Direktor ALBIN Škerk - Ureja uredniški odbor - Odgovarja FERDI ZIDAR - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica S. Spiridione 7 - Telefon (040) 366833 Dopisništvo v Gorici: Ulica Locchi 2, tel. (0481) 84436 - Poštni tekoči račun 14454342 - Letna naročnina 12.000 lir - Tisk in fotostavek GRAPHART - tel. (040) Doslednost, jasnost in pokončnost so lahko razlog za zaupanje V ČETRTEK, 4. JUNIJA 1992 BO OB 18. URI NA TRGU UNITÀ ZAKLJUČNI VOLILNI SHOD Prisotna bosta: ACHILLE OCCHETTO in LEOLUCA ORLANDO Ob 20. uri, po shodu na Trgu Unità se bo vsedržavni tajnik Demokratične stranke levice ACHILLE OCCHETTO srečal s Slovenci na odprtem javnem srečanju v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. SLOVENSKA KOMPONENTA DSL IN SEKCIJA DSL JOSIP VERGINELLA vabita v petek, 5. junija ob 20.30 na vrt Ljudskega doma v Križu na: DRUŽABNOST SLOVENCEV V DEMOKRATIČNI ZVEZI TRST ZA EVROPO Sodelujeta IVO TUL in BORIS KOBAL. Program za upravljanje Trsta, glavnega mesta evropske dežele Kaj vsega nismo prebrali in slišali v teku te volilne kampanje. Zanjo bi res lahko rekli, da predstavlja višek, če upoštevamo, da slovijo volilne kampanje kot obdobja lažnih, napihnjenih obljub. Ne vemo, kolikšen odstotek ljudi dandanes še nasede na te “napihnjene balone”, ki jih stranke in kandidati spuščajo v tem obdobju. Najbrž je naveličanost s tem sistemom in s tem načinom in vsebino dela, ki ju ta sistem v Italiji dopušča, danes že tako razširjena, da bi res lahko prišparali del denarja in energij, porabljenih za volilno kampanjo. Vsekakor je danes že jasno, da je treba to spremeniti in da je nujno začeti prav z močno volilno in institucionalno reformo. Odpraviti je treba sistem, v katerem nastopa na vsakih volitvah že po približno 20 (ali več) različnih list in strank, pri katerih sploh ni jasno, katera je s katero in proti kateri... Poglejmo kakšen primer. SKP recimo napada DSL: nič čudnega, saj se dogaja tudi obratno in vse to se zdi normalno. Ampak, kakšen smisel ima sistem, v ka- terem levica napada levico, oziroma levičarska stranka srdito tekmuje z levičarsko stranko. Ne bi bila bolj logična dialektika, oziroma tekmovanja med levico in desnico? Drug primer: ena in ista stranka je lahko “za” in istočasno tudi “proti”. Hočemo reči za in proti isti stvari. PSI na primer: v Primorskem dnevniku je za rešitev vseh vprašanj Slovencev, v italijanskem tisku je pa v bistvu proti temu, ker je za sodelovanje z LpT, ki je proti pravicam naše narodnostne skupnosti. Kako lahko gre to skupaj? Tu nam ni do tega, da bi razpravljali o ne vemo kako prefinjeni strategiji (za božjo voljo, to prepuščamo PSI-ju in spon-sorjem), ampak hočemo podčrtati, kako v tem sistemu raznoraznih kombinacij lahko slepariš svet in samega sebe. Manjkalo bi samo še to, da bi avtorji teh akrobacij to počenjali v prepričanju, da jim verjamejo prav vsi na zemlji in v nebesih. Mi mislimo, da je vendarle doslednost nekaj vrednejšega, trajnejšega, lepšega in bolj gotovega. Doslednost, jasnost in pokončnost so lahko razlog za zaupanje. Naši dosedanji svetovalci Anamarija Kalc in Ravel Kodrič na Občini ter Nives Košuta na Pokrajini so to dokazali; tokrat ponovno kandidirajo, zraven njih pa so še drugi kandidati, ki krijejo vsak svoje področje znanja in kompetenc. Mogočnih slovenskih “Nembo Kidov”, ki bodo nenadoma vse rešili - kot bi se zdelo iz branja dnevnika za kakšnega kandidata - na srečo