Pogledi na vodenje
Sodelovanjespecialnegapedagoga
zvodstvomšolenapodroˇ cjuuˇ cenja
inpouˇ cevanja
MonikaMithans
Pedagoškafakulteta Univerze vMariboru
MilenaIvanušGrmek
Pedagoškafakulteta Univerze vMariboru
V prispevku obravnavamo povezovanje med specialnimi
pedagoginjami in vodstvom šol na podroˇ cju uˇ cenja in pouˇ cevanja. V
prvem delu na kratko predstavljamo teoretiˇ cna spoznanja o delu
šolske svetovalne službe in njenem sodelovanju z vodstvom šole. V
drugem, empiriˇ cnem delu, ki smo se ga lotili kvalitativno,
prikazujemo povezovanje med specialnimi pedagoginjami in
vodstvom šole na podroˇ cju uˇ cenja in pouˇ cevanja. Rezultati kažejo, da
se ravnatelji in specialne pedagoginje na podroˇ cjuuˇ cenja in
pouˇ cevanja povezujejo predvsem zaradi vzgoje in izobraževanja
otroks posebnimi potrebami in uˇ cnimi težavami. Njihovo
sodelovanje je kontinuirano in kakovostno. Poleg dobrega
sodelovanja z vodstvom so sodelujoˇ ci poudarili pomen aktivnega
mreženja v aktivu svetovalnih delavk. Rezultati priˇ cajo o tem, da se
šole zavedajo pomena mreženja, ki pozitivno vpliva na uˇ cenje vseh
akterjev v vzgojno-izobraževalnem procesu.
Kljuˇ cne besede: šolska svetovalna služba, vodstvo šole, specialni
pedagog,mreženje, programske smernice za svetovalno službo
Uvod
Zaradivseveˇ cjega obsega formalnih nalog je danes veˇ cja tudi od-
govornost ravnatelja do države in moralna odgovornost do stro-
kovnihdelavcev,uˇ cencevinstaršev(Resman2018)inpravodnje-
ga in njegovega vodenja sta najbolj odvisna uspeh in uˇ cinkovitost
šole(prim.Svedberg2014).Vodenjejelahkouspešnole, ˇ ceserav-
nateljpovezujevrazliˇ cnemrežeintakosodelujezdrugimiravna-
telji in strokovnimi delavci na šoli, kajti vodenje je prezahtevna
naloga, da bi jo zmogel sam (Koren 2007). Poleg tega imajo rav-
natelji zaradi vedno veˇ cjega obsega poslovodnih nalog vse manj
ˇ casa za to, da bi lahko pozornost usmerjali v uˇ cenje, ki je temelj
delovanja šole (Zavašnik Arˇ cnik 2015). Med strokovne delavce, ki
pomembno prispevajo h kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela,
vodenje 2|2021: 19–31

Monika Mithans in Milena Ivanuš Grmek
vsekakor sodi tudi svetovalna služba (Vogrinec in Krek 2012), ki
predstavlja pomemben sestavni del vsake šole (Gregorˇ ciˇcMrvar
in Šariˇ c 2018).
Da bi preverili sodelovanje med vodstvom šole in specialnim
pedagogom, smo izvedli raziskavo, katere del, ki se navezuje na
podroˇ cje uˇ cenja in pouˇ cevanja, bomo predstavili v nadaljevanju.
Zanimalo nas je, v okviru katerih nalog s podroˇ cja uˇ cenja in po-
uˇ cevanja, ki jih opredeljujejo Programske smernice (Zavod Repu-
blike Slovenije za šolstvo 2008), specialni pedagogi sodelujejo z
vodstvom, kako pogosto sodelujejo in kakšno je njihovo sodelova-
nje ter katere naloge še opravljajo skupaj.
V prispevku se bomo osredotoˇ cili na sodelovanje specialnega
pedagoga z vodstvom šole na podroˇ cju uˇ cenja in pouˇ cevanja. Po-
droˇ cje predstavlja temeljno poslanstvo vzgojno-izobraževalnega
zavoda in zaradi vse veˇ cje osredotoˇ cenosti na uˇcenjejeprav»vo-
denjezau ˇ cenje postalo vodilni koncept vodenja v vzgoji in izo-
braževanju«, katerega cilj je izboljšati kognitivne in nekognitivne
dosežko uˇ cencev (Zavašnik Arˇ cnik 2015, 5). Ravnatelj pa je tisti,
ki mora uˇ cenje postaviti v središˇ ce svojih ravnanj in prepriˇ canj
(Erˇ culj idr. 2014).
Svetovalnaslužbavosnovnišoli
Šolska svetovalna služba je del šolske skupnosti, ki je na voljo
vsem vkljuˇ cenim akterjem, predstavlja »osrednji prostor dialoga
in sodelovanja« in je prav zato izredno dragocena (
ˇ
Caˇ cinoviˇcVo-
grinˇ ciˇ cinMešl2013,21).Nalogešolskesvetovalneslužbesoopre-
deljene v Programskih smernicah (Zavod Republike Slovenije za
šolstvo 2008), ki jih je Strokovni svet Republike Slovenije za splo-
šno izobraževanje potrdil leta 1999. V skladu z njimi svetoval-
na služba pomaga pri uresniˇ cevanju temeljnega in vseh drugih
vzgojno-izobraževalnihciljevinsodelujepritem,njenosnovnina-
men pa je, da bi bili vsi udeleženci vzgojno-izobraževalnega pro-
cesa in vzgojno-izobraževalna ustanova kot celota ˇ cim bolj uspe-
šni.SvetovalnaslužbajepoResmanovem(1999)mnenjuuˇ cencem
vpomoˇ c pri njihovem šolskem in osebnostnem razvoju in ustvar-
janju možnosti za ustrezen življenjski slog.
