Anton Krempl.
(Spisal dr. Anton Medved.)
T<
o je bil naroden praznik! Štajerski Slovenci so obhajali letos dne i i. vel. srpana veličastno svečanost pri Mali Nedelji. Odkrili so krasen, marmornat spominik svojemu bivšemu „premilemu pastirju, modremu učitelju in predragemu ljubljencu" — Antonu Kremplu. Narod je bil od vseh stranij v ogromnem številu pri-hitel proslavljat jednega izmed svojih najzaslužnejših mož. Cvet Slovenskih goric je bil zbran na onem prelepem hribčku, kjer počivajo ostanki slavnega pokojnika. Bil je ganljiv, nepozaben prizor, ko je duhovnik v pričo tisoč in tisoč  pobožnih
Slovencev opravljal pod milim nebom najsvetejšo daritev, ko je pod milim nebom zadonela pro-poved v domačem jeziku. Spomnili    smo
se takrat onih blaženih časov, ko sta, kakor nam zgodovina pripoveduje, sv. brata Ciril in Metod ravno na malonedeljskem gričku učila naše pradede ter zasejala s tem plodovito seme izveliČevalnega krščanstva. Navdušenje se je zrcalilo na žareČih obrazih, srca so utripala vroče Ijubavi, vzvišena, praznična čustva so „DOM in SVET"   1895, št. 21.
Anton Krempl. (Po sliki.)
vnemala neštete množice. Kadar sta pa slavnostna govornika opisovala Kremplovo življenje in naštevala njegove neminljive zasluge, takrat so v marsikaterem očesu zablestele biserne solze. — Videli smo, da ljubezen do našega Krempla še vedno plamti, rod izroča jo rodu. Njegovo ime ne promine.   Njegovo truplo sicer počiva
v grobu, a spomin in slava njegova živita v hvaležnih  in
zvestih srcih Slovenskih goric. Lepo znamenje, kako naš plemeniti narod čisla svoje zaslužne domoljube!
Ant. Krempl nima    pomena samo   za svoje bližnje rojake v Slovenskih goricah, on je vrl pisatelj ter si je s   tem   priboril odlično    mesto v    slovenskem slovstvu;   kot narodni    budi-telj si je postavil pa sam trajen in  najlepši spominik  v  ljudstvu,   v   Čegar   srce   je   zasadil plemenito cvetlico pravega napredka in krščanske  omike.
Rojen je bil Anton Krempl na PoliČkem vrhu št. 55. v župniji sv. Petra pri Radgoni dne 29. prosinca 1. 1790. Latinske Šole je dovršil v Mariboru in Gradcu, bogoslovske študije pa v
41