nimamo. Tako nam vsaj ni treba govoriti o nekem ne bolje poznanem “jasnem, odločnem in dolgem (!) prizadevanju PSI v korist Slovencev”... Kot DSL smo se povezali z drugimi demokratičnimi silami v Demokratično zvezo Trst za Evropo, ker se nam zdi nujno, da se sile odprtega Trsta združijo in ker nam ni do mešetarjenja in akrobacij. Naš dvojezični volilni znak je že pomenljiva stvar! Po volitvah pa bomo sodelovali s tistimi, ki bodo zares za naredne, odprte rešitve na tem in onem področju. Tudi za izboljšavo statutov se bomo borili, tudi za drugo... a vendar moramo ustvariti potrebne pogoje. Volilni glas je sredstvo za to. Tisti, ki so bili do danes proti nam, se čez noč niso spremenili, pa čeprav so tokrat nastavili vabo za slovenske glasove... To dokazujejo tudi s tem, da je njihov ekskluzivni program koalicija z LpT. Pa tudi biti proti vsemu in vsem... Že vnaprej, se nam ne zdi produktivno. Kaj boš spremenil ali izboljšal, če se že vnaprej zapišeš trajni opoziciji z nekaj procenti glasov!? Zato se kot DSL v Demokratični zvezi predstavljamo na volitvah pokončno, kot nasledniki odprte tradicije KPI, z vso našo doslednostjo, odločnostjo in voljo po delu in prizadevanjih za našo narodnostno skupnost in sploh za napredno upravljanje razvoja v tem mestu in pokrajini. Tradicionalnemu strankarstvu in strankam je že v dobri meri odklenkalo. Palermo skeli, Milan je preveč kričeč... Začeti je treba nekaj novega: mi smo začeli z Demokratično zvezo! Da se nestrankarska slovenska kultur-no-gospodarska organizacija, organizacija t.i. civilne družbe, prav v teh časih postavlja v službo ene same stranke - to že ne spreminja stvari niti pri nas: stranke, kot smo jih poznali doslej, ne bodo mogle biti več; oblast, ki so jo razpredle nad vse in nad vsem bo treba občutno omejiti! Konkretni predlogi • TRST EVROPSKO MESTO v katerem naj polno zaživijo vse različne družbene, etnične in kulturne komponente in ki naj se odpre sodelovanju z novimi sosednjimi stvarnostmi v Sloveniji, Istri, Hrvaški ter zgodovinsko znanimi v Srednji-Vzhodni Evropi; • TRST PRODUKTIVNO MESTO, ki naj ne ščiti samo obstoječe proizvodne sektorje, marveč ki naj ustvari tudi nove možnosti zaposlitve; • TRST EKOLOŠKO MESTO kjer naj gospodarske in raziskovalne dejavnosti potekajo ob spoštovanju okolja, zdravja in varnosti. • TRST MESTO Z UČINKOVITO UPRAVO, ki naj zagotavlja vsem prebivalcem primerne storitve in polno uveljavljanje pravic. Trst produktivno mesto, kraj sožitja, glavni akter procesov evropske integracije Ko prevzema vse odgovornosti evropskega mesta, mora Trst razmišljati o sebi kot o kolektivnem resursu in v tem okviru samega sebe predstavljati kot kraj srečevanja in sodelovanja med narodi, ob ščitenju in vrednotenju vseh različnih komponent, ki v njem živijo: od slovenske skupnosti do ostalih tu prisotnih etničnih skupin. Prav na osvajanju in spodbujanju takega opredeljevanja za omikanost snuje Trst svojo bodočo vlogo mesta, osrednjega elementa v procesu integracije na področju gospodarstva, kulture, upravljanja teritorija in storitev, ki gleda na istrsko območje, na politično stvarnost Slovenije in Hrvaške in splošneje na Srednjo-Vzhodno Evropo kot na svoje naravne sogovornike. Nujna preureditev uprave Zato, da izpelje to politično in kulturno nalogo, mora Trst globoko preurediti svoj upravni ustroj: potrebno je premostiti sedanjo razpršenost pristojnosti pri vodenju gospodarstva