Temeljna naloga šolske svetovalne službe je sodelovanje pri
reševanju pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-
izobraževalnega dela na šoli z dejavnostmi pomoˇ ci, razvojni-
mi in preventivnimi dejavnostmi ter naˇ crtovanjem in evalvaci-
jo. Tako svetovalni delavec sodeluje z vsemi udeleženci vzgojno-
20

Sodelovanje specialnega pedagogaz vodstvom šole
izobraževalnega procesa in po potrebi tudi z ustreznimi zunanji-
mi strokovnimi ustanovami na naslednjih podroˇ cjih življenja in
dela vzgojno-izobraževalnega zavoda: pri dejavnostih uˇ cenja in
pouˇ cevanja, na podroˇ cju kulture, vzgoje, klime in šolskega re-
da, telesnega, osebnega in socialnega razvoja, šolanja in poklicne
orientacije ter na podroˇ cju socialno-ekonomskih stisk (Zavod Re-
publike Slovenije za šolstvo 2008).
V povezavi z zapisanim se moramo zavedati, da ni mogoˇ ce pri-
ˇ cakovati, da bi bil vsak profil svetovalnih delavcev usposobljen
za opravljanje številnih in raznovrstnih nalog, ki jih predvidevajo
programske smernice (Bizjak 2014). Zaradi narave dela in kom-
pleksnepovezanostipedagoških,psihološkihinsocialnihvprašanj
je delo šolske svetovalne službe interdisciplinarno in zahteva so-
delovanje svetovalnih delavcev razliˇ cnih strokovnih profilov (Za-
vod Republike Slovenije za šolstvo 2008). Svetovalna služba je v
strokovnem pogledu pri delu avtonomna, kljub temu pa vodstvo
šole nadzira izpolnjevanje nalog, opredeljenih v smernicah (Cha-
ta in Loesch 2007 po Vršnik Perše 2008).
Petra Gregorˇ ciˇ c Mrvar je na okrogli mizi »Vizija delovanja sve-
tovalneslužbeinkompetencezasvetovalnodelovaktualnihdruž-
benih razmerah in v prihodnosti« poudarila, da morajo imeti sve-
tovalni delavci široka znanja in vešˇ cine. Po njenem prepriˇ canju
potrebujejo za kakovostno opravljanje poslanstva znanja s pod-
roˇ cja otrokovega razvoja, poznati morajo vzgojno-izobraževalni
sistem, biti vešˇ ci naˇ crtovanja in didaktiˇ cnega vodenja uˇ cnega in
vzgojno-izobraževalnega procesa v celoti. Poleg tega morajo ime-
ti poglobljena znanja in vešˇ cine za delo s specifiˇ cnimi skupinami
otrok, uˇ citeljev itd. (Bizjak 2014).
Na zahteve in kompleksnost nalog šolske svetovalne službe bi
po mnenju udeležencev okrogle mize »lahko najbolje odgovoril le
tim strokovnjakov, ki bi bili predvsem dobro opremljeni s kompe-
tencami za delovanje na svojem strokovnem podroˇ cju, ob tem bi
pa zmogli upoštevati pomen, vlogo in naloge drugih strokovnja-
kov« (Bizjak 2014, 52).
Uˇ cinkovitostšolskesvetovalneslužbepaniodvisnasamoodnje
same,ampaktudiodtega,kakobodelovalvessistem(Beˇ caj2005).
Prepletanjenalogsvetovalneslužbeinvodstvašole
napodroˇ cjuuˇ cenjainpouˇ cevanja
Med najmanjše, a zelo pomembne šolske podsisteme poleg sveto-
valnih delavcev zagotovo sodi tudi vodstvo šole. Oba podsistema
21

Monika Mithans in Milena Ivanuš Grmek
imata številne obveznosti, naloge, njuno delovno podroˇ cje je ši-
roko. Skupno jima je, »da si oba prizadevata za optimalni razvoj
vsehuˇ cencevv šoli, za njihov ˇ cim boljši uˇ cniuspehinkakovostno
delovanje šole kot celote, kar so tudi temeljni razlogi za njuno so-
delovanje« (Gregorˇ ciˇ c Mrvar idr. 2020, 32–33).
Ravnateljiimajossodelovanjemssvetovalnoslužbonašolizelo
razliˇ cneizkušnje,kisopoprepriˇ canjuResmana(2018,28)odvisne
od»ciljevšole,profilasvetovalnegadelavca,njegovihpriˇ cakovanj,
izkušenj, ambicij itd.«. Vsekakor pa nanj vpliva tudi to, kako rav-
natelj vidi poslanstvo in naloge šole, strategije in naˇ cine vodenja
šole in kakšni so njegovi pogledi na vlogo svetovalne službe pri
razvoju šole in uˇ cencev (Resman 2018).
V raziskavi, ki jo je opravil Dolgan (2012, 16), je bilo ugoto-
vljeno, da slovenski osnovnošolski ravnatelji svoj naˇ cin vodenja
opisujejo kot »sodelovanje z zaposlenimi«. Gregorˇ ciˇ c Mrvar idr.
(2020, 34) ugotavljajo, da ravnatelj šole »ne vodi prek strokovnih
delavcev, paˇ c pa skupaj z njim. Pri takem vodenju je pomembna
participacija vsehzaposlenihprinaˇ crtovanjuciljev, vizije, razvoju
šole in reševanju problemov.« Pri takšnem naˇ cinu vodenja ravna-
telji spodbujajo razvijanje in vzdrževanje sodelovalne šolske kul-
ture,vkaterisezaposleniuˇ cijodrugoddrugega(Gregorˇ ciˇ cMrvar
idr. 2020). Tudi Resman (2018) opozarja na pomen participativ-
nega (sodelovalnega) vodenja, ki poveˇ cuje motivacijo strokovnih
delavcevinzatokakovostdela.»Premikšolskegasvetovalnegade-
la od individualne k bolj sistemski orientaciji odpira možnosti, da
se svetovalna služba [...] skupaj z ravnateljem postavi na ˇ celo, ko
sešolasooˇ caskaterimkoli vidikom kakovosti pedagoškega dela.«
(Resman 2018, 29)
Dobro medsebojno sodelovanje zahteva obojestransko priprav-
ljenost inmotivacijo. Temelji nausklajeni šolski viziji, dobri med-
sebojni komunikaciji, medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Za
dobro medsebojno sodelovanje je nujno, da se ravnatelj in sve-
tovalni delavec dobro poznata, da delo povezujeta in dopolnjuje-
ta ter da znata loˇ citi svoje naloge in razlikovati med njimi. Oviro
za sodelovanje lahko predstavlja to, da ravnatelj ne pozna dela
svetovalnega delavca, prav tako pa je težava lahko v tem, da rav-
nateljevega dela in težav, povezanih z vodenjem šole, ne poznajo
svetovalni delavci (Resman 2018).
