozorno posluša in spremlja govorjenje, branje, petje, različne zvoke iz okolja in se nebesedno in z glasovi odziva na pobude iz okolja. Igraje producira glasove (bebljanje), posnema melodijo glasov, vzklika, začne uporabljati svoj lastni jezik, igra se jezikovne igrice (skrivalnice: ku-ku). Postaja vedno bolj odziven in v obdobju od 6. do 9. meseca že izgovarja prve zloge. 2. govorna faza: se začne s prvo besedo otroka, ki že ima pomen - otrok poveže besedo in predmet, osebo ... okoli 15. meseca starosti. Do 1. rojstnega dneva večina otrok že uporablja vsaj eno smiselno besedo. Vse hitreje se razvija razumevanje, ki je bistveni predhodnik govora. Med 1. letom in 18. mesecem že znajo spregovoriti dve ali tri smiselne besede, a še preden jih izrečejo, znajo pokazati predmete, ki jih imenujemo. Otrok razume veliko več, kot zmore povedati. Pri 18. mesecih do 2 let smiselno uporablja že kakih 30 besed. Jezik uporablja v različnih situacijah - da kaj dobi, da o čem pripoveduje, da vzpostavi odnos z drugimi. Iz meseca v mesec spoznava in govori nove besede, postavlja prva preprosta vprašanja. V obdobju med 2. in 3. letom otrok zna že 200 do 300 besed, jezik uporablja zanesljivo in se zanima za nove besede. Za povezovanje besed v povedi začne uporabljati veznik "in". V stavek poveže dve ali tri besede. Postavlja preprosta vprašanja, kot so npr. "kam greš" ... Nato se začne obdobje zakaj, ko otrok veliko sprašuje in želi, da mu odgovarjamo, beremo, pripovedujemo. Razumevanje in besednjak se bliskovito večata in tako otrok v obdobju od 3. do 4. leta starosti pozna in uporablja že 598 do 2.346 besed. Ima razumljiv govor z nekaj težavami pri izgovoru daljših besed. Uporablja sestavljene povedi z nekaj slovničnimi napakami. Pripoveduje o minulih dogodkih. Uporablja vprašalnici "zakaj" in "kdaj". V tem obdobju lahko netekoče govori (misel prehiteva govor). V obdobju med 4. in 5. letom govori tekoče, z malo napakami v izgovarjavi in slovnici. Spretno uporablja sestavljene stavke. Pojavi se pravilna izreka glasov S, Z, C in glasu R. V obdobju nad 5 let uporablja sestavljene stavke z bogatim besednjakom - slovnično pravilne. Pravilno izreka tudi glasove Š, Ž, Č. Pomembno je, da starši poznate, kaj lahko v določenem obdobju od otroka pričakujete, in da se hkrati zavedate, da vsak otrok sledi svojemu individualnemu tempu razvoja - recimo kakšna deklica bo že v starosti dveh let veliko govorila, kakšen deček pa komaj kakšno besedo, pa bo morda že čez nekaj mesecev govoril cele stavke. Zato ne smemo biti nestrpni in otroka siliti v nekaj, česar še ni zmožen. Raje sledimo njegovemu tempu razvoja in mu ponudimo, kar pač v določenem obdobju potrebuje: v obdobju »zakajčka« naše odgovore, dojenček - naše ljubkovanje, govorjenje, odzivanje na jok in poizkuse komuniciranja, triletnik bo rad poslušal izštevan-ke, kratke pesmice in zgodbice, petletnik pa se bo rad pogovarjal z nami kot odrasel.« Kako in na kakšen način lahko starši spodbujamo pravilen govorni razvoj otroka? »Otroku odgovarjajmo na zastavljena vprašanja, čeprav se nam včasih to morda zdi nesmiselno.« »Z otrokom se moramo veliko ukvarjati, mu govoriti, prepevati, se odzivati na njegove govorne pobude že od rojstva. Sami moramo biti otroku dober govorni model s počasnim in z razločnim govorom. Odgovarjamo mu na zastavljena vprašanja, čeprav se nam včasih morda zdi nesmiselno, berimo mu - njegovi starosti primerne zgodbice, spodbujajmo ga v njegovih poskusih govora, po drugi strani pa ne zahtevajmo od njega, česar še ne zmore, ne silimo ga, naj ponavlja za nami besede, če jih nepravilno izgovori, da ne bo izgubil veselja do komuniciranja. Ne zasmehujmo njegovega - morda nepravilnega govora. Pravočasno poiščimo nasvet ali pomoč logopeda.« Poudarjate tudi, da naj otrokom veliko beremo. Zakaj? »Pri branju otrok spozna še knjižni jezik, strukturo stavka. Otroci, katerim starši veliko berejo, imajo bogatejši besedni zaklad in so tako tudi uspešnejši v šoli.« Kako je z izgovarjavo sični-kov in šumnikov ter z izgovar-javo črke R? Kdaj naj otroci to usvojijo? »Najpozneje se v govoru razvijejo glas R ter šumniki - med 4. in 5. letom, sičniki pa nekoliko prej - okoli 4. leta. Če otrok do tega obdobja omenjenih glasov ne izgovarja pravilno, bo treba 20 ^¿*ytt.>st VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 Kdo je Simona Levc Študirala je na ljubljanski Pedagoški akademiji, smer specialna pedagogika - logopedija. Že med študijem je delala v Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, po študiju pa se je zaposlila na Drugi OŠ v Slovenj Gradcu, kjer je 15 let delala kot svetovalna delavka in logopedinja. Nekaj let je enkrat tedensko delala tudi v Zdravstvenem domu Velenje. Trenutno kot mobilna logopedinja nudi logopedsko pomoč otrokom z govorno-jezikovnimi motnjami. Je članica Komisije za usmerjanje v Slovenj Gradcu, kjer tudi živi. V zadnjih dveh letih veliko predava po vrtcih in šolah, z različnimi tematikami: Govorni razvoj in govorne motnje, Kako pomagamo otrokom pri opismenjevanju, Kako motivirati otroka za delo doma in v šoli, Kako otroku postaviti meje. V vrtcu na Ptuju je za pedagoške delavce skupaj s sodelavcem Markom Juhantom - strokovnjakom za vzgojo, izvedla obsežno predavanje z naslovom Različno z različnimi. stopiti do logopeda, ki vam bo pokazal ustrezne vaje, ki jih boste morali kar se da redno delati tudi doma.« Kakšne motnje govora poznamo? »Poznamo motnje izreke. Najpogostejša je dislalija, ki se lahko kaže v nepravilni izreki enega ali več glasov (npr. otrok izgovarja glas S tako, da jeziček daje med zobke, ali ga izgovarja kot Š - šneg namesto sneg). Z ustreznimi vajami se dajo te motnje lepo odpraviti. Težje od motenj izreke pa so motnje jezika. Mednje štejemo nerazvit ali slabo razvit govor, motnje govornega ritma in tempa (jecljanje, brbotanje) in motnje glasu (hripavost).« Kako opazimo, da je v razvoju govora pri našem otroku nekaj narobe? Kako potem ravnati? Kdaj je pravi čas za obisk logopeda? »Starši smo tako navajeni govora svojega otroka, da lahko lažje motnje tudi preslišimo. Včasih nas na to opozorijo vzgojiteljice, otrokov osebni zdravnik ali kdo drug. Kdaj k logopedu? Če otrok v starosti po 4. oziroma 5. letu še nepravilno izgovarja posamezen glas ali več glasov, kadar otrokov govor zaostaja (npr. triletnik še ne tvori stavkov), nas slabo razumeva, če ga ne razumemo v obdobju, ko bi njegov govor že moral biti razločen, če otrok slabo sliši in ne razumeva vaših navodil, vprašanj ali vašega govora. Veliko staršev je zelo zaskrbljenih, ko se pri njihovem malčku pojavi zatikanje v govoru, po navadi v obdobju med 3. in 5. letom. To je čas, ko misel prehiteva govor - otrok hitreje misli, kot je sposoben govoriti. Razlog za skrb je tukaj največkrat odveč, saj zatikanje velikokrat tako, kot se je pojavilo, tudi izgine, če ustrezno ravnamo. Pomembno je, da otroka ne opozarjamo na njegov jecljajoč govor, pa čeprav je za nas še tako moteč! Ne smemo ga opozarjati, naj govori bolj po- časi, ker bo tako postal pozoren na svoj govor in zatikanje lahko postane še močnejše. Mi sami moramo upočasniti svoj govor in si vzeti dovolj časa za poslušanje. Pomembno naj bo samo, kaj nam otrok govori in ne, kako nam govori. Pomembna sta tudi umirjeno družinsko okolje in urejen dnevni ritem. Če pa se ob zatikanju pojavijo tiki obraza ali napetosti mišic vratu, je treba poiskati pomoč logopeda.« Katere so najpogostejše vaje, ki jih predpiše logoped? »Vaje so odvisne od tega, za kakšne vrste motnjo gre, in so lahko od otroka do otroka različne, zato bi jih težko navedla. Najpogostejše pri motnjah izreke so vaje za razgibavanje govoril, za slušno ločevanje glasov ...