v getovtflb Leto XVin., št. 142 Ljubljana, torek XL jnnlja 1P7 Cena 2 Din UpravmstvOk ijjuogaoa, t&joafljeva ulica 6 — Telefon tt. 8122, 8123, 3324, 8120, 8126. iEiseratnj oddelek; Ljubljana, Selen-burgova ul 6 — TeL 3382, 8482. Podružnica Maribor: Gosposka uMca St 11 — Telefon 6L 2456. Podražili ca Celje: Kooenova oL St. 2 Telefon St 190. Računi pri pott. ček. zavodih: Ljubljana St 13-842, Praga Oslo 78J80, Wlen St 105.24L Naročnina Bita mwweftuo Din Za Inozemstvo Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3126, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. X telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Odstop francoske vlade ljudske Sronte V noči od sobote do nedelje se je odločila usoda Blumove »vlade ljudske fronte«. Po napornem, a brezuspešnem iskanju kompromisa s senatom, ki je dvakrat odklonil finančna pooblastila vladi, je Blum podal ostavko celega kabineta. Francoski notranjepolitični položaj, ki se je zadnje mesece postopoma slabšal, je tako dosegel vrhunec napetosti. Dogodki so se razvijali zelo dramatično. Najprej je poslanska zbornica v celoti odobrila vladni predlog o finančnih pooblastilih, senat pa ga je na priporočilo svoje finančne komisije odklonil. Vlada je načrt drugič predložila poslanski zbornici. Ta ga je spet odobrila in izvedla le majhno spremembo glede trajanja pooblastil. V tej spremenjeni obliki je bil zakonski predlog ponovno predložen finančni komisiji senata. Po daljšem posvetovanju je komisija odbila tudi spremenjeni predlog, češ da pomeni zakon o finančnih pooblastilih kršenje parlamentarnih pravic. Ako pa želi vlada pobijati samo špekulacijo in izmikanje obdavčenju z odtegovanjem kapitala, ki je »bežal« v inozemstvo, ji je senat pripravljen izglasovati taka pooblastila, a le pod pogojem, da ostanejo zares omejena samo na te nujne potrebe. Vlada je vztrajala pri svojem načrtu, senat pa tudi ni popustil in na sobotni nočni seji je padla definitivna odločitev: senat je drugič odbil predlog vlade o finančnih pooblastilih. Blum je izvajal povsem naravne parlamentarne konsekvence in podal ostavko. Blumov socialni eksperiment je naletel na trd odpor, ob katerem je obstal. Zagonetno je za enkrat še ozadje razvoja, ki je dovedel do padca Blumovega kabineta. Samo pavšalna obdolžitev, da si je Blum sam izkopal grob s svojimi socialnimi reformami, ki so bile v najširših plasteh francoskega naroda ugodno sprejete, najbrž ne bo držala. Zlasti v poslednjem času ni bilo mogoče prezreti da je prihajal organiziran odpor proti Blumovi vladi ne le iz vrst Blu-movih političnih nasprotnikov, temveč predvsem iz vrst po Blumovih reformah neposredno najbolj prizadetih finančnih krogov. Senat, ki je bil po veliki večini svojih članov v opoziciji proti vladi, je postal dejansko samo arena boja, ki se je v ozadju odigraval že prej. Blumovi vladi so nasprotniki že dolgo očitali, da ni sposobna odstraniti finančnih težkoč, v katerih se nahaja država. Ob enem so ji skušali naprtiti tudi vso odgovornost za njih nastanek. Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da se problem izravnanja proračuna ni pojavil šele z Blumovim nastopom. Proračunski deficit je strašil tudi mnoge prejšnje kabinete, ki zapletenemu finančnemu problemu Francije niso našli zadovoljive rešitve. Spomnimo se samo na brezuspešna prizadevanja Lavala, ki je z znižanjem plač, splošno štednjo in z zvišanjem davkov izzval splošen odpor. Blum se je lotil nevarnega problema . z druge strani. V prvi fazi je skušal najprej dvigniti kupno moč najširših slojev z reguliranjem mezd, sklepanjem kolektivnih dogovorov, uvajanjem 40-urnega delovnega tedna itd. Že tedaj pa se je gospodarsko ravnotežje začelo prav kmalu rušiti zaradi naraščanja cen. V drugi fazi je sledila devalvacija, katere blažilni vpliv na cene se je križal z nasprotnim vplivom že prej uvedenega 40-urnega delovnega tedna, ker je industrija na to ureditev reagirala z dviganjem cen. V tretji fazi se je Blum v želji po ublažitvi nepovoljnih posledic prvih dveh faz odločil za daljši odmor, ki naj bi neuravnovešenemu gospodarstvu dal priliko, da se polagoma prilagodi novemu stanju. Vpeljane socialne reforme naj bi se nekako »prebavile«, cene pa izravnale s kupno močjo konsumentov. Postopno znižanje proizvodnih stroškov naj bi znižalo cene; nižje cene naj bi povečale konsum, ta pa povečal proizvodnjo. To naj bi bil ideal uravnovešenega gospodarskega toka, ki bi v daljšem razdobju moral pokazati svojo dobro stran. Sevsda šele v daljšem razdobju ... Slabe državne finance pa daljšega čakanja sadov nove politike ne bi prenesle, ker so se državne blagajne že izpraznile. Vse to je sililo vlado k novim odločitvam. Povečano romanje francoskega kapitala v inozemstvo je prav tako zahtevalo energične ukrepe. Nade v izboljšanje svetovne konjunkture in v oži vi j en je gospodarstva se niso izpolnile. Izvoz se je krčil, državni dohodki so postajali manjši, deficit pa je naraščal in presegel že 31 milijard francoskih frankov, dočim se je v istem času umaknilo »na varno« v inozemstvo približno prav toliko milijard domačega kapitala. V tej stiski se je Blumova vlada obrnila na parlament z zahtevo po finančnih pooblastilih, s katerimi naj bi dobila pravico, da brez poprejšnje posamične odobritve parlamenta podvzame vse potrebne mere za izboljšanje državnih financ. Z navadnimi dekreti bi IZREDNA SOKOLSKA MANIFESTACIJA V BEOGRADU Običajni zlet beograjske župe se je razvil v nepričakovano mogočno prireditev - Manifestacija vsega prestolniškega prebivalstva Beograd, 21. junija, p. Sokolske svečanosti, ki so ee včeraj in danes vršile v Beogradu, 'so bile prvotno zamišljene le kot Običajen zlet beograjske župe, spremenile pa so se v veličastno sokol?ko svečanost, ki po svojih dimenzijah skoraj nič ne zaostaja za dosedanjimi pokrajinskimi zleti. Ta razmah jim je dal deletma obisk bolgarskih Junakov, ki jih je prispelo na zlet okrog 400, še v večji meri pa novi sokolsk. val, ki je bil sprožen v Sloveniji in j« v zadnjem tednu zajel vso državo. Danes dopoldne so svečanosti dosegle svoj zunanji višek g sokolsko povorko po mestu. Na ulicah se je zbrala taka množica občinstva, kakršno je videti v Beogradu le ob največjih in izrednih prireditvah. Sprevod se je tako prelevil v granciiozno manifestacijo prestolnice za So kolstvo in sokolske ideje. Beograd je pokazal, da vidi v Sokolstvu našo najvažnejšo nacionalno organizacijo. 