Gregorˇ ciˇ c Mrvar idr. (2020) so pri pregledu raziskav, ki so pre-
uˇ cevale dejavnike, ki vplivajo na kakovost odnosa med vodstvom
in svetovalnimi delavci, ugotovili, da na kakovost odnosa najbolj
vplivajoodprtomedsebojnokomuniciranje,medsebojnospoštova-
22

Sodelovanje specialnega pedagogaz vodstvom šole
nje, zaupanje ter razumevanje medsebojnih odgovornosti in vlog.
Na podroˇ cju uˇ cenja in pouˇ cevanja šolska svetovalna služba v
sodelovanju z vodstvom šole spremlja in evalvira vzgojno-izobra-
ževalno delo na tem podroˇ cju, preverja in zagotavlja ustrezne po-
goje za integracijo uˇ cencev s posebnimi potrebami, sodeluje pri
pripravi razvojnega naˇ crta šole za podroˇ cje uˇ cenja in pouˇ cevanja
ter pri naˇ crtovanju strokovnega izpopolnjevanja uˇ citeljev (Zavod
Republike Slovenije za šolstvo 2008). Naloge specialnega pedago-
gasopredvsem sodelovanje pripripravi razvojnega naˇ crtašole za
podroˇ cje uˇ cenja in pouˇ cevanja otrok s posebnimi potrebami (pp).
Tako sodeluje pri naˇ crtovanju števila otrok, ki jim šola lahko za-
gotovi ustrezne pogoje za integracijo; opredeljuje skupine otrok s
pp, za katere so na šoli zagotovljene ustrezne prostorske in ma-
terialne razmere ter usposobljeni strokovnjaki; skrbi za potrebne
tehniˇ cnepripomoˇ cke, za organizacijo in izvedbo izobraževanja za
otroke spp, oblikovanje urnika za razliˇ cne oblike individualne in
skupinske pomoˇ ci; naˇ crtuje izvajanje in prilagajanje kurikuluma
za posamezne uˇ cence spp;ozavešˇ ca uˇ citelje o realnih možnostih
za diferenciacijo pri delu z otroki s ppin organizira razliˇ cna pre-
davanja za kolektiv (Kavkler in Tancig 2000).
Empiriˇ cnaraziskava
Navedena teoretska izhodišˇ ca so nas vzpodbudila, da preverimo
sodelovanjemedsvetovalnoslužboinvodstvomšolenapodroˇ cjih,
ki jih opredeljujejo Programskesmernice(ZavodRepublike Slove-
nijezašolstvo2008).Vprispevkubomopredstavilisamorezultate,
povezane s podroˇ cjem uˇ cenja in pouˇ cevanja.
Raziskovalnametoda
Vraziskavismoseodloˇ cilizakvalitativnipristop.Zanjjeznaˇ cilno,
da seosredotoˇ ca namanjšapodroˇ cja vzgoje in izobraževanja in je
vezan na manjše skupine in posameznike (Sagadin 2001).
Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja,
natanˇ cneještudijoprimera,insicertako,dasospecialni pedagogi
odgovorili na vprašalnik z odprtimi vprašanji in prispevali poglo-
bljene odgovore.
Raziskovalnivzorec
Vzorec je bil namenski– izbrali smo štiri specialne pedagoginje iz
štirih osnovnih šol iz razliˇ cnih regij, Podravske, Posavske, Osred-
23

Monika Mithans in Milena Ivanuš Grmek
njeslovenske in Koroške. V raziskavo vkljuˇ cene šole obiskuje od
298do906uˇ cencev.Izbralismovsakdanjeprimere,kizaradisvoje
povpreˇ cnosti predstavljajo preuˇ cevano situacijo (Vogrinc 2008).
Dve anketiranki (tretja in ˇ cetrtaoš)poleg svetovalnega dela iz-
vajata tudi ure dodatne strokovne pomoˇ ci (dsp), drugi dve (prva
in druga oš) sta zaposleni kot uˇ citeljici dsp, a se v okviru aktiva
svetovalneslužbedejavnovkljuˇ cujetatudivsvetovalnodelo,pred-
vsem pri delu z uˇ cenci z uˇ cnimi težavami (v nadaljevanju uˇ cenci
zut)inpp.
Specialna pedagoginja na prvioš(izvajanjedsp)imavtimuše
psihologinjo insocialnopedagoginjo. Nadrugiošstavtimupoleg
specialne pedagoginje (izvajanje dsp) še psihologinja in pedago-
ginja. Specialna pedagoginja na tretjioš(svetovalno delo indsp)
imavtimušeenospecialnopedagoginjo indvesocialnipedagogi-
nji (ena s poloviˇ cnim delovnim ˇ casom). Na ˇ cetrtiošse lahko spe-
cialna pedagoginja (svetovalno delo in dsp) obrne na specialno
pedagoginjo (svetovalno delo in dsp) in pedagoginjo, ki opravlja
le svetovalno delo.