« Ekonomska šola na Ptuju že 50 let Minuli petek je bila v Šolskem centru proslava ob jubileju Ekonomske šole. Šola, ki pokriva območje ptujske upravne enote, Ormoža in Lenarta in jo obiskuje 574 učencev, je v letošnjem letu dopolnila 50 let. 58-članski kolektiv strokovnih delavcev, ki poučujejo v programih ekonomski tehnik, strokovna gimnazija, aran-žerski tehnik, trgovec in v poklicno-tehniškem izobraževanju 3 + 2, že 17 let vodi mag. Branka Kampl Regvat. Besedilo in foto: Rado Škrjanec Predvsem v sedemdesetih letih, ko je bila rast ptujskega gospodarstva najmočnejša, so bili kadri, ki se izobražujejo v tej šoli, najbolj iskani. Danes je situacija precej drugačna in zato se trudijo, da bi izoblikovali nove programe in dijakom posredovali znanja, s katerimi bi se lažje zaposlili. Temu tudi služijo projekti, v katerih spremljajo učence po končanem izobraževanju in jim pomagajo pri iskanju zaposlitve. Sama šola je precej projektno naravnana, saj ob nacionalnih zelo uspešno nastopajo tudi na mednarodnih projektih, ki jih financirajo s sredstvi, pridobljenimi iz evropskih skladov. Vključeni so v MIC - Medpodjetniški center, ki povezuje izobraževalne ustanove z gospodarstvom in s tem skrbi za praktično usposabljanje dijakov. Pomembna je tudi vključenost v konzorcij Unisvet, v okviru katerega obravnavajo področje priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenih znanj. Delo poteka v veliki meri v skupinah, ki se tudi medpredmetno in v okviru centra medšolsko povezujejo v različnih projektih. Posebnost so tudi učna podjetja, ki so simulacija pravega podjetja, ki ga ustanovijo, vodijo, načrtujejo in tudi tržijo dijaki. Seveda Ob jubileju so odprli aranežersko delavnico, ki bo bodočim aranžerjem nudila mnogo boljše pogoje za ustvarjanje. naredijo tudi zaključne račune, bilance in analize poslovanja. Poseben dogodek razen družabnih, ki jih organizirajo v sodelovanju z drugimi šolami, je tudi vsakoletni humanitarni koncert, ki ga pripravijo v gledališču, njegov izkupiček pa namenijo za pomoč dijakom iz socialno šibkejših družin. Pomembna pridobitev za šolo je tudi aranžerska delavnica, ki so jo v petek predali namenu in je še eden izmed doseženih ciljev, ki so si jih zastavili na tej ptujski šoli. . >f.w/.'\'i/t 21 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Čarovnička Darjula in njene težave z dobrimi deli Darje Ambrožič Darjina prva knjižica za otroke Smukec je luč sveta zagledala minulo jesen. Še ne dobro leto zatem lahko na knjižnih policah najdemo Čarovničko Darjulo. Predstavitev knjige Ptujčanke Darje Ambrožič je v začetku septembra potekala v čarobnem ambientu Botaničnega vrta Tal 2000. Bron ja Habjanič »Do sedaj sem imela tri predstavitve knjige, dve v bolj domačem krogu, eno za širše občinstvo pa v botaničnem vrtu Tal 2000. Program na predstavitvah sem izvedla s pomočjo družine, prijateljev, sosedov. Tako smo uvodni del slišali že v slovenščini, srbščini, ruščini, angleščini, nemščini, švedščini, španščini, portugalščini in haloškem narečju. Na vseh predstavitvah je bilo čutiti polno pozitivne energije, tako pri nastopajočih kot pri občinstvu, pa tudi polno smeha. V Talu smo prisluhnili tudi tamburici in orglicam, jedli čarobne kekse, otroci so nato čarovničke še izdelovali ... Vsem nastopajočim in kakor koli drugače sodelujočim se res iskreno zahvaljujem.« Otroška knjiga, ki je namenjena tako majhnim nadobudnežem kot Foto: Silvo Vučak odraslim, govori o odnosu med malo čarovničko in njeno mamo - staro čarovnico; o tem, kako zagrenjeni ljudje pesimistično gledajo na svet, kako se trudimo delati dobra dela, vendar je njihova učinkovitost odvisna tudi od tistega, ki jih prejema, kako se je treba čim več pogovarjati, kako je vzgoja nikoli končan proces. Knjiga je popestrena z ilustracijami znane karikaturistke Aljane Primožič. Izšla je v samozaložbi na 36. straneh. Uvodnemu delu sledijo zgodbice, nanizane od ponedeljka do nedelje. »Knjiga je nastajala v prijetnih zimskih mesecih, ko sem jo zabub-ljena v svoj brlog pisala, potem je bilo na vrsti lektoriranje. Ko sem jo poslala v pregled, je bila lektorica Maja Kračun v tujini, zato je bila Čarovnička Darjula lektorirana v Argentini. Pomlad S predstavitve knjige Darje Ambrožič v botaničnem vrtu Tal 2000 je bila namenjena karikaturam. Nastale so v idilični hiši, ki stoji na enem izmed haloških gričev. Aljana Primožič je majhni čarov-nički vdahnila še posebej ljubko podobo. Sledili so računalniško oblikovanje, tisk, vezava in končno, poletno rojstvo,« nastanek knjige opisuje mama treh otrok Darja Ambrožič. Otroci so največji navdih Albert Einstein je rekel: »Če želite, da bi bili vaši otroci bistri, jim pripovedujte pravljice. Če želite, da bi bili še bistrejši, jim pripovedujte še več pravljic.« Pomembno je, da starši otrokom s pripovedovanjem in z branjem vzbudijo željo po branju in znanju. Dejansko se človeku z vsako novo prebrano knjigo odkrijejo novi svetovi. Otroci so navdih. Vse mame bi lahko napisale enkratne knjige, saj ob otrocih vsak dan dobijo novo temo za pisanje. Toda, ko so otroci majhni, je tudi čas poklicnih izzivov po navadi največji in je dan prekratek za redne aktivnosti, kaj šele za pisanje. Ptujski dijaki že drugič na poligonu v Murski Soboti V oktobru so dijaki Biotehniške šole Ptuj obiskali poligon varne vožnje Španik v Murski Soboti. V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj so projekt izobraževanja mladih s področja prometne varnosti izpeljali že drugič. Mladi so najprej prisluhnili predavanju učitelja vadbe varne vožnje in policista, ki jih je opozoril na pasti cestnega prometa. Besedilo in foto: Stanka Krajnc Letonja Da se je varnost na naših cestah povečala, je zasluga države, tako s strožjimi zakoni in z višjimi globami, s spremembo zakonodaje, ki zahteva več, kot tudi z boljšo in varnejšo cestno infrastrukturo. A kljub temu je žrtev na naših cestah še vedno veliko. Žal so v teh številkah zajeti prav mladi. Slednji so pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah, so tudi pogostejši povzročitelji prometnih nesreč in pa žal žrtve le-teh. Zakaj prav mlada populacija? Glavni razlog je po besedah Dušana Po-hovnikarja, učitelja vadbe varne vožnje, t. i. previsoka subjektivna varnost, ko si mladi upajo, precenjujejo svoje sposobnosti in ko hodijo po robu dovoljenega ... Ker pri svojem šolanju uporabljajo kmetijsko mehanizacijo, so jim predavali tudi o pravilni in varni uporabi le-te. in takrat se rado zgodi. Da pa do najhujšega ne bi prihajalo, jih na poligonu varne vožnje seznanijo z raznimi pastmi, ki prežijo na cesti. Dijaki so se razdelili v skupine, 22 ^st*yf/>st VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / SOCIALNO VARSTVO 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 vsaki pa je bil prikazan posamezen sklop. Predpogoj za varno vožnjo je pravilna ureditev sedežnega položaja v vozilu ter skrb za notranjo varnost, zato so mlade najprej poučili o osnovah. Sledil je prikaz zaviranja, in čeprav se sliši smešno, izkušnje kažejo, da ljudje ne znamo zavirati. Tako kot poznamo različne modele vozil, imamo tudi različne zavorne sisteme. Vsi bolj ali manj poznamo ABS-sistem, ne znamo pa ga uporabljati. Napačno je tudi razmišljanje, da nam antiblokirni sistem krajša zavorno pot. Na poligonu je tudi posebna hidravlična plošča, s pomočjo katere prikažejo, kako z volanskim obročem vzpostavimo stabilnost v nevarni situaciji. Sledila je še offroad vožnja s terenskim vozilom, prikaz vožnje v vinjenem stanju. Ker so bili obiskovalci dijaki biotehniške šole, je ob koncu sledil še prikaz varne vožnje s kmetijsko mehanizacijo. Po določbi 140. člena ZVCP, ki je začel veljati 13. avgusta, bodo morali vozniki začetniki opraviti program dodatnega usposabljanja, ki bo vseboval tudi vadbo varne vožnje na omenjenih poligonih. Nam najbližja sta na Vranskem in v