1 Ceprarv je bil sokolski sprevod napovedan šele za 11. uro, so se že ob 9. pričele zbirati po glavnih ulicah od Slavij« do Kneževega spomenika ogroanne mase ljudstva, tako da je kmalu zastal ves promet, široki hodniki na cJbeh straneh cestišč so se tako na,polnili, da so postali skoro neprehodni. Niti tropska vročina, ki je danes na v&e zgodaj pritisnila v Beogradu, ni zadržala ljudi, da ne bi šli na uEce. Ves Beograd je že tri dni v zastavah, za danes pa se je okrasil še posebno svečano. Ob ulicah, določenih za povorko, ni bilo okna, ki ne bi imelo še svojih zastavic, pa preprog in cvetja. Seveda je tudi na njih bilo polno ljudi. Sprevod Sokoli in Junaki so se zbrali na velikem letnem telovadišču beograjskega Sokola. Ob 11.10 je prišlo čelo povorke v osrčje mesta. Povorka je bila dolga nad 2 km. Najprej 50 nosili 30 zastav sokolskih društev beograjske župe. Sledil jim je načelnik S a/veza SKJ, nato vodstvo ruskega Scikolstva v inozemstvu, vodstvo bolgarskih Junakov, starešinstvo beograjske župe s stairejšiino generalom Stajičem na čelu. . Močna godba Junakov in načelnik vito-ške župe sta vodila Junake in Junakinje v krojih in v bolgarskih narodnih nošah. Za njimi se je razporedilo rusko Sokolstvo z godbo in zastavo. Sledila je godba beograjske župe s častno četo ter Sokoli in Sokolice v krojih in narodnih nošah iz raznih jugosJovenskih pokrajin. Za njimi co korakale sokolske kmečke čete beograjske župe, nato naraščaj z godbo. Povorko so zaključile fanfare beograjske sokolske konjenice. Povorko so množice nenehoma in z nepopisnim navdušenjem pozdravljale, ter jo na vsakem koraku zasipale s cvetjem, ki je padalo na Sokole in Junake kakor dež in je kakor pestra preproga postalo vse ulice. Zbor na Kneževem trgu Na prostranem trgu pred Narodnim gledališčem, na katerem je bilo zbranih že več desettisoč ijudi, s je del Vayjo odgovoril: Dozdaj mesto še ni popolnoma padlo. Baskovci ga še vedno junaško branijo* čeprav so nac; ^nalisti žc parkrat razglasili, da je padilo. V zvezi z nadzorstvom nad španskimi vodami je vrhovni vojaški komisar izjavil: Nemci so izkoristili nedavno pripetljaje s križarko »Deutschland« in z Almcrijo, da bi si preskrbeli v nadzorstvenem sistemu čim boljše postojanke. Isto so storili tudi Italijani. Mislim, da bodo zdaj obstreljevali kakšno drugo špansko pristani- šče. Govoreč o množinah orožja in velikem številu letal, ki jih je general Franco dobil za svojo ofenzivo na baskovskem bojišču, zlasti pa o novem nemškem letalu, ki leti s hitrostjo 500 km na uro- je del Vavo izjavil: Španija je zopet postala prizorišče za preizkušnje sodobnčga orožja tujih držav. Zopet kriza katalonske vlade Barcelona, 21. junija, o. Položaj v Kataloniji se je znova poslabšal. Katalonska vlada je zahtevala od vojaških poveljnikov vojske na aragonski fronti, naj nemudoma prično z veliko ofenzivo, da bi razbremenili republikance na baskovski fronti. Vojaško poveljstvo pa je to zahtevo odklonilo zaradi pomanjkanja vojaštva in vojnega materiala. Zahtevalo je, naj se nemudoma mobilizira več letnikov svežega vojaštva. Companys te zahteve ni mogel sprejeti, ker stranke, ki sestavljajo vlado, ščitijo svoje pristaše in jih nočejo pustiti na fronto. Zaradi tega je Companys sklenil podati ostavko. Kriza vlade 6e pričakuje vsak čas. Vsa ogromna množica se je z navdušenjem odzvala zaključnima vzklikoma pod-starešine Gangla kralju Borisu in kraljici Ivani. Bolgarski pozdrav Sledil je pozdrav ruskega starejšine Drajlinga in končno kratki govor starešine sofijske