Postopkizbiranjainobdelavepodatkov
Podatke smo pridobili s pomoˇ cjo enega izmed kvalitativnih pri-
stopov, in sicer z odprtimi vprašanji, ki so se nanašala na deset
vsebinskih sklopov. Tako smo dosegli bolj poglobljeno obravnavo
izbranega problema.
V prispevku bomo predstavili le ugotovitve uvodnega, drugega
in ˇ cetrtega sklopa vprašanj. Uvodni sklop vprašanj prinaša podat-
ke o raziskovalnem vzorcu (število uˇ cencev na šoli, izobrazba in
sestava svetovalne službe).
V ˇ cetrtemsklopusospecialnepedagoginjeocenilesvojesodelo-
vanje z vodstvom na podroˇ cju uˇ cenja inpouˇ cevanja (analiza uˇ cne
uspešnosti, spremljanje vzgojno-izobraževalnega dela, preverja-
nje pogojev za integracijo uˇ cencev sppitd.).
Pred zaˇ cetkom raziskovanja smo pripravili raziskovalni naˇ crt.
Na samem zaˇ cetku smo s pomoˇ cjo analize Programskih smernic
(Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2008) opredelili podroˇ cja,
na katerih specialni pedagogi sodelujejo z vodstvom, in tako obli-
kovali vprašanja.
Raziskavo smo izvedli decembra 2019. S specialnimi pedagogi-
njami smo se ob upoštevanju njihovih delovnih obveznosti dogo-
vorili za termin intervjuja. Intervjuji so potekali individualno in
smo jih posneli. Po opravljenem anketiranju smo pripravili prepi-
24

Sodelovanje specialnega pedagogaz vodstvom šole
se. Na podlagi analize literature in opredeljenih podroˇ cij sodelo-
vanja med vodstvom šole in specialnim pedagogom smo si pred
zaˇ cetkom analize pripravili seznam kod in se zato odloˇ cili za de-
duktivni pristop k analizi podatkov (Vogrinc 2008) z analizo nav-
zoˇ cnosti doloˇ cenih kod.
Rezultateanalizezapodroˇ cjeuˇ cenjainpouˇ cevanjapredstavlja-
mo v nadaljevanju.
Rezultatiindiskusija
Rezultatisopokazali, davseanketiranespecialne pedagoginje de-
lujejo v timu svetovalnih delavk, ki ga sestavljajo razliˇ cni profili.
Dve specialni pedagoginji opravljata delo uˇ citeljice dsp(prva in
drugaoš), dve pa poleg urdspizvajata še delo svetovalne delav-
ke (tretja in ˇ cetrtaoš). Iz njihovih odgovorov je bilo moˇ c razbrati,
da se tudi specialni pedagoginji, ki nista zaposleni kot svetovalni
delavki, aktivno vkljuˇ cujeta v delo svetovalne službe, saj je njuno
vkljuˇ cevanje pomembno zaustvarjanje inkluzivne klime inposle-
diˇ cno za kar najboljši razvoj otrok spp.
Sodelovanje z vodstvom šole so anketirane specialne pedagogi-
njeopisale kotdobroinkorektno.Enagajeocenilakotzelodobro
in posebej poudarila, da poteka redno in je uˇ cinkovito.
Sodelovanjespecialnegapedagogainvodstvašoleprinalogah
napodroˇ cjuuˇ cenjainpouˇ cevanja
Odnos med pouˇ cevanjem in uˇ cenjem predstavlja temeljni didak-
tiˇ cni odnos, mimo katerega ne more nobena uˇ cna relacija (Blažiˇ c
idr.2003);kotkljuˇ cnielementvsakešolejenedvomnopomemben
tudi pri delu svetovalne službe.
Specialne pedagoginje navajajo,daprispremljanjuinevalvaciji
vzgojno-izobraževalnega dela na podroˇ cju uˇ cenja in pouˇ cevanja z
vodstvom sodelujejo predvsem v povezavi z uˇ cenci s ppin ut.V
okvirusodelovanja imajo možnostpovedati svoja opažanja inpre-
dloge za omilitev težav. O ugotovitvah redno poroˇ cajo vodstvu šo-
le, kajti nemogoˇ ce je, da bi ravnatelji poznali posebnosti vsakega
posameznega uˇ cenca (Zupanˇ ciˇ c 2013).
Specialna pedagoginja s prve ošje povedala, da se vodstvo na
rednih sestankih uˇ citeljskega zbora in ocenjevalnih konferencah
seznani z vzgojnim in uˇ cnim uspehom uˇ cencev ter na podlagi po-
roˇ cil predlaga sestanke oddelˇ cnega uˇ citeljskega zbora, na katerih
je prisoten tudi celoten aktiv šolske svetovalne službe. Na sestan-
kih se strokovni delavci podrobneje seznanijo s težavami posa-
25

Monika Mithans in Milena Ivanuš Grmek
meznih uˇ cencev in oblikujejo naˇ crt pomoˇ ci. Vodstvo šole se teh
sestankov ne udeležuje. S pomoˇ cjo svetovalne službe pa na re-
dnihmeseˇ cnihsreˇ canjihpreveri,kakoizvajajosklepe,sprejetena
sestankih, se pozanima o sprejetih dogovorih in skrbno spremlja
izpolnjevanjeukrepovzapomoˇ cuˇ cencem.Vsamoizvajanjeukre-
pov se ne vmešava, saj po mnenju specialne pedagoginje popol-
noma zaupa aktivu šolske svetovalne službe, katerega ˇ clani si na
rednihtedenskihsreˇ canjihizmenjujejoinformacijeovzgojnemin
uˇ cnem uspehu uˇ cencev.