Murski Soboti, dobrodošel pa bi bil tak poligon tudi na Ptuju, za kar se zavzemajo v ptujskem SPVCP-ju. Dijaki so tako prisluhnili koristnemu predavanju, si ogledali kratek film, nato pa svoje spretnosti preverili še na poligonu. Če je vsak odnesel le delček videnega, bo to prispevalo k večji varnosti, sicer pa je na vsakem izmed nas, da se zavedamo, kakšno odgovornost kot vozniki nosimo. Vsekakor koristna izkušnja za mlade, ki pa je po novem zakonu za voznike začetnike tako obvezna. Zagotovo bi vadba na takšnem poligonu koristila vsem voznikom, saj v cestnem prometu vsakodnevno prihaja do situacij, ko moramo pravočasno in ustrezno ukrepati. Na nas pa je, da se zavedamo odgovornosti in dejstva, da nismo sami, ko sedemo za volan. Naj nam ne bo vseeno in poskrbimo za to, da bomo previdni vozniki, ki bomo vzgled tudi drugim. Mihčev festival v stripu Nataša Petrovič Udeleženci festivala Foto: Langerholc Letos je na Mihčevem festivalu v organizaciji Zveze kulturnih društev Ptuj sodelovalo 23 osnovnošolcev. V delavnicah, pod mentorskim vodstvom Davida Bedrača in Jožeta Foltina, so mladi literati in likovniki ustvarjali strip. Nič kaj lahka naloga. A so mladi ponovno presenetili z neverjetno domišljijo in ustvarili vrsto odličnih zgodbic, ki so jih likovniki upodobili nekateri v barvah, drugi črno-belo. Na ogled so svoje delo postavili v Narodnem domu. Razstavo je odprl Ivan Vidovič, vodja Oddelka za negospodarske službe Mestne občine Ptuj. Na ogled je do konca leta. Mihčev festival, letos že peti, je literarno in likovno srečanje osnovnošolcev. Udeleženci so- delujejo v likovni in literarni delavnici, ob zaključku svoja dela predstavijo javnosti. V literarni delavnici so sodelovali: Živa Šuta (OŠ Mladika), Andraž Šuta (OŠ Mladika), Oscar Križanec (OŠ Mladika), Kaja Čelan (OŠ Mladika), Ema Jozič (OŠ Ljudski vrt), Eva Veselič (OŠ Ljudski vrt), Špela Malovič (OŠ Ljudski vrt) in Neven Bo-rak (OŠ Ljudski vrt). V likovni delavnici so ustvarjali: Ajda Foltin (OŠ Ljudski vrt), Ajda Jakomini (OŠ Mladika), Tara Belšak Klemenčič (Wal-dorska OŠ MB), Krištof Križanec (OŠ Mladika), Iva Botič (OŠ Markovci), Petra Kristovič (OŠ Markovci), Janja Golc (OŠ Markovci), Aljoša Pivko (OŠ Markovci), Marko Cimerman (OŠ Markovci), Žan Pivko (OŠ Markovci), Mojca Kosajnč (OŠ Mladika), Anja Ljubec (OŠ Markovci), Sanja Vodan (OŠ Markovci), Monika Meznarič (OŠ Markovci) in Marina Zu-panič (OŠ Markovci). Poleg priznanja o sodelovanju so mladi ustvarjalci letos prejeli še posebno darilo, knjigo Erike in Mirka Kotnika, Druga pol-ovička, članov Literarnega kluba Ptuj. Izšla je brošurica Zasvojenost ... kam po pomoč? Aleksander Kraner, direktor CID Ptuj November je mesec preprečevanja zasvojenosti in zato je letos prav ta mesec Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti v Mestni občini Ptuj skupaj z Medobčinsko lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zasvojenosti občin Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi pripravila izid brošurice s koristnimi informacijami za vse, ki se srečujejo s problematiko rabe in zlorabe nedovoljenih drog. Brošurico z naslovom Zasvojenost ... kam po pomoč? je izdal Center interesnih dejavnosti Ptuj, kjer je bila 9. novembra tudi predstavitev te uporabne in z ilustracijami opremljene publikacije. Vsebinsko sta jo pripravila Nevenka A. Gerl in Stanislav Ivanuša, likovno jo je opremil Boris Miočinovic, oblikoval pa studio s.kolibri. Natisnjena je v 4500 izvodih, ki so jih izdajatelji namenili vsem strokovnim delavcem, ki se srečujejo s problematiko zasvojenosti z nedovoljenimi drogami: šolskim svetovalnim delavcem, zdravnikom, policistom, socialnim delavcem, farmacevtom, nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo s pomočjo zasvojenim, in drugim. V tiskovini so zbrani naslovi slovenskih nevladnih in javnih ustanov ter organizacij, ki nudijo različne vrste pomoči vsem, ki se srečajo s problemom zasvojenosti, pa tudi naslovi skupnosti za zdravljenje odvisnosti oziroma komun, ki delujejo v Sloveniji in nekaterih v tujini, kjer so se že zdravili slovenski državljani. Izdajatelji so brošurico predali javnosti s sporočilom, da je vrnitev v življenje možna za vsakogar, ki se za to resnično odloči, ne glede na vse okoliščine. Brošurica je bila v novembru razdeljena ciljnim javnostim na ptujskem in ormoškem območju, še vedno pa je na voljo tudi v CID Ptuj. . t.Wft.'tsi 23 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Da se bo vaš otrok med »fajn« in prav lahko odločil za prav Izvrsten predavatelj, doktor psihologije z mnogimi praktičnimi izkušnjami pri terapevtskem delu Bogdan Polajner je v novembru na OŠ Olge Meglič predstavil ključne elemente zdrave družine, hkrati pa je opozoril na napake pri socializaciji otrok v družinah, kjer je med partnerjema mrtev odnos, kjer je prisotna neenotna - dvojna vzgoja, kjer otroka patološko razvajajo ali ga celo socialno zanemarjajo. Posvetil se je predvsem družinam, kjer so starši zmotno prepričani, da delajo v otrokovo dobro, ker je on zanje vedno prva skrb in edina ljubezen. Kajti prav v teh družinah je potem največ razočaranj in takih družin je veliko. Še posebej pogoste so v slovanskem in romanskem svetu. V zdravi družini so namreč prisotne tri ljubezni. Milena Turk Problem današnje družbe sta predvsem razvajanje otrok in permisivna vzgoja, ki otrok ne usposablja v funkcionalno odrasle osebe, ampak jih drži v odvisnostih od nekoga ali nečesa. Opozoril je na pogost pojav neenotnosti med staršema, ki v otroku vzbuja negotovost in nezaupanje v okolje ter posledično stisko, na nesposobnost staršev postaviti trdne meje, odreči, kadar je treba, na prikazovanje sebe - starša kot tistega, ki se žrtvuje, in življenja le kot trpljenja. Tako se nevede in nehote vzgajajo deloholiki in hipersocializirani posamezniki ali patološki narcisi ali pa brezčutni psihopati, ki življenja ne morejo doživljati kot prijaznega in nimajo zdravega odnosa ne do dela ne do družine in partnerstva. Zavedati se seveda moramo, da imamo starši le okrog 35 % vpliva na to, v kakšnega otroka oz. odraslega se bo razvil naš otrok, ali bo sploh kdaj funkcionalno odrasla oseba. Vse drugo so vplivi širšega okolja, dednosti, vrstnikov, osebnih izkušenj (travme), ontologije, verski vplivi. Dr. Polajner je nazorno, z vsakdanjimi primeri prikazal štiri značilnosti zdrave družine in pet značilnih napak ter zmot, ki vodijo otroke v samouničevalno vedenje. V zdravi družini partnerja težita k živemu odnosu. Takoj ko začutita, da sta se oddaljila, morata narediti »time out« in se ponovno zbližati. Nekateri mislijo, da mora biti ljubezen do otroka pred partnersko in da jo lahko Fotoarhiv OŠ Olge Meglič celo žrtvujemo v dobrobit otroka, vendar je to ena od usodnih zmot. Partnerstvo mora presegati starševstvo. Če sta starša odtujena (mrtev odnos), je to na dolgi rok najbolj uničevalna situacija za otroke. V zdravi družini so prisotne tri ljubezni: ljubezen do sebe, do partnerja in do otrok. Že znani filozof J. J. Rousseau je izjavil, da je največ, kar lahko oče naredi za svoje otroke, da ljubi njihovo mamo. Enotna vzgoja ne pomeni določenega stila vzgoje. Bolj pomembno je, da sta starša v pristopu do otroka usklajena, da mu sporočata enako, pa naj gre za bolj avtoritaren ali za bolj demokratičen stil vzgoje. Pri taki enotni vzgoji ima otrok natančno postavljeno mejo in ve, kaj mu je dovoljeno in kaj ne. Ko otrok mejo prekorači, mora slediti ukrep. Vprašati se moramo, ali otrok pri nas vidi veselje do življenja, do družine, do dela, ali čuti toplino ali dobi delovne navade. Straši s svojim načinom funkcioniranja, z odnosom do soljudi in stvari dajemo otroku vzglede, vzore in ideale. Ne gre le za to, ali na primer kadimo ali ne, ampak za naš odnos do vsega. Otrok nas opazuje, kako