in upravljanju teritorija; potrebno je najti, v okviru koncepta metropolitanskega območja, idealno dimenzijo upravljanja in načrtovanja, ki naj se udejani v sodelovanju in soglasju z občinami pokrajine; potrebno je preudarjati brez vsakršnih predsodkov o odnosu med glavnim mestom in ostalimi institucionalnimi stvarnostmi v deželi; potrebno je prestrukturirati upravni aparat, ki kaže očitne pomanjkljivosti, s tem da se, predvsem na občinski ravni, na novo organizirajo uradi, revidirajo postopki, profesionalno prekvalificira osebje, vse to pa s ciljem dosege učinkovitosti, prozornosti, delitve odgovornosti in pristojnosti med upravitelje in funkcionarje; potrebno je končno omogočiti čimširši razvoj procesov reorganizirane decentralizacije v smeri rajonskih svetov in direktnega vključevanja ter čimširšo prisotnost društvenih dejavnosti. Ekološko sprejemljiv razvoj V tem oziru mora Trst izdelati tudi razvojno politiko v skladu z načeli varstva okolja s ciljem, da naredi iz Trsta “ekološko mesto”, ob priznavanju, da so raziskovalni sektor, sektor pristaniških dejavnosti, turizem, industrija z visoko stopnjo dodane vrednosti in tehnologije in tradicionalno kmetijstvo vodilni sektorji za obnovo gospodarstva ter družbenega in kulturnega značaja mesta. Angažiranost uprave v korist kulturnih institucij in služb socialnega varstva Trst mora potrditi inovacijske opredelitve, ki jih je sprejelo v preteklosti, in ki so zaznamovale socialno politiko v Trstu. Potrebno je torej, da sprejme kot osnovno upravno nalogo izdelavo primerne politike kulturnih institucij in služb socialnega varstva za prilagoditev spremembam, ki so nastale v načinu življenja posameznikov in družin, s ciljem zvišanja življenjskega standarda, nudenja enakih možnosti napredovanja posameznikom in obogatitve družbenega tkiva. Demokratična zveza in reforma politike v Trstu Pobuda, ki želi doseči zgoraj omenjene poglavitne cilje, pridobi posebno vrednost bo poudarjanju radikalne prenove političnega dela, kar je tudi razlog za obstoj Demokratične zveze. Prenova se uresničuje predvsem preko točno določenih in izraženih pravil o individualnem obnašanju in odnosu med silami, ki so ob ohranjanju svoje specifičnosti prispevale k izdelavi načrta; uresničuje se tudi s stalnim obveščanjem o dejavnosti izvoljenih organov s ciljem spodbujanja stalnega in zavestnega spremljanja in vključevanja združenj in posameznikov v postopke odločanja. V tem kontekstu zadobiva velik pomen obveza, ki so jo sprejeli kandidati Demokratične zveze, in sicer sklicevanje javnih periodičnih delovnih srečanj pri Koordinacijskem odboru, ki bodo namenjena analizi upravne dejavnosti. S svojim glasom naredimo iz Trsta srce Evrope Demokratična zveza Trst za Evropo je bila ustanovljena na začetku letošnjega leta na pobudo DSL, gibanja La Rete, zelenih, naravovarstvenikov, radikalcev, antiprohibicionistov, demokratičnih katolikov in neodvisnih kandidatov, ki so se jasno zavedali, daje za okrepitev posameznih sil in za dosego skupnih ciljev potrebno sodelovanje. Demokratična zveza je odgovor na razdrobljenost politične scene in obenem načrt, ki sega preko samega obdobja volitev in ki ga želimo razširiti na celotno državno ozemlje, zato da pride do ustanovitve takozvane “stranke, kije ni” in po kateri je čutiti potrebo. Tako združevanje posamičnih sil, ki jih družijo sovpadajoči interesi, je bila deležna uspeha in razumevanja