Specialna pedagoginja z drugeošje poroˇ cala o tem, da ima pri
individualnem delu z uˇ cenci sppmožnost za poglobljeno spozna-
vanje posameznih uˇ cencev in zato laže objektivno oceni njihov
napredek.Onapredkuintežavahuˇ cencevrednoporoˇ canateden-
skihsestankihaktivašolskesvetovalneslužbe.Polegtegassvojimi
ugotovitvami seznani vodstvo šole na meseˇ cnih sreˇ canjih vodstva
incelotnegaaktivašolskesvetovalneslužbe;natehsreˇ canjihsku-
paj išˇ cejo in oblikujejo rešitve, primerne za vsakega uˇ cenca. Vod-
stvosedejavnovkljuˇ cujevpripravoprogramovinvestnospremlja
tudi njihove uˇ cinke.
Na tretji oš ravnatelja o uˇ cnih in vzgojnih posebnostih uˇ cen-
cev seznanijo na rednih tedenskih sreˇ canjih uˇ citeljskega zbora,
na katerih skupaj pripravijo tudi dogovor o nadaljnjem ukrepa-
nju in sklicevanju problemskih sestankov. Za obvešˇ canje vodstva
o nadaljnjem ukrepanju in sprejetih dogovorih je nato odgovor-
na specialna pedagoginja, vodja aktiva šolske svetovalne službe.
Ta vodstvo redno seznanja z vsemi problemskimi sestanki, ki se
jihudeležijostrokovnidelavci,kipouˇ cujejovdoloˇ cenemoddelku.
Vodstvosesestankovnaˇ celomaneudeležuje,svojamnenjainpre-
dlogepanameseˇ cnihindividualnihpogovorihposredujespecialni
pedagoginji, ki o njih obvesti druge strokovne delavce.
Na ˇ cetrtiošspecialna pedagoginja zvodstvom natempodroˇ cju
sodelujevpovezavizuˇ cenciod1.do4.razreda.Onjihovihtežavah
in napredku poroˇ ca na sestankih uˇ citeljskega zbora, ki potekajo
vsaj dvakrat na mesec. V nadaljevanju specialna pedagoginja na-
stopa v vlogi veznega ˇ clena med razrednikom, starši in vodstvom
šole, saj se vodstvo problemskih sestankov udeleži le izjemoma.
O dogovorih in sprejetih sklepih specialna pedagoginja poroˇ ca na
tedenskih sestankih aktiva šolske svetovalne službe, vodja aktiva
šolske svetovalne službe pa o temnato na rednihmeseˇ cnih sreˇ ca-
njih poroˇ ca vodstvu.
V okviru preverjanja in zagotavljanja ustreznih pogojev za in-
tegracijo uˇ cencev s posebnimi potrebami je vloga specialnih peda-
26

Sodelovanje specialnega pedagogaz vodstvom šole
goginj najizrazitejša. To je tudi podroˇ cje, na katerem so deležne
popolnega zaupanja vodstva. Skupaj znjim sproti preverjajo mož-
nosti in razmere za uˇ cence spp.
Specialna pedagoginja naprviošje povedala, da se zvodstvom
vsakošolskoleto naindividualnem pogovoru dogovorioizvajanju
urdspin kot ˇ clanica strokovne skupine pomaga pri zagotavljanju
ustreznih razmer (vzpostavljanje pozitivne razredne klime, zago-
tavljanjeustreznihdidaktiˇ cnihpripomoˇ ckovinopreme,ozavešˇ ca-
nje uˇ citeljev). Vodstvo šole je prisotno na prvem sestanku stro-
kovne skupine, potem pa se ji pridruži le po potrebi. Po vsakem
sestanku strokovne skupine specialna pedagoginja vodstvu na in-
dividualnem pogovoru poroˇ ca o ugotovitvah in sprejetih sklepih.
Na rednih tedenskih sreˇ canjih z vsemi dogovori seznani tudi pre-
ostali ˇ clanici aktiva šolske svetovalne službe.
Podobne ugotovitve je navedla specialna pedagoginja na drugi
oš,sajjepravtakodejavnovkljuˇ cenavoblikovanjeurnikazaizva-
janjedspin v zagotavljanje ustreznih razmer za otroke spp.Tudi
vodstvo drugeosnovnešoleseudeležileprvega sestankastrokov-
ne skupine, s pomoˇ cjo specialne pedagoginje in celotnega aktiva
šolskesvetovalneslužbepanameseˇ cnihsreˇ canjihrednospremlja
napredek uˇ cencev.
Na tretjiošje specialna pedagoginja deležna popolnega zaupa-
nja vodstva, saj to podpira njene predloge in dejavno pomaga pri
zagotavljanju pripomoˇ ckov, materialnih in kadrovskih razmer ter
drugih prilagoditev. Navedla je še, da na tem podroˇ cju vodstvo in
sama aktivno sodelujeta še z drugo specialno pedagoginjo, ki iz-
vajadsp.Ssocialnimapedagoginjama sepovezujejo, kadargreza
uresniˇ cevanje individualiziranega programa za otroke, ki potre-
bujejotudipomoˇ csocialnegapedagoga. Vodstvojerednoprisotno
na timskih sestankih, na katerih se dejavno vkljuˇ cuje in sodeluje
s predlogi za izvajanje individualiziranega programa.
Na ˇ cetrti ošspecialna pedagoginja kot ˇ clanica strokovne sku-
pine pomaga pri zagotavljanju ustreznih razmer za otroke, ki jim
pripada dsp. Ravnatelj je na sestankih strokovne skupine redno
prisoten, z zanimanjem prisluhne ugotovitvam vseh vpletenih in
se dejavno vkljuˇ cuje v oblikovanje individualiziranih programov
za uˇ cence. Kljub vsemu veˇ cji delež koordinacije z vodstvom na
tem podroˇ cju, v skladu z razdelitvijo zadolžitev, opravlja druga
strokovna delavka (vodja tima svetovalnih delavk), ki se z vod-
stvom sestaja na rednih meseˇ cnih sreˇ canjih. O dogovorih in skle-
pih nato poroˇ ca na tedenskih sestankih aktiva šolske svetovalne
službe.