smo v določeni situaciji razpoloženi, iz never-balne komunikacije razbere naše razpoloženje, naša stališča in pozneje tudi sam oblikuje podobna stališča, podobne reakcije. Usposabljanje za življenje pomeni, da otroka vzgojimo v funkcionalno odraslo osebo, ki se bo v življenju znala med Bogdan Polajner med predavanjem na OŠ Olge Meglič »fajn« in prav odločiti za prav (prav iz stališča družbe, v kateri živi). Torej mora poleg prijetnih in lepih reči doživeti tudi stiske, strese in napore, včasih znati požreti svoj ponos. Starši nismo tisti, ki bi namesto otroka reševali njegove probleme, ki si jih je sam zakuhal, ampak moramo biti le dovolj blizu, da ga usmerjamo in podpiramo, da nas lahko poišče, ko nas potrebuje. Starši smo le opora, vendar moramo biti dovolj distancirani, da izkušnja pride do otroka. Popolnoma zmotno je, da ščitimo otroka pred vsem, kar je boleče, torej pred negativnimi izkušnjami in rešujemo ter doživljamo njegove probleme namesto njega, k njemu pa spuščamo samo tisto, kar je njemu »kull«, »fajn«, prijetno. Ta odnos imenujemo patološka posesivnost. Posledica je patološko razvajanje, kar pomeni, da bodo otroci zelo hitro »prerasli« svoje starše. Taki starši otroku preprosto ne znajo reči ne, saj ga nočejo ali ne upajo razočarati. Socialno zanemarjanje je zadnja lastnost nezdrave družine. To so družine, kjer je za otroke v materialnem smislu sicer poskrbljeno, lahko celo zelo dobro ali še preveč dobro, vendar starši zanje nimajo časa in otroke zaradi kariere ali službe ali alkohola ali ljubice itn. prepuščajo samim sebi. V taki družini ni izražanja topline, ni vzpodbude, ni pristnega odnosa med staršema. Otroci iz teh družin krepko izstopajo iz okolja. Vendar se tovrstnih družin predavatelj v svojem podajanju ni toliko dotaknil, ker je iz izkušenj predvideval in je tako splošno znano, da ti starši tako ali tako niso nikoli prisotni na tovrstnih srečanjih. Dr. Bogdan Polajner je doktor psihologije z univerzitetno habilitacijo. 18 let je neposredno terapevtsko delal z zasvojenci in njihovimi starši. V Rimu je zaključil 10-letno specializacijo bonding psihoterapije. Ima veliko znanja in izkušenj s področja vzgoje, predvsem pa je izvrsten predavatelj, zato so njegova predavanja vedno zelo zanimiva in koristna. Za njegov stil predavanja je značilno, da temelji na prikazovanju vsakdanjih družinskih situacij in reševanju le-teh v različnih tipih družin. Torej ni mnogo teoretiziranja. V svojem zelo polnem urniku je našel čas in podelil del svojega znanja s starši otrok in zaposlenimi na OŠ Olge Meglič. Na Ptuju ni predaval prvič, pred kratkim je bil tudi gost v OŠ Mladika ter v Šolskem centru Ptuj. 24 MLADI ZA MLADE / SOCIALNO VARSTVO 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 Naj ne bo nikogar sram pokazati svoje kulturne dediščine Mladi se med seboj tako zelo razlikujejo. Vsak po svoje je zanimiv. Še posebej, ko se sami vživimo v njihova leta in se spominjamo naših »tinejdžer-skih« let. Že pred časom mi je v oko padel Mitja Vaupotič, ki s svojimi interesi dobesedno štrli iz množice mladih. Pravi, da naj ne bo nikogar sram pokazati svoje kulturne dediščine, saj le-ta predstavlja identiteto naroda in nas samih. Tudi odnos do nje govori o tem, kdo smo. Besedilo in foto: Staša Cafuta Stara preša in ljubezen do železnice Že od malega je povezan z železnico, saj so železničarska družina. Mama je zaposlena na Slovenskih železnicah, oče pa je tudi bil, dokler ni letos nenadoma preminil zaradi odpovedi srca. Z bratom imata modelno železnico. Vozni park na maketi je širok, imata tudi lokomotivo izredne serije SŽ 541-008. Poleg tega je Mitja aktivni član društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, kjer je praporščak in pleše v plesni skupini, ki deluje znotraj društva. Doma se ukvarja tudi z zbiranjem starin, predvsem kmečkih. Vsega skupaj se je nabralo že kar lepo število. Ker živimo na vinorodnem območju, seveda tudi stara kmečka preša ne sme manjkati. Ker je že skoraj »izumrla«, se je odločil, da jo bo postavil na ogled na Mestnem Vrhu 56 a. »Pod streho pa smo jo postavili tudi s pomočjo podjetja Tondach Slovenija, ki so donirali kritino, za kar sem jim hvaležen.« JBšii ■ j K ■L RTA \ - v ■ Mitja Vaupotič pred eno izmed lokomotiv, ki so na ogled v Železniškem muzeju v Ljubljani. Muzeji so mu pisani na kožo »Poleg vsega tega pade tudi še kakšna druga dejavnost tako, da je prosti čas kar zapolnjen,« pravi. To pa še zdaleč ni vse. Je tudi vodnik na ptujskem gradu in tudi po mestu. Na vprašanje, kaj ga je pripeljalo do tega, da je postal vodnik, pove, da ga je zanimalo vse o Ptuju in muzeju. Že v osnovni šoli je začel raziskovati vse v zvezi z zgodovino mesta. »Tako je bilo treba najti prostor, kje in kako to znanje izkoristiti,« pove ter doda, da od letos spomladi dela tudi v železniškem muzeju slovenskih železnic v Ljubljani. »Muzej je dokaj neznan. Večinoma nas obiskujejo šole ob svojih tehničnih dnevih, potem so tukaj ljudje, ki jih zanimajo železnica, tujci, vsekakor tudi zdajšnji zaposleni na železnicah. Najbolj zanimive so jim lokomotive. Zanima jih marsikaj, tudi to, če so katere parne lokomotive v voznem stanju. Marsikdo povpraša tudi po lokomotivi modrega vlaka JŽ 11-23, ki je vozila Tita. A ta lokomotiva žal ni na ogled.« Je namreč predolga po dolžini in razstavna rotunda, ki je namenjena razstavi, nima tako dolgih tirov, ob enem so na osrednji razstavi najpomembnejše lokomotive za slovensko zgodovino skozi čas, kar ta sicer ni bila. Z razvojnega vidika parne vleke pa ima Titova lokomotiva drugačno zgodovinsko vrednost, saj je lokomotiva tedaj enega najbolj znanih vlakov na svetu (zanjo se zanimajo tudi Rusi in Američani, a ni naprodaj, °p. a.). Želje ... Je študent 4. letnika teologije. Želi si službe, ki bi bila povezana s kulturno dediščino. Njegove želje so med drugim, da bi ustvaril svoj mali muzej lokalnega okolja. V zadnjih letih poteka remont železniške proge in bo šla 100 in manj let stara tehnologija iz uporabe. Želi si, da bi s pomočjo še nekaterih drugih ljudi ustvarili manjši železniški muzej na Ptuju, da ne bi stara tehnologija prešla v pozabo. Na tem mestu poziva vse, ki imajo doma stare želez-ničarske uniforme, razna svetila, stare vozovnice in podobno, da le-te podarijo (prinesejo v tovorno skladišče na Ptuju od 7.00 do 15.00 med tednom, op. a.). Smisel življenja Na vprašanje, kaj sporoča mladim, se nasmehne, razmisli ter pove: »Vsem sporočam, da je ohranjanje dediščine nadvse pomembno, tako za nas kot naše zanamce. V nekaj letih sem se veliko naučil tudi preko dediščine - o življenju in njegovem smislu. Spoznal različne vidike življenja. Iz dediščine se da potegniti marsikaj, ali čisto preprosto zgodbo za razvedrilo ali pa nadvse pomemben podatek. Naj ne bo nikogar sram pokazati svoje kulturne dediščine, saj le-ta predstavlja identiteto naroda in nas samih ter tudi odnos do nje predstavlja, kdo smo ...« Prostovoljstvo - bogastvo ali revščina? Gabrijela Arnus, prostovoljka v programu Prostovoljno delo z osnovnošolci Marsikdo ob besedi »prostovoljstvo« pomisli na »Delati zastonj in nič zaslužiti«. Predvsem na to pomislimo v času naravnih katastrof, revščine in vseh drugih problemov, ki bremenijo našo družbo. Vsi imamo ustaljen ritem, ki nas vodi iz dneva v dan, Foto: zasebni arhiv Gabrijele Arnuš in ko rečemo, da imamo prosto, je po navadi ta čas namenjen nam in našim najbližjim. Toda ali kdaj v življenju pomislite na soseda, sošolca, na otroka, ki ga ne poznate, pa ga vsak dan srečujete na poti v šolo? Se vprašate, v kakšnih razmerah živijo? Se kdaj dejansko postavite na sredo ulice in se vprašate, kakšne tegobe živijo v mimoidočih? Veste, kaj pomeni skrb za sočloveka? Verjamem, da bodo tukaj redki, ki bodo na prejšnja vprašanja odgovorili pritrdilno. Naj vam povem svojo zgodbo. Bila sem navadna študentka s tisoč skrbmi, od tega, kaj bom imela oblečeno naslednji dan na faks, do tega, da sem znala pre- jokati noči, samo zato, ker me ni poklical; živčna, ker se mi ni uspelo naučiti za izpit v enem dnevu ... bila sem na tleh, utrujena, skrbelo me je ., ampak prišel je trenutek, ko me je prijateljica povabila v projekt Prostovoljno delo z osnovnošolci. Projekt se izvaja na Centru za socialno delo Ptuj in je namenjen individualni pomoči osnovnošolcem. Postopoma sem začela delati z .' 