velikega dela tržaškega občinstva, ki je omogočilo, da je bil Willer BORDON, edini predstavnik tržaške napredne, naravovarstvene in demokratične sredine v Parlamentu, ponovno izvoljen. Na političnih volitvah smo se predstavili s simbolom hrasta, na upravnih volitvah 7. in 8. junija pa se bomo predstavili z našim simbolom in predlagali program ter skupino kandidatov za pokrajinsko in občinsko vlado, ki naj odgovarja potrebam vseh občank in občanov in ki naj ponovno pribori Trstu ključno vlogo v novem evropskem kontekstu. Naš namen je dokazati jasno voljo po samoreformi z obvezo Demokratične zveze in njenih izvoljenih predstavnikov za periodična javna srečanja na-•menjena preverjanju upravne dejavnosti in izdelavi specifičnih političnih pobud s ciljem ohranjanja tesne povezave s civilno družbo in društvenim življenjem. Willer BORDON , Giacomo COSTA, Paolo FONDA, Margherita HACK, Fabio MARCHETTI Cena 1.200 lir - Lelo XLVI1I. «t. 125 (14.216)________________________________Tr»t, lorek, 2. junija 1992 BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI BUKAVEC EDI Bralcem se oproščamo, če je danes zaradi pomanjkanja prostora naše poročanje pomankljivo. UREDNI£xvo 2. junija 1992 stran 3 DELO Nadškof Bommarco, Il Giornale Nuovo, Slovenci in sožitje Vseitalijanski dnevnik II Giornale je 31.4.92 objavil intervju z goriškim nadškofom Antoniom Vitalejem Bommarcom. h članka Montanellijevega časnika je razvidno in očitno, da se podpihuje intole-rantne sile na Goriškem, poleg tega pa se predstavlja goriškega škofa kot branitelja italijanstva v etnično ogroženi Gorici. Intervjuvanec in novinarka Gabriella Fortuna, gresta čez vsako mejo dostojnosti. Zato je treba takoj odbiti njihova natolčevanja. Najprej se obregneta ob škofa Sedeja češ da je z veseljem pozdravil kobariški polom italijanske vojske in je pripisoval sami božji volji zmago Avstrijcev. O Frančišku Borgi Sedeju je dovolj, če povemo, da se je umaknil s svoje škofijske funkcije zaradi pritiskov fašizma. Črne srajce so hotele popolno kontrolo nad Pokrajino in so vsiljevale popolnoma italijansko vzgojo, tudi na verskem področju. Sedej seje po svojih močeh temu nasilju uprl. Iz članka je torej razvidno, da se nostalgično ozirajo na znano dvajsetletje in se čezmerno poveličuje italijanstva Gorice. Na take finte danes v Gorici pade še samo peščica emarginiranih nostalgikov. Dalje se tudi obregneta ob tržaškega škofa Bellomija češ da je preveč blizu slovenski manjšini, predvsem pa, da podpira dvojezičnost. Rad bi vedel, ali je bolje podpirati škofa Bellomija, ali so mnogo bolj pristni tisti, ki se identificirajo s plakati MSI, ki sem jih videl po Trstu: Bellomi sei contento? E colpa tua! (Njegova je namreč krivda, če se je na Trgu Unità govorilo slovensko in če je bilo prisotnih tako malo italijanskih vernikov). Iz članka se zdi, da intervjuvancu in intervjuvanki Bellomi ni prav po godu. Očitki padajo tudi na razne italijanske politike, češ da so preveč za Slovence v mestu (Trstu), ki ga po italijanskem duhu gotovo nima para v Italiji. Tudi prepričanja slovenskega vikarja Škerla imajo svoj nazadnjaški komentar. Nato se začne slavospev nadškofu Bommarcu, češ da se v njegovih sobanah zopet zadiha protiitalijansko ozračje. Ne smemo pozabiti, da se je goriški nadškof dolga leta hudoval, da mu okno spalnice gleda na Sabotin in da ga določeni napisi (Naš Tito) motijo in spravljajo v nejevoljo že ob prvih