župe Ivana Atanazova, ki je bil sprejet spet z nepopisnimi ovacijami. Atanazov se je vidno ganjen zahvalil za nepričakovani sprejem. Govoril je o sporazumu obeh bratskih narodov in sokolsko-junaškem sodelovanju. »Vaš veliki kralj Aleksander je podal roko našemu carju Borisu, in tako postavil temelj velikemu dejstvu zbližan ja in sporazuma«. Končal je z vzklikom kralju Petru H. Bolgarska junaška godba je, ko eo ee manifestacije nekoliko polegle, intonirala jugoslovensko himno, sokolska godba pa ji je odgovorila z bolgarsko. Končno so vse godbe intonirale §e mogočno »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa ogromna množica. Med novimi nepopisnimi ovacijami 60 sokolske in junaške edinice polagoma odkorakale b trga in množica se je razšla. Javna telovadba Popoldne ie bil na igrišču športnega kluba Jugoslavije velik sokolski nastop. Vse tribune so bile že dolgo poprej prepolne občinstva. Najprej eo ob prisotnosti vseh sokolskih in junaških edinic izročili kraljev prapor beograjski sokolski žup. Nj. Vel. kral;a ie ob tei priliki zastopal kraljeve namestnik dr. Ivo Perovič, ki je izro- čil prapor generalu Stajiču. Ta ga je poljubil ter oddal župnemu načelniku Stoja-noviču, ta pa nato praporščaku. Nato so bile izročene nagrade in diplome zmagovalnim sokolskim vrstam, ki so sodelovale pri včerajšnjih tekmah. Pwo prehodno nagrado, meč blagopokojnega Viteškega Aleksandra L, je prejela vrsta, Ljubljanskega Sokola, ki bo čuvala kraljevi meč do prihodnjega tekmovanja. Pokal »Pravde« je prejela zemunska vrsta, pokal ministra za telesno vzgojo pa sokolska četa Lozovič. Nato 90 se vrstili telovadni nastopi.. S posebno velikimi simpatijami je množica sledila vajam vojakov, ki so bRi deležnt prav izrednega odobravanja spričo skladnosti nastopa, v kateri je prišla do i®ra®a vsa njih sokolska jn vojaška disciplina. Tudi vse ostale edinice so bile za svoje nastope nagrajene z viharnim ploskanjem. S silnimi avaoijaeni so bili sprejeti Junaki, k| so nastopili s svojim,- posebnimi vajami. Izid tekem Danes so btjli objavljeni tudi končni rezultati včerajšnjih sokolskih teiovadnik in lahkoatletskih tekmovanj, pri katerih je sodelovalo 7 vrst s 53 tekmovalci. Kvalifikacija je bfla fzvršena za poedince in za vrste. Med poedinoj so dosegi odlični uspeh: 1. Malnarjč Janez, Ljubljana Matica. 2. Ku-jundič Josip. Novi Sad. 3. Pustiinšek Niko, Ljubljana Matica. 4. Rumenčrč Jože. Beograd V., 5. Gregorka Boris, Ljubljana Matica in 6. ZuipanSič Danilo. Ljubljana Matica. 12 Sokolov je doseglo zelo dober uspeh. 6 dober uspeh. 12. pa zadostnega- Tekmovali so v 10 disciplinah in doseženi so bSK * deloma res nadpovprečni rezultati. Tako je nri skoku v višino Edo Slanina od Sokola Ljiubl jana-matioa dosegel v^eHmo 1?5 cm. 10 Sokolov je preskočilo višino 165 cm. Danilo ' Zmpančič je vrgel kroglo 12.60 m daleč, v teku na 100 m pa je dosegel čas 11.2 sek. Vrste so 6e kvalificirale po točkah: 1. Ljuibljana Matfjea 5.813.50: 2. Ljubljana Matica 5 362, 3. Beograd V. 5.340.50. 4. Novi Sad 5.133. 5. Zacreb n. 4.730. 6. Beograd L 4.593.50 in 7. Zagreb I. 4.442. čez severni tečaj iz Rusije v Ameriko Uspeh ruskih letalcev — pristati pa so morali lOOO San Francisco. 