27

Monika Mithans in Milena Ivanuš Grmek
Pri pripravi razvojnega naˇ crta šole za podroˇ cje uˇ cenja in pou-
ˇ cevanja poleg svetovalnih delavcev na prvi in tretjiošzvodstvom
aktivno sodelujejo tudi vsidrugiuˇ citelji, na prviošpa vsi pedago-
ški in strokovni delavci vodstvu oddajo svoje predloge.
Na drugi in ˇ cetrti ošspecialni pedagoginji na tem podroˇ cju ne
sodelujeta neposredno, saj je za to zadolžena druga strokovna de-
lavka,kiovsehdogovorihporoˇ ca ˇ clanomaktivašolskesvetovalne
službe.
Pri naˇ crtovanju strokovnega izpopolnjevanja uˇ citeljev na šoli
spodroˇ cja pouˇ cevanja specialne pedagoginje (individualno ali v
okviru aktiva svetovalnih delavk) na vseh šolah redno sodelujejo
z vodstvom, tako da mu posredujejo predloge o predavanjih, ki bi
bilaprimernainnujnazakolektiv instarše.Vodstvoprisluhnenji-
hovimpredlogominjihveˇ cinomaupošteva.Nadrugiošspecialna
pedagoginja kot izvajalkadspobˇ casno (glede napotrebe) tudisa-
ma pripravi izobraževanja za kolektiv. Pobude za tovrstna izobra-
ževanja dá sama ali pa pridejo od vodstva, ki ji pri izvedbi zagota-
vlja podporo in ji svetuje. Tudi na ˇ cetrtiošspecialna pedagoginja
pripravlja krajša izobraževanja oz. delavnice, ki se nanašajo na
delo z otroki z utin ppter na vzpostavljanje pozitivne razredne
klime. Vse specialne pedagoginje so poudarile pomen izobraže-
vanj, zaradi katerih se poveˇ ca kakovost vzgojno-izobraževalnega
dela na šoli.
Zakljuˇ cek
Vsi svetovalni delavci so z leti postali nepogrešljiv sestavni del
vzgojno-izobraževalnega procesa (Privošnik in Urbanc 2009). Za
njihovo uspešno delo je pomembno, da delujejo interdisciplinar-
no,sajje sodelovanje med razliˇ cnimistrokovnimiprofilisvetoval-
nih delavcev, sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci in vod-
stvom kljuˇ cnega pomena za uspešno delovanje svetovalne službe
v celoti (Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2008), kar se je po-
kazalo tudi v naši raziskavi, saj je bilo iz odgovorov moˇczazna-
ti kontinuirano sodelovanje specialnih pedagoginj v aktivih šol-
skesvetovalneslužbe,vokvirukaterihuspešnorešujejotežavena
podroˇ cju uˇ cenja in pouˇ cevanja ter aktivno in kontinuirano sode-
lujejo z vodstvom.
Sodelovanje zvodstvom šolesovnašoraziskavo vkljuˇ cenespe-
cialnepedagoginjeopisalekotdobro.Vraziskavi,kisojoleta2011
opravili Valenˇ ciˇ c Zuljan in sodelavci, je veˇ cina ravnateljev svoje
sodelovanje s šolsko svetovalno službo ocenila kot zelo dobro ali
28

Sodelovanje specialnega pedagogaz vodstvom šole
dobro (Valenˇ ciˇ c Zuljan idr. 2011). O podobnih rezultatih poroˇ cata
Gregorˇ ciˇ c Mrvar in Šari´ c (2018), saj omenjata, da veˇ cina ravnate-
ljev sodelovanje s svetovalnimi delavci ocenjuje kot zelo dobro in
dobro. Tudi veliko svetovalnih delavcev sodelovanje z ravnatelji
ocenjuje kot zelo dobro, vendar je med njimi veˇ c takih, ki so ga
ocenili kot dobro ali so bili pri tej oceni neodloˇ ceni.
Aktivno sodelovanje vodstva šole in svetovalne službe je po-
membno, saj omogoˇ ca dialog med vodstvom in svetovalno služ-
bo, sooˇ canje in zbliževanje razliˇ cnih pogledov na razvoj šole in
reševanje težav; drug drugemu pomagajo zagledati nove vidike in
perspektivešolskegadela,karprispevaktemu,dasorešitvetežav
popolnejšeterboljšezaposameznikainzašolokotceloto(Resman
2018).
Anketirane specialne pedagoginje se dejavno vkljuˇ cujejo v
kompleksno delo šolske svetovalne službe, ki povezuje tako pe-
dagoška, psihološka kot socialna vprašanja in se uresniˇ cuje v de-
javnostih pomoˇ ci, razvojnih in preventivnih dejavnostih ter de-
javnostih naˇ crtovanja in evalvacije (Zavod Republike Slovenije za
šolstvo 2008).
Na podroˇ cju uˇ cenja in pouˇ cevanja vse specialne pedagoginje z
vodstvom aktivno sodelujejo pri delu z uˇ cenci z utin pp.Zazna-
li smo razlike med specialnimi pedagoginjami, ki so zaposlene le
kotuˇ citeljicedsp,intistimi,kiopravljajotudisvetovalnodelo,kar
je logiˇ cna posledica dejstva, da vskladu zdelovnim mestomopra-
vljajorazliˇ cnedelovnenaloge.Specialnipedagoginji,kiopravljata
svetovalno delo, sta tako poleg omenjenih nalog navedli še delo z
uˇ cenci priseljenci, tujci idr.
Iz prejetih odgovorov lahko razberemo, da je kakovostno delo-
vanje šolske svetovalne službe na podroˇ cju uˇ cenja in pouˇ cevanja
(innadrugihpodroˇ cjih) odvisno od aktivnega sodelovanja v stro-
kovnem aktivu šolske svetovalne službe ter od strokovnih razprav
insestankovzdrugimistrokovnimidelavcišoleinvodstvom.Vna-
ši raziskavi so specialne pedagoginje izpostavile tudi pomen izo-
braževanj za celoten kolektiv. Vse navedene oblike sodelovanja in
uˇ cenja so po mnenju Erˇ culjeve (2014) pomembne za oblikovanje
skupnih izhodišˇ c, ki omogoˇ cajo usklajeno delovanje šole.