jutranjih korakih. Škofje mnenja, da je naša zaščita potrebna, vendar dodaja, da imamo pač že vse kar želimo. Dejansko meni, da bi zaščitni zakon v svojem bistvu ne rešil nobenega problema. Odločno se postavi proti dvojezičnosti, ker je to poteza brez smisla. Nato propagandno in irealno nadaljuje s prepričanjem, da bi dvojezičnost pomenila, da se tudi Italijani morajo izražati s Slovenci v slovenščini. Tega ni nihče nikoli zahteval in to gospod škof zelo dobro ve. Žal mu je tudi, da Slovence ne preštejejo. Nadškof ima tudi svoje poglede na stvarnost čez mejo, predvsem kar se tiče italijanske manjšine. Nato dodaja, da je v Gorici ozračje tolerantneje kot v Trstu, kjer Slovenci podžigajo plamen intole-rance. Morda gospod Bommarco pozablja, da se toleranca in dobri odnosi med večinskim in manjšinskim narodom na Goriškem obrestujejo, ker se je mnogo demokratov zavzemalo in borilo za to. Nenazadnje so škofovsko stolico zasedali tudi ljudje druge sorte, ki so prispevali k strpnosti: npr. škof Coccolili. Kar se pa tiče izvolitve tov. Darka Bratine, ki jim očitno ni po godu, se nobenemu ne zdi, da bi tov. Bratina stopil v iredentistično ofenzivo kakor izhaja iz članka-intervjuja. Resnica pa je le v tem, da samo tov. Darko Bratina danes predstavlja Gorico v Parlamentu, kar mnogim seveda ne ugaja. Tudi hegemoniza-cija slovenske kulture z iredentističnimi cilji je nesprejemljivo dejstvo. Mogoče pa je Bratina s svojo sposobnostjo ustvaril zanimive dejavnosti tudi za Italijane. Po vsej verjetnosti škofa skrbijo tisti Italijani, ki se udeležujejo kulturnih, kinematografskih in drugih iniciativ Kulturnega doma v Gorici. Na koncu velja dodati, da se je gospodu Bommarcu zareklo, saj je sam papež Janez Pavel II. čutil potrebo po spodbudi k sožitju med narodnostnimi naše pokrajine in je tudi spregovoril nekaj besed v slovenščini. Sveti oče je škofov predstojnik, zato se nam zdi primerno, da bi tudi njegov goriški predstavnik zagovarjal isto politično linijo. Prav gotovo je papežev poseg zelo motil goriškega nadškofa. Slednji nam- reč pozablja dolbiost, da bi moral pridigati v duhu svetega pisma in božjih zapovedi, ki če se ne motim zagovarjajo bratstvo, toleranco in ljubezen do bližnjega. Danes bi temu lahko dodali tudi demokratično gledanje na realnost in zrelost civiliziranih ljudi. Zadnji dve interpretaciji so vsakodnevna praksa škofa Bellomija v Trstu. Škof Bommarco je daleč za svojim tržaškim kolegom in zaradi svojih izjav, ki gredo samo v korist hujskanju in netoleranci, ne zasluži velikega spoštovanja. Vendar so njegove izjave za obmejno realnost, ki s tolikšno težavo gradi sožitje med Italijani in Slovenci, nevarna predigra. MARKO JARC Ponovno je zaživel slovenski posvetovalni organ goriške občine, ki je bil prvič ustanovljen že leta 1974, vendar se prebija iz mandatne dobe v mandatno dobo s težavami. Tokrat je na vrsti 5. mandatna doba. Konzulto sestavlja 5 predstavnikov SKGZ, 5 Katoliške prosvete ZSKD, 5 Sindikata slovenske šole in 3 predstavniki strank (2 vladne koalicije in 1 opozicija). Predsedniško mesto je zasedeno izmenično, sedaj je predsednik konzulte prof. Albin Sirk, podpredsednik pa je prof. Aldo Rupel. Konzulta je izključno posvetovalnega značaja in ob svoji ustanovitvi seje Občina obvezala, da bo vprašala konzulto za specifična mnenja. Vendar po 18 letih obstoja konzulte, goriška občina še ni čutila dolžnosti in potrebe, da bi vprašala za