21. junija, o. Rusk,- letalci, ki so namera Valj rz vršiti poiet h Moskve preko severnega tečaja do San Fran-cjsca so svojo velikansko nalogo izvršili, Čeprav ne prav do poslednjega konca. Včeraj dopoldne okrog 10. ure so bili prisiljeni pristati na vojaškem letališču v Vancouvru. Zjutraj so sicer že preleteli to mesto in prodrli precej daleč proti jugu nad Evgeno sredi oregonske države, vendar so se morali zaradi nepredirne megle vrniti nazaj prot; severu. Preleteli so progo, ki meri v celoti nad 9.000 km. Od cilja letališča v Oaklandu prj San Franc,iscu so bili oddaljeni le še dobnjh 1.000 km. Skupna dolžina proge Moskva — Sa« Francisco znaša 10.200 km. Njrh naloga preletetj arktiško morje in vzpostaviti najkrajšo zvezo med Rusijo in zapadno Ameriko, jim j© v celoti uspela. Svojem« uspehu se morajo Vsekakor zahvaliti tudi ruski polarnj ekspedicjji na iedeni plošči blizu severnega tečaja, ki jijh je baš v najtežjem delu tega senzacionalnega podviga usmerjala m jih obveščala o vremenskih prilikah ter smereh polarnih vetrov. Vsekakor ta" polet po svojem značaju jn okoliščinah, v katerib se je izvršil. nedvomno dosega silni uspeh Lind-bergba. zmagovale^ Atlantskega oceana. Pilot Beljakov je izjavil novinarju, da je njegov tovariš Kalov vodil letalo ves čas, to je celih 63 ur in 19 minut, kolikor so dosegli Ameriko, km pred San Franciscom so rabili za polet od Moskve preko severnega tečaja, severnih kanadskih otokov in cele kanadske celine. Letalo je včeraj letelo precej daleč od Vancouvra v smeri proti jugu in je preletelo tudi že Eugen City v severni državi Oregon, tedaj pa je zašlo v megleno morje, iz katerega ni našlo izhoda in se je zato enostavno vrnilo proti severu. Nad otokom Princa Patricka je letalo iznenadila strašna nevihta s točo, iz katere so se rešili le po hudih naporih. Letalci niso natanko preleteli severni tečaj, nego so leteli mimo njega po jugovzhodni strani v oddaljenosti kakih 30 km. Nad vsem arktičnim področjem je zavladal v poslednjih dneh strašen mraz in letalci so hudo trpeli zaradi izredno nizke temperature. Pilot Tkalev je izjavil, da so razpolagali z zadostnimi količinami bencina. V zraku bi lahko ostali celih 100 ur. Zato bi prav zlahka prišli do letališča v Oaklandu. Cim je letalo pristalo, so nameščenci vancouverskega letališča nemudoma prevzeli kontrolne instrumente, jih zapečatili in odposlali vvashingtonski letalski ustanovi National Aeronautic Asociation« v pregled. Washlngtonski letalski strokovnjaki naj bi predvsem dognali, ali so ruski letalci s svojim velikim poletom postavili nov rekord na velike daljave. Otvoritev jugoslovenskega paviljoni na pariški svetovni razstavi Pariz, 21. junija Ob mnogobrojnj udeležbi občinstva je bil danes dopoldne svečano otvorjen jugoslovensk'. pavjljon na pariški svetovni razstavi. Otvoritvi so prisostvoval; jugoslovenski min's ter za trgovino in industrijo dr. Vrhanič. nrnister za šume in rude Djura Jankovjč. francoski trgovinski minister Bastid, generalni komisar za svetovno razstavo, jugoslovenski poslanik dr. Purič z osebjem poslaništva in mnoge druge prominentne osebnost;. Več nocojšnjih listov že prinaša prve ocene o jugoslo venskem paviljonu na pariški razstavi, paviljonu ki so ga danes dopoldne slavnostno odprli. »Temps« pravi med drugam- Jugoslovenski paviljon s svojim; freskami, kiparskimi deli in veličastnim mozaikom na pročelju. s srednjeveškim dalmatinskim