Rezultati naše raziskave priˇ cajo o tem, da se svetovalni delavci
na šolah povezujejo z vsemi akterji vzgojno-izobraževalnega pro-
cesa, kar jim omogoˇ ca iskanje uˇ cinkovitejših rešitev. Z vodstvom
se dobivajo na rednih sestankih, na katerih s skupnimi moˇ cmi
išˇ cejonajboljšerešitvezavseudeležencevzgojno-izobraževalnega
procesa. Aktivno sodelovanje zvodstvom je pomembno, sajdialog
29

Monika Mithans in Milena Ivanuš Grmek
med vodstvom in svetovalno službo omogoˇ ca sooˇ canje razliˇ cnih
pogledov na razvoj šole in reševanje težav in njihovo zbliževanje;
drug drugemu pomagajo zagledati nove vidike in perspektive šol-
skega dela, kar pripomore k temu, da so rešitve težav popolnejše
ter boljše za posameznika in za šolo kot celoto (Resman 2018).
Literatura
Beˇ caj,J. 2005. »Svetovalna služba in sodobni pogledi na kakovost
vzgojno-izobraževalnega dela.«Šolskosvetovalnodelo 10 (3–4):
11–14.
Bizjak, C. 2014. »Vizija delovanja svetovalne službe in kompetence za
svetovalno delo v aktualnih družbenih razmerah in prihodnosti:
zapisnik z okrogle mize (Celje, 11. 4. 2014).«Šolskosvetovalnodelo
18 (3–4): 49–55.
Blažiˇ c, M., M. Ivanuš Grmek, M. Kramar in F. Strmˇ cnik. 2003. Didaktika:
visokošolskiuˇ cbenik. Novo mesto: Visokošolsko središˇ ce.
Chata, C. C., in L. C. Loesch. 2007. »Future School Principals’ Views of
the Roles of Professional School Counselors.«ProfessionalSchool
Counseling 11 (1): 35–41.
ˇ
Caˇ cinoviˇ c Vogrinˇ ciˇ c, G., in N. Mešl. 2013. »Šolska svetovalna služba kot
prostor varovanja soustvarjanja procesov uˇ cenja in pomoˇ civ šoli:
delovni odnos soustvarjanja in izvirni delovni projekt pomoˇ ci:od
prvih korakov v šolski prostor k temeljnemu konceptu dela.«Šolsko
svetovalnodelo 17 (3–4): 15–25.
Dolgan, K. 2012. »Znaˇ cilnosti vodenja v slovenskih osnovnih šolah.«
Andragoškaspoznanja 18 (1): 10–27.
Erˇ culj, J. 2014. »Vodenje za uˇ cenje: ravnateljeva vloga v profesionalnem
razvoju strokovnih delavcev.«Sodobnapedagogika 65 (4): 82–100.
Erˇculj,J.,M.Rozman,F.Bevk,A.Goznik,S.Ileršiˇ c, D. Kopold, V.
Košpenda,Z.Murko,D.Veˇ ceri´ c in Š. Žun. 2014. »Ravnatelj kot
spodbujevalec v uˇ cenca usmerjenega pouˇ cevanja in sodelovanja.«
Vodenjevvzgojiinizobraževanju 12 (2): 79–96.
Gregorˇ ciˇcMrvar,P.,K.Jeznik,J.Kalin,R.Krofliˇ c, J. Mažgon, M. Šari´cin
B. Šteh. 2020.Šolskasvetovalna služba:stanjeinperspektive.
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Gregorˇ ciˇ c Mrvar, P., in Šari´ c, M. 2018. »Šolska svetovalna služba danes:
analiza rezultatov raziskave o vlogi svetovalne službe v šoli.«Šolsko
svetovalnodelo 22 (2): 20–27.
Kavkler, M., in S. Tancing. 2000. »Defektolog– svetovalni delavec.«
Šolskosvetovalnodelo 5 (3): 33–38.
Koren, A. 2007.Ravnateljevanje: vprašanja ovodenju šolbrez enostavnih
odgovorov. Koper: Fakulteta za management; Ljubljana: Šola za
ravnatelje.
Privošnik, N., in K. Urbanc. 2009. »Svetovalna služba v spremembah
vzgoje in izobraževanja.«Sodobnapedagogika 60 (1): 410–419.
30

Sodelovanje specialnega pedagogaz vodstvom šole
Resman, M. 1999. »Razvojna vloga svetovalne službe.« 1999. VSvetovalno
delovvrtcih, osnovnihinsrednjih šolah, ur. M. Resman, J. Beˇ caj, T.
Bezi´ c,G.
ˇ
Caˇ cinoviˇ c-Vogrinˇ ciˇ c in J. Musek, 85–94. Ljubljana: Narodna
in univerzitetna knjižnica.
Resman, M. 2018. »Sodelovanje med ravnateljem in šolsko svetovalno
službo – priložnost, ki je pedagog ne sme prezreti.«Šolskosvetovalno
delo 22 (3): 28–41.
Sagadin, J. 2001. »Pregledno o kvalitativnem empiriˇ cnem pedagoškem
raziskovanju.«Sodobnapedagogika 52 (2): 10–25.
Svedberg, L. 2014. »Ali predstojnik ›dela dobro‹?« Vodenjevvzgojiin
izobraževanju 12 (2): 3–27.
Valenˇ ciˇ c Zuljan, M.,J. Vogrinc,M. Cotiˇ c, S. Fošnariˇ c in C. Peklaj. 2011.
Sistemskividikiizobraževanja pedagoškihdelavcev. Ljubljana:
Pedagoškiinštitut.