25 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2010 MLADI ZA MLADE / DRUŠTVA otrokoma, ki sta pri učenju potrebovala pomoč. Sprva je moje delo potekalo le v okviru učenja, pomagala sem jima pri matematiki in pri pisanju domačih nalog. Sčasoma sem pa spoznala, da ta otroka nikoli nista imela in nikoli ne bosta imela takšnih možnosti izbire poti do izobrazbe, kakor sem jo imela jaz. Spoznala sem, da jima ni nudeno vse, kar je bilo nudeno meni. Namreč, spoznala sem samo sebe - spoznala, da življenje niso le oblačila, fantje in učenje tik pred izpitom, ampak mnogo več. Življenje pomeni izkoristiti dane možnosti. Nekateri jih nimajo, jaz sem jim imela. Danes imam naziv diplomantke, opravljam doktorski študij, imam službo, in kar je najpomembnejše, še danes se videvamo z otrokoma v okviru Prostovoljnega dela. Otroka mi dajeta navdih, da nekdo postanem, jaz pa njima skušam odpreti čim več možnosti. Enkrat na teden popoldan se družimo - gremo na izlet, na kakav, na sprehod, se učimo ... Dajeta mi neverjeten navdih, jaz pa jima v zahvalo za to skušam pomagati po svojih najboljših močeh. Presodite sami! Me je prostovoljno delo naredilo revno ali me je obogatilo? Leto 2011 bo v znamenju leta prostovoljstva in v skladu s prenovljeno socialno agendo Evropske unije splošni cilj evropskega Izlet otrok in prostovoljcev v živalski vrt leta spodbujanje in ustvarjanje ugodnih pogojev za prostovolj-stvo v EU. V duhu tega vas vabim, da se odločite postati prostovoljec in tako obogatite svoje in otrokovo življenje. Oglasite se na Centru za socialno delo Ptuj, kjer boste dobili vse potrebne informacije. 140 let PGD Ptuj - 140 let prostovoljstva, požrtvovalnosti in humanosti Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj letos obeležuje 140 let uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti je Mestna občina Ptuj društvu podelila zlato plaketo, poveljnik Martin Vrbančič pa je prejel občinsko plaketo. Leto 2010 se bo v zgodovino ptujskega gasilstva zapisalo tudi po prenovi in dozidavi doma ter nakupu novih vozil. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Slovesna predaja štirih novih gasilskih vozil PGD Ptuj je osrednja enota podravske regije, ki izvaja naloge gašenja požarov, reševanja v prometnih in drugih nesrečah, reševanja v nesrečah z nevarnimi snovmi ter reševanja na in iz vode na območju MO Ptuj, po- dravske regije in širše. PGD Ptuj ima okrog 80 članov, v zadnjih letih se jim je pridružilo veliko mladih. V sklopu praznovanj ob 140-letnici so 11. septembra pred magistratom svojemu namenu predali štiri nova vozila, ki so bila zaradi dotrajanosti in tehnične zastarelosti dotedanjih vozil nujno potrebna - gasilsko Novi gasilski dom tehnično reševalno vozilo z dvigalom, gasilsko vozilo za reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, gasilsko avtocisterno in gasilsko vozilo za prevoz moštva. Svečana seja na ptujskem gradu Pionirja ptujskega gasilstva sta Franc Wibmer in Leopold Belan, ki sta 3. marca 1870 sklicala ustanovni občni zbor, na katerem so sprejeli člane in izvolili prvi upravni odbor Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, ki je med najstarejšimi v državi. Seja ob visokem jubileju je potekala 18. septembra na ptujskem gradu. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ki je predsedniku PGD Ptuj Robertu Cvetku izročila tudi plaketo Civilne zaščite Slovenije. »Gasilstvo je dokazalo, da je sposobno preživeti države, čase in politike. Dokazalo je, da je vtkano v temelje družbenega preživetja. Gasilci imate čudovito humano lastnost, da povezujete generacije, veterane, operativce,« je v svojem nagovoru med drugim povedala Jelušičeva ter dodala, da naj klic na pomoč nikoli ne ostane brez odziva. Podobno kot Jelušičeva se je tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je tega dne postal član PGD Ptuj, v svojem nagovoru dotaknil nedavnih vremenskih ujm, ki so na srečo letos naše kraje zaobšle, leta 2008 pa se nam katastrofalnim neurjem s točo žal ni uspelo izogniti. »Ne-dolgo nazaj smo se lahko prepričali, kako nemočni smo proti naravi. Spomnim se nenaspanih in utrujenih obrazov. Takrat niste niti za trenutek pomislili, da bi zapustili domove občanov. Za svoja plemenita dejanja tvegate življenja, pa je le malo javno povedanega o vašem delu.« Slavnostne seje sta se udeležila tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren in predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič. Poleg drugih predstavnikov Gasilske zveze Slovenije so se slovesnosti udeležili še predstavniki gasilskih društev iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Najbolj zaslužnim članom so ob tej priložnosti podelili priznanja. Najvišje društveno priznanje, kipec sv. Florjana, je prejel Konrad Mahorič, pečat društva dr. Štefan Čelan, zlato priznanje Janez Merc, srebrno pa Dragica Šteflič. PGD Ptuj v celoti je na prireditvi prejel zlato plaketo Gasilske zveze Slovenije. 26 //faf/rfi *tyrfW DRUŠTVA / AKTUALNO 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 »S spoštovanjem in hvaležnostjo se moramo spomniti številnih ljudi, ki so v zgodovini društva vztrajno in požrtvovalno ter vedno pripravljeni, prezirajoč vsako osebno, celo smrtno nevarnost, pogumno hiteli neštetokrat, ob vsaki uri in vsakem vremenu reševat imetje in življenja ljudi. 140 let se je prenašalo znanje iz generacije v generacijo. Nam jo prenašajo še živeči veterani. Njim in vsem preminulim gasilcem na- šega društva se lahko zahvalimo le z besedo hvala. S ponosom ugotavljam, da je glavna motivacija gasilcev tovarištvo med člani in občutek, da smo storili nekaj dobrega in plemenitega, ko smo pomagali pomoči potrebnim. Veliko nam tudi pomeni spoštovanje in priznanje lokalne skupnosti in občanov mesta Ptuja, da opravljamo koristno, potrebno in častivredno delo. Ne nazadnje je motivacija tudi podpora družin- skih članov,« pa je na slavnostni seji povedal predsednik PGD Ptuj Robert Cvetko. Otvoritev novega gasilskega doma prestavljena Otvoritev prenovljenega in do-zidanega gasilskega doma, ki je bila predvidena za 8. oktober, pa so v PGD Ptuj zaradi nedokončanih gradbenih del morali prestaviti. Razlog za to ni v pomanjkanju finančnih sredstev, pač pa v tem, da so morali zmanjšati število delavcev na gradbišču. Zaradi bližajoče se zime so ti bili prestavljeni na nekatera druga gradbišča, ki morajo biti zaradi nizkih temperatur končana še pred zimo. Želja tako gasilcev kot tudi MO Ptuj pa je, da se vrata prenovljenega doma od-pro še v jubilejnem letu ptujskih gasilcev, saj bi s tem na najlepši možen način zaključili praznovanje svoje 140-letnice. Družbena odgovornost Pred nekaj dnevi je moj facebook (FB) prijatelj na svoj zid naložil na videz nesporno fotografijo, na kateri je bil postavljen krožnik s hrano. Moje pozornosti ni pritegnil krožnik, temveč papirnat prtič, na katerem je bilo na veliko napisano ime restavracije. Lastnik le-te pa je glavni osumljenec iz afere Balkanski bojevnik. FB-prijatelju sem nemudoma postavila vprašanje, če se zaveda, kdo je lastnik lokala. Jezno je odgovoril, da se ne ukvarja s tem vprašanjem ter da mu je lokal pri srcu. Zabrusil mi je, da če imam moralne zadržke, pač naj ne grem tja ter da jih on