dvoriščem, s svojo bosansko k mete ko leseno hfršo, dokazuje o krepkih umetniških bogastvih, k,- jih premere Jugoslavija, in o naravnih lepotah jn darovih te dežele. »Journal de Debate« prinaša obširno poročilo o otvoritvi, enako pa tud; »Information«. Oba lijsta Prinašata izčrpne izvlečke jz govorov, posebno iz govora jugoslovenskega trgovinskega ministra Milana Vrbaniča in francoskega trgovinskega ministra Paula Bastida. Tudi »Pariš Soir« poprs"ije današnjo svečanost in prinaša sliko jueroslovenekeca paviljona. »Libertč« pravi, da bo jugoslovenski paviljon ena izmed najzanimivejših stavb pariške razstave. Slog te ljubke zgradbe, pravi list- je moderen. List se laskavo izraža o notranjosti paviljona. Tutb >Le Soir« se laskavo izraža o jugoslovanskem paviljon«. Posvet v Vatikanu Castel Gandolfo, 21. junija. Štefani: Sv, oče je včerai popoldne sklical kongrega-ajo za izredne zadeve. Poleg kardinala Pa-c kardinalov z dražvniin podtajnikom Pizzar-dom. Seja ie trajala poldrugo uro. Sicer se sklepi drže v najvefji tajnosti, vendar pa 8e trdi, da m. govorili o Španiji, Nemčiji in o debati » angleški spodnji zbornici, to je » katoliških misijonih v deželah, ki so I od angleško oblastjo. Strašno neurje v Slavoniji Brod, 21. junija, o. Včeraj je divjala nad Slavonskim in Bosanskim B rodom ter slavonsko okolico strašna nevihta, ki je »ni-čik vse posevke ia vinograde, poškodovala mnogo kmečkih in mestnih hiš ter napravila za okrog 50 milijonov Din škode. V Slavonskem Brodu nobena hiša ni ostala nepoškodovana. Silen veter je ruval drevesa in podiral telefonske m telegrafske droge. Brod je bil vso noč brez razsvetljave, ker je bil tok prekinjen. Vlaki, ki jih je vihar zajel na odprti progi, so bili prav tako poškodovani. Na potniških vlakih so bila razbita skoraj vsa stekla na oknih. V sarajevskem potniškem vlaku so drobci razbitih stekel ranili tudi več potnikov. Atentat na Danskem KOPENHAGEN, 21. junija. AA. DNB: Zjutraj Je bilo objavljeno, da je bil izvršen bombni atentat na vilo danskega vojnega ministra Anderaona. Minister je na potovanju. Njegova žena in hčerka sta biH v vili tn nista bili ranjeni. Minister je flaa Blumova vlada padla Mandat za sestavo nove vlade Ima radikal Chautemps, minister brezportf elja v Blumovem kabineta Pariz, 21. junija, r. Prva vlada francoske ljudske fronte pod predsedstvom Leona Bluma je davi po enoletnem vladanju podala ostavko. Do te odločitve je prišlo, ker je senat odklonil zahtevana finančna pooblastila.. Prezident republike Lebruri je ostavko sprejel in po konsultaciji predsednikov obeh zbornic poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu ministru brez portfelja, radikalnemu senatorju Chautempsu, ki je mandat sprejel in že začel pogajanja. Po splošni sodbi političnih krogov bo tudi nova vlada levičarska, bodisi da bo slonela na ljudski fronti, bodisi da bo homogena radi-kalnosocialistična. Usoda Chautempsove misije je odvisna od stališča Blumovih socialistov, ki bodo jutri imeli odločilno sejo. Brez njihove podpore je sestava levičarske vlade nemogoča/Zaradi finančnega položaja vlade pa je verjetno, da bodo socialisti sodelovali v novi vladi in da bo kriza naglo rešena. »Slovenčeva« d Prihodnji četrtek potečeta dve leti, odkar je na krmilu danaSnja vlada. Glavno ■lovensko glasilo JRZ je posvetilo