Vogrinc, J. 2008.Kvalitativnoraziskovanjena pedagoškempodroˇ cju.
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Vogrinec, J., in J. Krek. 2012.Delovanje svetovalneslužbe:analiza
kljuˇ cnihdejavnikov zagotavljanja znanja vvzgojno-izobraževalnem
sistemu. Ljubljana: Pedagoškafakulteta.
Vršnik Perše, T. 2008. »Šolska svetovalna služba v osnovnih šolah: vloga
in delovne naloge s posebnim poudarkom na delu z nadarjenimi
uˇ cenci in dodatni strokovni pomoˇ ci.«Sodobnapedagogika 59 (2):
82–98.
Zavašnik Arˇ cnik, M. 2015. »Vodenje za uˇ cenje.« VIzbranapoglavjaiz
vodenja vvzgojiinizobraževanju, ur. M. Zavašnik Arˇ cnik in J. Erˇ culj,
5–26. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 2008.Programskesmernice:
svetovalnaslužbavosnovnišoli. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo.
Zupanˇ ciˇ c, J. 2013. »Razmislek o razsežnostih avtonomije ravnateljev v
slovenski osnovni šoli.«Vodenjevvzgojiinizobraževanju 11 (1):
117–131.
Dr.MonikaMithansje docentkana Pedagoški fakulteti Univerze
vMariboru.monika.mithans1@um.si
Dr.MilenaIvanušGrmek je redna profesorica na Pedagoški
fakulteti Univerze v Mariboru. milena.grmek@um.si
31

Abstracts
Katarina Grom TheImportanceofNetworkingfor(Pre-)Literacy
SkillsDevelopment
Our study was designed with the aim of vertical integration between
twoeducationalinstitutionsandtheirteachingstaff,whileitsgoalwas
toimproveeducationalpracticeinthefieldofpre-literacyskillsdevel-
opment and initial literacy development. The fundamental problem
relates to the disparity between the curricular bases and guidelines
of national strategies on the one hand, and the results of studies
into the effects of early and initial literacy on the other. The study
employed a qualitative research approach using the causal experi-
mental method, and the data was gathered in a longitudinal study
using non-probability sampling, which included 314 children attend-
ing pre-school or starting school. The results grounded in networking
implemented between the kindergarten and school, have shown im-
portant differences in the development of the pre-literacy skills and
reading achievements of first year pupils between the studied groups.
The research findings make it clear that by means of planned integ-
ration between kindergartens and schools and through the diligent
efforts of teaching staff, it is possible to achieve better results in the
field of pre-literacy skills and initial readingamong children finishing
first grade.
Keywords: kindergarten and elementary school, educators and teach-
ers, pre-literacy skills, reading progress
vodenje 2|2021: 5–17
Monika Mithans
and Milena
Ivanuš Grmek
SpecialEducationCounsellorCollaborationwithSchool
LeadershipsintheFieldofLearningandTeaching
The article discusses collaboration efforts between special educa-
tion counsellors and their school leaderships in the field of learning
and teaching. The first part briefly reviews theoretical considerations
on the work of school counselling services and their collaboration
with school leaderships. The second, empirical part, which was ap-
proachedqualitatively,depictsthe collaboration between special edu-
cationcounsellors andtheirschoolleadershipsinthefieldoflearning
and teaching. Our results show that principals and special education
counsellors collaborate primarily concerning the education of chil-
dren with special needs or learning disabilities. Their collaboration
demonstrates continuity and quality. In addition to commendable col-
laboration with their leaderships, our participants also emphasised
the importance of active networking through the association of edu-
cational consultants. The results testify to the fact that schools are
aware oftheimportanceofnetworking, asitshowspositiveimpacton
learning among all educational process participants.
107

Abstracts
Keywords: school counselling service, school leadership, special edu-
cationcounsellor, networking, counselling service programme guide-
lines
vodenje 2|2021: 19–31
Sanja Otto and
Lea Avguštin
TheProfessionalDevelopmentofAssistantPrincipalsthrough
thePrismof‘BecomeaSuccessfulMiddleLeader’Programme
New quality learning and teaching models increasingly build on col-
laborationandnetworking.Modernleadershiprequirestheprincipals
to have a number of other leaders by their side who, by bringing to-
gether and integrating all teaching staff and other stakeholders, en-
able and strengthen professional learning communities. The paper
will recount our first experience related to the implementation of the
BeCome a Successful Middle Leader programme, which was initially
intended for assistant principals and was first implemented in 2020
by the National School for Leadership in Education. The introductory
part delineates theoretical foundations, then the roles and tasks, and
the professional development of assistant principals in Slovenia. The
evaluation of pilot programme implementation showed that the need
for competence building in this field was great and that this kind of
programme could considerably contribute to the lifelong learning of
all middle managers in educational institutions. The concluding sec-
tion presents suggestions for further development in the field of pro-
fessional training for assistant principals.
Keywords: professional development, assistant principal, distributed
leadership, middle leadership
vodenje 2|2021: 33–48
Claudia Rabuza,
Vili Kotnik,
Natalia Gorenc,
and Boštjan
Kališnik
TheRoleofLeaderinAchievingPositiveClimate
While the influence ofleaders extendsover various fields within their
domain, in the framework of our nsle project work we decided to
delve into one that hovers in a kind of grey area, as leaders often run
out of time before tending to it – i.e. that of climate, positive climate.
Drawingonourliteraturereview,werecognisedthattheleaderreally
isakeyagentincreatingpositiveclimatewithintheinstitution.Hence
we directed our focus towards a correlation between the leader and
positive climate (we were interested in how and for whom this rela-
tionwas important, whatit couldbringtotheinstitution, and whether
wecouldpurposefullyencourageitandhow).Wedecidedtocarryout
ananonymoussurveyamongthestaffinourinstitutions,andthenad-
apted the survey questionnaire for interviewing the leadership staff,
108