nima in da ne more rešiti sveta, še posebej pa s tem, da ne gre v lokal. Njegov odgovor me je sila presenetil, saj je FB-prijatelj radijski moderator in vprašala sem se, kako to, da ni imel moralnih zadržkov glede objave ter da si je fotografijo najverjetneje ogledalo ogromno število ljudi. Njegovo dejanje je po mojem mnenju majhen primer posameznikove neodgovornosti. Menim, da lahko posamezniki spreminjamo družbo, okolje ter svet. Verjetno smo sami vsak dan izpostavljeni takšnim in podobnim primerom, ko nas nekaj zapelje in se sploh ne zavedamo, da lahko z majhnimi dejanji posredno ali pa neposredno podpiramo družbeno neodgovornost. In kaj teoretično pomeni odgovornost posameznika? Družbeno odgovorna oseba izpolnjuje svoje dolžnosti do družbe; se do družbenega dogajanja in udejstvovanja v njem čuti »obvezanega«; ima do družbe vzpostavljen odnos; zna svoja ravnanja utemeljevati, se zaveda posledic svojih dejanj za družbo kot tudi posledic dejanj soljudi in poseduje potrebna znanja in veščine, da lahko deluje na ta način. Pojem družbene odgovornosti vključuje stalen, pa vendar dinamičen odnos med osebnimi potrebami, interesi, vrednotami, prepričanji, odnosi in obnašanji vsakega posameznika in skupnostmi, v katerih posameznik (so)deluje. Zgoraj omenjen dogodek je potrkal na mojo zavest v upanju, da družbena odgovornost postane vsakdanjik in življenjski slog vsakega izmed nas. To je edini način, da se bo naša država počasi obrnila v smer, v katero smo se za trenutek ozrli v času osamosvojitve. Kapital ima druge interese, politika se ves čas spreneveda in tako ostane le družbeno odgovoren državljan. Potrebna je kritična masa in zato je pomembno, da smo zraven. Staša Cafuta Delovni obisk bobnarjev v Burghausnu Besedilo in foto: Rado Škrjanec Naslednje leto bo minilo 10 let od podpisa pogodbe o pobratenju in sodelovanju društva Cesar-sko-kraljevi Ptuj in Herzogstadt Burghausen. Od prvotnih vljudnostnih obiskov so stiki z leti prerasli v skupno delo in ustvarjanje v teh sorodnih društvih. Zelo aktivno sodelujeta predvsem bobnarski skupini, ki redno izmenjujeta izkušnje in nekajkrat na leto izvedeta tudi skupne vaje. Eden izmed takih delovnih obiskov se je zgodil tudi v novembru, ko se je skupina bobnarjev iz ptujskega društva odpravila v Burghausen, mesto, ki očara s svojim šarmom in z ljudmi, ki ti dajejo občutek, da so nanj ponosni in da radi živijo pod mogočnim gradom, ki ima naziv najdaljšega gradu v Evropi (1040 m). Že v petek zvečer ob prihodu na posestvo, ki ga upravlja domače društvo, ki šteje 650 članov, so zaropotali srednjeveški bobni. V soboto dopoldne pa so nam gostitelji pripravili posebno presenečenje, saj so nam omogočili ogled kemijskega giganta Wacker, kjer so imeli prav ta dan za svoje delavce organiziran ogled tovarne. Burghausen ima 18.000 prebivalcev, sama tovarna, ob kateri sicer stoji še OMV rafinerija, pa zaposluje 10.000 ljudi. Ker morajo delovno silo dovažati iz okoliških krajev, tudi iz Avstrije, imajo odlično organizirano lastno avtobusno mrežo s Udeleženci delovnega obiska v Burghausnu 54 progami. Tovarna mestni blagajni seveda zagotavlja precejšen dotok denarja, kar se pozna na vsakem koraku. Staro mestno jedro je zgledno urejeno, čeprav se ukvarjajo s podobnimi problemi kot naše mesto. Za razliko od nas pa niso dopustili gradnje velikih nakupovalnih centrov na obrobju mesta in s tem zagotovili delo manj šim trgovinam v mestu in starem mestnem jedru. V popoldanskem času so sledile vaje bobnarjev, drugo jutro pa še vodeni ogled gradu, na katerem smo se srečali tudi z županom Burghausna, ki je obljubil, da drugo leto - ob deseti obletnici pobratenja - zagotovo pride na Ptuj. 27 29. NOVEMBER I LISTOPAD 2010 DRUŠTVA I SPORT Prinašalci so eni najstarejših lovskih pomočnikov Slovenski klub retrieverjev je v oktobru skupaj z Lovsko kinološkim društvom Ptuj-Ormož po pravilniku TP-R organiziral 12. mednarodno uporabnostno preizkušnjo v prinašanju s podelitvijo kandidature CACIT. Preizkušnjo je opravljajo devet vodnikov s svojimi psi v okolju lovišč in lovskega doma LD Jože Lacko. Ptujčan Jože Štebih je s svojo labradorko osvojil 2. mesto. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Retrieverje ali slovensko pri-našalce štejejo med najstarejše lovske pomočnike, saj so psi specialisti, ki prinašajo odstre-ljeno malo divjad. Že v minulem stoletju so jih cenili kot odlične prinašalce, še zlasti za prinašanje iz vode. So psi, rojeni za delo in šport na visoki ravni. V skupino prinašalcev spada šest pasem, in sicer zlati prinašalec, labradorec, gladkodlaki prinašalec, kodrasti prinašalec in Cheaspeske Bay retriever (psov te pasme v Sloveniji še ni). Uporabnostna preizkušnja v prinašanju za retrieverje (TP-R) je, lahko bi rekli, prinašalski mojstrski izpit, saj je sestavljena iz sedmih različnih sklopov disciplin. V sklopu ubogljivosti sodniki pse preizkusijo najprej pri obnašanju na stojišču. Vodnike s psi razporedijo nekaj metrov od gozdnega roba, nato pa lovci izvedejo pogon skozi gozd. Psi morajo za dosego najvišje ocene neprivezani ostati popolnoma mirno ob vodniku. Sodniki v sklopu ubogljivosti preizkusijo tudi vodljivost na povodcu in brez povodca ter odložitev s strelom, pri čemer mora pes ostati popolnoma miren na prostoru, ne da bi bil ob dveh zaporednih strelih v vidnem kontaktu z vodnikom. V sklopu poljsko delo pse preizkusijo na vlečki pernate divjadi, in sicer z eno kljuko v dolžini 200 korakov, pri kateri Najboljša trojka (z leve): Jože Štebih (2. mesto), Polona Železnikar (1. mesto) in Silvo Verglez (3. mesto) mora pes najdeno divjad brez obotavljanja prinesti vodniku. V sklopu gozdnega dela se morajo psi preizkusiti v 300 korakov dolgi vlečki dlakaste divjadi in v iskanju izgubljene divjadi. Pri vodnem delu mora pes prinesti raco iz globoke vode, porasle z ločjem. Delo s prinašalci pritegne v svoje vrste vedno več mladih vodnikov, ki svoje pse usposobijo za sodelovanje na tako zahtevnih preizkušnjah. Med tekmovalci je bil tudi dolgoletni lovec in vodnik lovskih psov Ptujčan Jože Štebih, ki je z labradorko Tylah Made by Watson - Gabi osvojil odlično drugo mesto. Dinamična psička z izredno voljo do dela je pod izkušenim vodstvom zanesljivo opravila vse discipline in tako zasluženo osvojila naslova R.CACIT in R.CACT-SLO. Mina Markovič v svetovnem vrhu športnega plezanja v Športna plezalka Mina Markovič je v zadnjih treh mesecih ponovno blestela. Svoje vrhunske dosežke je samo še stopnjevala. Trenutno je v samem vrhu športnega plezanja na svetu. Kombinacijska zlata kolajna, četrto mesto na tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in srebro na Kitajskem ter skupno 2. mesto je bera zadnjih treh mesecev. Čestitamo in ponosni smo nate Mina! Staša Cafuta Kombinacijska zlata medalja in četrto mesto Septembra je potekalo v avstrijskem Innsbrucku evropsko prvenstvo v športnem plezanju. Ptujčanka Mina Markovič je osvojila kombinacijsko zlato kolajno, v težavnostnem plezanju pa četrto mesto. Zmaga v kombinaciji je zelo lep uspeh, ki samo dokazuje, da je Mina vsestranska plezalka. »Da si se sposoben uvrstiti tako visoko, je Foto: osebni arhiv zelo lep uspeh,« pravi Mina, ki je na najvišjo stopničko zmagovalnega odra stopila pred več tisoč gledalci, v rokah pa je držala slovensko zastavo. Še isti mesec pa je Mina ponovno blestela, in sicer v belgijskem Puursu, ko je kot edina slovenska polfinalistka osvojila četrto mesto na tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. »Za stopničke mi je zmanjkalo nekaj koncentracije, saj bi se morala na najbolj težkem delu umiriti, spočiti ter morda narediti še kakšen gib več,« je ob vrnitvi dejala Mina in zaključila, da so njeni cilji študij psihologije ter obdržati dobro trenutno pripravljenost in jo izkoristiti na tekmi na Kitajskem, ki je potekalo 29. in 30. oktobra. Na Kitajskem osvojila drugo mesto In res, zadnje dneve v oktobru je Mina ponovno stopila na stopničke. Na predzadnji tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju v Huaiju na Kitajskem je osvojila drugo mesto. Boljša od Ptujčanke je bila le Južna Ko-rejka. »Zelo sem vesela, ker sem plezala vse smeri zelo dobro, še zlasti v kvalifikacijah in pol-finalu.