katerokoli mnenje. O konzulti smo se pogovorili z njenim podpredsednikom Aldom Ruplom. Rupel meni, daje tragika konzulte v tem, da je nihče ne dovolj upošteva. To je organ, ki nima svojega budgeta, zato je delovanje zelo omejeno in okrnjeno v vsakem smislu. Konzulta je organ za stališča, resolucije itd. Tudi občinska uprava je ni imela za preveč pomembno, saj jo je obnavljala z veliko zamudo. Današnja konzulta je bila obnovljena po dveh letih. S takimi ritmi, meni Rupel, se ne da dobro delati. Podčrtal je, daje za ponovno imenovanje se-dajšnje konzulte zasluga novega župana Tuzzija. Glede bivšega predsednika Scarana. je Rupel brez ovinkov dejal, da je zadnja leta bolj mislil na volitve kot na drugo in je seveda konzulta ostala pozabljena ob strani. Rupel meni, da je največji tehnični problem konzulte pomanjkanje uradnega prevajalca, kar bi morala imeti vsaka obmejna občina. Morala bi imeti vsaj enega nameščenega funkcionarja in enega uradnika z znanjem slovenščine. Goriška občina DAROVI IN PRISPEVKI Ob poravnavi naročnine so v sklad DELA prispevali tovariši: Družina KALC - Gropada 71 8.000 lir, Josip REGENT - Sesljan - 18.000 lir, Marija ŠKERK DOLJAK - Praprot- 18.000 lir, Gizela CAHARIJA - Nabrežina 18.000 lir, Josip PERIC - Cerovlje 10.000 lir, Ivan KANTE - Gabrovec 57/A 4.000 lir, Luigi BRESCIANI - Repnič 6.000 lir, Peter MILIČ - Repnič 6.000 lir, Ivan KANTE - Repnič 6.000 lir. Ob XV. obletnici smrti tov. Luciana LUIN daruje žena Feliciana ZOBEC 50.000 lir za sklad DELA. V spomin na pokojnega Pepija FERFOLJO daruje Albin ŠKERK 100.000 lir za sklad DELA. še danes nima niti prevajalca za stike z bližnjo Novo Gorico. Konzulta je seveda problem izpostavila. Goriška občina ni upoštevala mnenja konzulte npr. ko se je šlo za dograditev novega šolskega centra v Gorici. Raje se je naslanjala na mnenja ravnateljev. Občinska uprava je dala nekaj denarja le za Posvet o slovenski prisotnosti v Gorici leta 1989, kije bil izveden v organizaciji SLORI in ISIG. Rupel je tudi podčrtal dejstvo, da se posvetovalna komisija uradno imenuje “Konzulta za vprašanja mestne etnične manjšine”, kar se mu zdi očitno, daje bila namenoma izpuščena beseda slovenska. Živa je bila tudi polemika z občino zaradi arhiva konzulte. Rupel je namreč pred časom v reviji DSL -Notizie Novice - izdal ostro izjavo, da ni nikoli videl arhiva oz. dokumentov in zapisnikov konzulte. Bilje namreč v skrbeh, da ni bil mogoče arhiv namenoma potisnjen v stran ali celo olajšan slovenskih dopisov in dokumentov. Pomembno se mu je namreč zdelo, da ostanejo dokumenti o delovanju konzulte pri goriški občini. Občinska uprava je reagirala na Ruplov članek in je sedaj arhiv na razpolago, vendar bo Občina protokolirala dokumente konzulte le od današnjega mandata. Člani komisije so namreč opazili, da prejšnji dokumenti niso bili proto-kolirani kot je v praksi, za kar je bil Rupel zelo kritičen. Za naprej, je dejal Rupel, si je konzulta postavila za cilj dodatek k mestni toponomastiki. Ob že nameščenih tablah ulic in trgov, bi postavili tudi stara toponomastična imena. Konzulta si bi tudi posebno prizadevala, da se zagotovi v občinskem or-ganiku vsaj uradnika, ki uradno obvlada slovenski jezik. Vendar to bi moral biti funkcionar z dolžnostmi in odgovornostmi in nikakor samo tipkarica. MJ Pomagajmo beguncem iz Bosne in Hercegovine Za Pokrajino in Občino glasuj •sP / TR/es^ Ul O m % , 3 j fr \ % -o O a o /