« Rezultat je poplačilo in dokaz za dobro formo, ki jo ima Markovičeva že vso sezono. »Za mano je najbolj konstantna sezona doslej, v kateri sem pokazala Mina Markovič: »V prihodnji sezoni ciljam še višje.« konstantne rezultate in vedno boljšo formo s tekme v tekmo, kar mi pomeni dobro spodbudo in varno izhodišče za naprej, da lahko prihodnjo sezono začnem s polno elana,« je bila vesela Markovičeva. 28 ŠPORT 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 Skupno druga V Kranju se je 13. in 15. novembra s finalom v težavnosti končala sezona svetovnega pokala športnih plezalk in plezalcev. Lanske zmage v Kranju Mina Markovič ni ubranila, je pa z drugim mestom osvojila drugo mesto skupno in vpisala nov dosežek kariere. Mina ni skrivala zadovoljstva s stopnjevanjem forme na zadnjih tekmah. »Re- zultati na začetku sezone sicer niso odražali moje pripravljenosti, zdaj pa se zadeve, na katerih sem delala zadnji dve leti, počasi sestavljajo. V prihodnji sezoni pa bo gotovo treba začeti ciljati tudi višje,« je z mislimi že v prihodnji sezoni, katere vrhunec bo svetovno prvenstvu v Arcu. Prvič po 15 letih zaključek svetovnega pokala ne bo več v Kranju, temveč v Barceloni. Hura, prosti čas ponovno uspel Tadej Podvršek Fotoarhiv Zavoda za šport V prvih letošnjih počitnicah, t. i. »krompirjevih«, je Zavod za šport Ptuj ponovno pripravil že tradicionalne športne vsebine Hura, prosti čas. Namen vsebin je šolarjem ponuditi aktivno preživljanje počitniških letska abeceda.« Komu pa je v prvi vrsti namenjen projekt in kakšni so cilji akcije, ki ga na vseslovenski ravni organizira Zavod za šport Republike Slovenije Planica? »Program se izvaja med jesenskimi in zimskimi počitnicami in je časovno vnaprej določen. Seveda potrebam otrok prilagajamo vse- Košarkašice OŠ Olge Meglič dni. Same vsebine so tudi letos vodili strokovno podkovani trenerji in pedagogi, tako da so tovrstne aktivnosti tudi dejansko izpeljane kakovostno in varno. Boštjan Zemljarič iz Zavoda za šport na Ptuju, sicer pa koordinator programa Hura, prosti čas, je bil letos z udeležbo in videnim na samih prizoriščih še posebej zadovoljen: »Letos je bilo še posebej veliko otrok, kar me veseli. Udeležba je bila višja kot v preteklosti, predvsem pri učencih od 1. do 4. razreda, tradicionalno dobro zastopani so bili vrtci, medtem ko je bilo po pričakovanjih nekoliko manj udeležencev pri osnovnošolcih višjih razredov. Največ naraščaj-nikov se je udeleževalo športnih vsebin, kjer smo jim ponudili igre z žogo, pri vrtcih pa sta bila v ospredju predvsem ples in at- bine. Tako bo tudi v prihodnje, lahko pa povem, da smo tudi že v preteklosti izvajali nekatere zanimive dejavnosti, kot sta namizni tenis in hokej v dvorani. Različnost in tudi kakovostna izvedba pa bo naše vodilo tudi vnaprej. Najpomembneje je namreč, da šolarji tudi na tak način poskrbijo za zdrav in razgiban način življenja ter da se imajo ob tem lepo,« je krajši pogovor zaključil Boštjan Zemljarič. V košarki najboljša OŠ Olge Meglič V Majšperku je 19. oktobra potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za starejše učenke (letnice 1996 in mlajše). Največ znanja so pokazale ptujske ko-šarkašice. OŠ Majšperk - OŠ Destrnik-Trnovska vas 34 : 5 OŠ Olge Meglič - OŠ Destrnik-Trnovska vas 42 : 4 OŠ Majšperk - OŠ Olge Meglič 15 : 23 1. mesto: OŠ Olge Meglič, 2. mesto: OŠ Majšperk, 3. mesto: OŠ Destrnik-Trnovska vas V rokometu največ uspeha za Mladiko V novi ptujski športni pridobitvi - dvorani OŠ Ljudski vrt - je 22. oktobra potekalo medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v rokometu za starejše učence (letnik 1996 in mlajši). Na vzorno organiziranem turnirju, ki sta ga pripravila Zavod za šport Ptuj in OŠ Ljudski vrt, vodja tekmovanja je bil Igor Ivančič, so nastopile štiri ekipe. Največ rokometnega znanja so prikazali učenci OŠ Mladika s Ptuja. Vsa srečanja si je ogledalo veliko število učencev, staršev in spremljevalcev. Večina tekmovanj je bila na visokem nivoju, kar navdaja z optimizmom in daje vedeti, da se tako na osnovnih šolah kot tudi v klubih v Spodnjem Podravju z naraščajniki dela kakovostno. Vrstni red: 1. OŠ Mladika, 2. OŠ Goriš-nica, 3. OŠ Olge Meglič, 4. OŠ Ljudski vrt Športne prireditve v DECEMBRU * JJUWM "i""' mir ŠPORTNA DVORANA CENTER Od 25. 12. do 27. 12. Orfejček ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 4. 12. 16.00-20.00 Namizni tenis: NTK Ptuj - Mengeš, člani, 1. SNTL Sobota, 11. 12. 9.00-20.00 Namizni tenis: NTK Ptuj II - Puconci, člani, 2. SNTL Namizni tenis: NTK Ptuj II - Murska Sobota II, člani, 2. SNTL Namizni tenis: NTK Ptuj - Murska Sobota, članice, 1. SNTL ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Sobota, 4. 12. Košarka: KK Terme - Komenda, člani Nedelja, 11. 12. 17.30 Odbojka: ŽOK AC Prstec Ptuj - Maribor Nedelja, 11. 12. Košarka: KK Terme — NONA Lenart, člani ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT Sobota, 11. 12. Rokomet: MRK - RD Moškanjci-Gorišnica, člani //faffñi 'tyryf/i 29 29. NOVEMBER / LISTOPAD 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE PROGRAM DECEMBER m oP I ■ sr. GLEDALIŠČE I'll . 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si TEKMOVALNI PROGRAM 8. FESTIVALA MONODRAMA PTUJ 2010 Sreda, 1. 12. Jaka Lah: ROB SVETA - KONEC IGRE, igra Jaka Lah, ob 19.30 za izven, producenta E.P.I. Center in Cankarjev dom Ljubljana Četrtek, 2. 12. Nenad Veličkovič: SAHIB - IMPRESIJE IZ DEPRE-SIJE,igra Brako Završan, ob 19.30 za izven, producent Cankarjev dom Ljubljana Petek, 3. 12. rokgre: PIKA, kje je tvoja nogavica, igra Minca Lorenci, ob 19.30 za izven, producent Mestno gledališče Ptuj in Cezam Ruše SPREMLJEVALNI PROGRAM Sobota, 4. 12. Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, igra Vlado Novak, ob 19.30 za izven, producent Mestno gledališče Ptuj Nedelja, 5. 12. SAM PROTI VSEM, okrogla miza o monodramskem gledališču, ob 17.00 za izven Nedelja, 5. 12. Zaključna slovesnost 8. Festivala Monodrama Ptuj 2010 in podelitev nagrad, ob 19.30 za izven v Mestnem gledališču Ptuj, glasbeni nastop - projekt "DISCOVER THE CURE" ZA MLADINO IN ODRASLE Četrtek, 2. 12. Sodobna umetnost - ciklus predavanj, predavatelj Massimo Premuda, Italija, ob 17.30 v Galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj, organizator ART STAYS, produkcija sodobne umetnosti Sobota, 4. 12. Peter Svetina: KLOBUK GOSPODA KONSTANTINA, gostuje Gledališče Labirint Ljubljana, ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven Nedelja, 12. 12. Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj ob 15.00 predavanje na temo VICE Ponedeljek, 13. 12. Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ, ob 9.30 za šole in izven ter ob 11.00 za šole in izven Torek, 14. 12. Roald Dahl: GRAVŽA, ob 9.30 za šole in izven ter ob 11.00 za šole in izven Torek, 14. 12. Sodobna umetnost - ciklus predavanj, predavateljica Marika Vicari, Italija, ob 17.30 v Galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj, organizator ART STAYS, produkcija sodobne umetnosti Sreda, 15. 12. Roald Dahl: GRAVŽA, ob 9.30 za šole in izven ter ob 11.00 za šole in izven Sreda, 15. 12. Galerija Tenzor in Mestno gledališče Ptuj: OTVORITEV RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA JERNEJA FORBICIJA, ob 19.30 Sobota, 18. 12. Molière: SKOPUH, gostuje Mestno gledališče ljubljansko, ob 19.30 za abonmaja Tespis in Orfej ter izven Ponedeljek, 20. 12. Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 10.00 za šole in izven Sreda, 22. 12. Paul Maar: OJ, čudežni zaboj, ob 9.30 za šole in izven ter ob 11.00 za šole in izven Četrtek, 23. 12. Paul Maar: OJ, čudežni zaboj, ob 13.00 za šole in izven Četrtek, 23. 12. Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 19.30 za izven Torek, 28. 12. Jeffery Hatcher: PICASSO - PREDPREMIERA, ob 19.30 Sreda, 29. 12. Peter Srpčič: PRAVA BABA, ob 19.30 za izven Četrtek, 30. 12. Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 19.30 za izven NA GOSTOVANJU Sreda, 1. 12. Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 19.30, v Gornji Radgoni Četrtek, 9. 12. Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 19.30, v Gornji Radgoni Petek, 10. 12. Roald Dahl: GRAVŽA, ob 10.00, v Slovenskem stalnem gledališču Trst, Italija Petek, 10. 12. Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 19.30, v Ljutomeru Nedelja, 12. 12. Dunja Zupanec: STRAHEC, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji z Zavodom Zofka Ljubljana, ob 17.00 v Narodnem domu Maribor c£to P t U J Program v DECEMBRU Na ogled je razstava fotografij BORIS VOGLAR: SOLINE Petek, 3. decembra, ob 21. uri Praznujemo rojstni dan Franceta Prešerna in vabimo na koncert meseca: Srečna mladina & Vibesonic jam Petek, 10. decembra, ob 19. uri POTOPIS: PAKISTAN Po tej domnevno "nevarni" deželi je potoval Zoran Furman Petek, 17. decembra, ob 19. uri DECEMBRSKA GLASBENA PRODUKCIJA TEČAJI IN DELAVNICE V NOVEM ŠOLSKEM LETU - TEČAJ KITARE - mentor Samo Šalamon, - TEČAJ KITARE - mentor Marko Korošec, - GLASBENE SKUPINE - mentor Marko Korošec, - TEČAJ BAS KITARE - mentor Luka Gaiser, - TEČAJ BOBNANJA - mentor Aleš Zorec, - LITERARNA DELAVNICA - mentorica Kristina Kočan Šalamon, - ELEKTRO DELAVNICA - mentor Daniel Krapša, - ORIENTALSKI PLESI - mentorica Majda Fridl, - ZAČETNI TEČAJ ZNAKOVNEGA JEZIKA GLUHIH - mentorica Marija Koser, - DELAVNICE JAZZ PETJA IN DRUGIH POPULARNIH ZVRSTI - mentorica Zvezdana Novakovic, - NOVINARSKA SKUPINA - mentorica Polona Ambrožič. Podrobne informacije o prostih mestih so na voljo na www.cid.si in telefonsko v CID Ptuj na 02 780 55 40 in 041 604 778. EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA - EVS CID Ptuj je gostiteljska in pošiljajoča organizacija za evropsko prostovoljno službo oz. EVS (European Voluntary Service). Prostovoljec za udeležbo na EVS ne potrebuje nikakršnih predznanj, šole ali delovnih izkušenj. Kdor želi osebno informiranje in svetovanje ali pomoč pri vključitvi v EVS, naj se predhodno najavi po telefonu 02 780 55 40 ali 041 604 778. Od 1. oktobra 2010 do konca marca 2011 dela v CID prostovoljka Maren Weeger iz Nemčije. 30 RAZSTAVE 29. NOVEMBER/ LISTOPAD 2010 Razstava, katere ogled zahteva razmislek, spoštovanje Dokumentarna razstava, ki so jo pripravili zgodovinarji iz Arhiva Tuzlanskog kantona (doc. dr. Izet Šabotic) in Historijskega arhiva Sarajevo (Milena Gašic in Sejdalija Gušic) je opomin, da se največje človeške tragedije, kot je genocid v Srebrenici, ne smejo ponoviti in pozabiti. Razstavo v Galeriji Magistrat na Ptuju je v prisotnosti avtorjev odprl župan dr. Štefan Čelan. Katja Zupanič, Zgodovinski arhiv Ptuj Fotografije na panojih, posnete med begom ljudi, katerim je uspelo zbežati pred smrtjo ... fotografije, ki globoko pretresajo z vso kruto resničnostjo nedolžnih žrtev ... prikaz trpljenja prebivalcev Srebrenice v Bosni in Hercegovini julija leta 1995 ... Največji storjeni zločin v Evro- POVABILO NA KAVO POGOVORNA ODDAJ'. ¿■ju-i.ivi alcEuj '^f hcnw kultur? ¡PO* :n invfi.. I. sreda l: : ' i. ¡-1 lan-fj IJ Fl f'. Foto: Damijan Lindental pi po koncu druge svetovne vojne nad nedolžnim prebivalstvom Srebrenice predstavlja vrhunec trpljenja, skozi katerega je morala Bosna in Hercegovina v času agresije, med letoma 1992 in 1995. Enote kraljevske nizozemske vojske v sestavi mirovnih sil Združenih narodov, ki so bile Avtorji razstave iz sarajevskega zgodovinskega arhiva in arhiva Tuzelskega kantona s predstavniki Mestne občine Ptuj in Zgodovinskega arhiva Ptuj odgovorne za zaščito Srebrenice, niso naredile prav ničesar, da bi zaščitile njene prebivalce pred pokolom. Tako je bilo v nekaj dneh po grozovitih mučenjih ubitih več kot osem tisoč nedolžnih moških in golobradih dečkov, izgnanih pa skoraj 25.000 žena, otrok in starejših ., ker so imeli drugačno ime ker so imeli drugačno versko prepričanje ., ker so imeli drugačno nacionalno pripadnost. Zločin, o katerem še žal danes ni znana končna resnica o njegovi razsežnosti, zločin, za katerim se (spo)znani krivci še danes skrivajo . Razstavo dopolnjujejo tudi trije panoji z naslovom Beg za življenje. Avtorja Katja Zupanič in Ivan Fras iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju sva želela pri- kazati življenje ljudi iz Bosne in Hercegovine, ki so se med vojno zatekli tudi na Ptuj. Številne med njimi so sprejeli ptujski sorodniki in znanci, drugi pa so bili nastanjeni v začasnem zbirnem centru na Zagrebški cesti na Ptuju. Fotografije in časopisni članki na panojih prikazujejo vsakdanje življenje v centru, izobraževanje otrok, ob tem pa ni pozabljen altruizem številnih Ptujčanov, ki so ljudem v duševni stiski nudili vso pomoč in skrbeli za njihovo dobro počutje daleč od doma, daleč od svojih dragih . Razstava, katere ogled zahteva razmislek, spoštovanje . razstava, ob kateri se porajajo številna vprašanja ... je na ogled do 30. novembra. . >f.w/.'\'i/t 31 LEKARNE PTU¡ LEKARNA PUJ¡ TUSTCNjAKOV* 9 SI-22S0 PTu| TO? 771 01 L I K A R N A 2« va« ino tjkaj: ^IMW ddtfloiftirt ob*očena* oa*floi2i/« LEXARHA PTUj |E ODPRTA MEO OCLAVKIW: 7.00 • ÍO-Oa V SOBOTO: 7.00 - 14.C0 cežurstvo: december: 1.12.2010 - 5.12.2010 13.12.2010 - 31.12.2010 CC&Jft&TVA O« CtLAV*«DCIM POTlKAjO 00 iO OD ?. U«l ZjUTHAj. 00 SOBOTAM CO 14 00 7. UR«. V WOtL O IN O« PfUZNpClH PA |s OSŽURSTVO NfiPR»2N|SN0 vt'. OAN OC 7 IPC 2fJTHA| DO 7. UM KAUXOffjC^A 0*C. POTRČEVA 23. ?2S0 PTUJ TtL 02 7S7 M 9C www letarna topiek. sé ^ Želite zanesljivo narediti nekaj zase, v» Otr+K> in 00 cantn «ta k*am v ¿a^ /ocrfi -r*x312.30 n 1400 Ne zamudite akcij v mesecu decembru. PrivoSčile si rimsko razvajanje z Unea Snello Ptuj. Prav poseben svet vas vabi, da odkri;ete vse sknvnosti. j^oriretna j^otocjracija oblikovati teto In izboljšati počJtje? z v a nu ze 70 let FOTO I-jANGERHOLC pom-rxt Aw-t&av IVI VIK FOTO- iJkXGKRHOi.C.S! 'JMMWMá Praznični čas v Termah Ptuj . Termalni Park [M "Kwrow'^TS" KOTOIémh ¡ cno/,t******¡ cno/>¡ ! _ lil /II mrmMM Trrm «W I t. á* 2% 2 \ J I I /m \ Át ,'tmLa) »(Ji Jetrni mi M. I 2* 2 • I v / V Sé^tvur+nu****: I « ^ v / U s^^^^ta^r: I Terme IMuj, <1. o. o. Pot v Toplice 9,2251 Ptuj c-mail: info a tcrmc-ptuj.si w ww.tcrnic-ptuj.si tel.: +386 2 74 94 100 Posebna ponudba za upokojence -40 % Za nakup celodnevne vstopnice v Termalnem Parku od ponedeljka do petka. Ponudba velja od 1.12. do 1/. 12 2010. Podarite svojim najdražjim darilne bone *a masaže, kopeli, kopanje ali savne. Primusove vinske zgodbe v Klubu Gemina XIII samo 15 € na osebo: Praznične peni ne - biseri v kozarcu - petek, 10.12., ob 20.00 Pullus in Primus - Ptujska klet - petek. 14.1.2011. cb 20.00 Več informacij in letoinj progam najdete na www.terme-ptuj.si. NOVO: Samopostrežna nedeljska ko* la v restavraciji 6H Primus» ki vključujejo otroško animaciyo: 20 € na osebo. Zaželene predKodne rezen/adje na tel it. 02 7494 S06. Silvestrovanje v Termah Ptuj: v hotelski restavraciji s skupino Black & White: 130 € na osebo, • v Klubu Gemma XIII s skupino Happy band: 100 € na osebo» v Termalnem Parku a l inclusive: 80 € na osebo. Novoletni ples: 1.1.2011, ob 20. uri, s skupino B ack & White: 50 € na osebo. Napovedujemo: Praznovanje pravos'avne^a novega leta 13.1 2011