dogodku uvodnik, v katerem podaja bilanco tega razdobja. Za uvod pravi »Slovenec«, da bi bil drugo obletnico nastopa sedabje vlade skoraj prezrl, ako ne bi njeni nasprotniki začeli obupano kazati, da se jim njena doba zdi že predolga. Splošno oceno današnjega režima podaja »Slovenec« z besedami, da »nihče ne more tajiti, da je vlada v dosedanjem delu do-aegla de lepe uspehe na političnem, socialnem in gospodarskem polju«. Nato o teh uspehih podrobno razpravlja. Kar ae tiče politike, smatra, da je zavladal popolnoma drug duh. Ustava, politični in upravni zakoni so sicer ostali nespremenjeni, ali oni sedaj drugače učinkujejo. Namen Stojadi-novičeve vlade sploh ni bil, da bi »vse iz-prevrgla«. Razlika je pa v tem .da zakone, ki so jih stvorili prejšnji režimi, izvajajo sedaj »ljudje, za katerimi stoji tisoč-glava množica«. Kar se splošnega razpoloženja tiče, se je vse oddahnilo. Svobodneje je zadihal pristaš, pod gotovimi pogoji pa tudi nasprotnik. To ozračje postaja od dne do dne iskre-nejše. Zakoni, ki ao služili za zatiranje ljudstva, so izgubili najhujše ostrine, ker jih izvajajo ljudje, ki jih obračajo v prid ljudstvu. Politični nasprotniki od same jeze ne vedo, kaj bi počeli. Mogli bi biti nevarni, toda na srečo jih ni več kakor za nekaj redkih gostilniških omizij. Kar se še posebej Slovenije tiče, smatra glasilo JRZ za osobito zaslugo vlade, da je »občine tako preuredila, da so ljudstvu zopet domače, in da je ljudstvo pri njihovem vodstvu dobilo »može. ki jih je samo izvolilo«. Ravno tako zadovoljiv položaj je tudi na socialnem polju, kjer si je vlada pridobila še večje zasluge. »Slovenec« našteva zakon eletna bilanca o minimalnih mezdah, o bodočem starostnem zavarovanju delavstva, sanacijo bra-tovskih akladnic in pa ureditev kmečkih dolgov kot največje pridobitve za Slovenijo. _ Krepko podčrtava »Slovenec« gospodarske uspehe režima. Kar se javnih del tiče, smo Slovenci zelo napredovali. L. 1985., ko je prišla v razdelitev milijarda za javna dela je vlada dala Slovencem udeležbo le 5.8 odstotkov, L 1937. ko je bilo za javna dela določenih še 70 milijonov, smo dobili pa že 7 in pol milijona (10.7%). Posebno važno je tudi, da je od 50 milijonov za napravo vodovodov odpadlo na dravsko banovino 2,662.000 Din. Od ostalih državnih kreditov navaja »Slovenec« še zagotovitev zidanja vseučiliške knjižnice iz 1. 1935. z vsoto 7 in pol milijona dinarjev ter kemični institut v Ljubljani (2 milijona). Pravi tudi, da se železnica Črnomelj - Vrbovsko že gradi. Gospodarske blagodati za Slovenijo pa nam ne prihajajo pod današnjim režimom samo s strani kr. vlade, temveč zasluga novega stanja je tudi ta, da naše mmo-uprave, občine in banovina »mnogo lažje dihajo«. Zato ni čudno, ako je konsolidacija v zadnjih dveh letih napredovala tako, kakor prej nikdar. Tudi državna misel ni bila nikoli tako utrjena kakor v tej dobi. Tako vlada vrši svoje poslanstvo, kateremu je osrednja misel dobrobit države, njen mir na znotraj in ugled na zunaj, ljudstvo pa kot odločujoč faktor države. Kadar bo ta misel postala splošna, se bo pa »današnja vlada lahko poslovila in napravila prostor sposobnejši.« S svoje strani izraža »Slovenec« tndi nado, da se bo njemu in njegovim prijateljem posrečilo »razmetati kupe predsodkov, ki se valjajo po Beograda proti nam...« Pariz, 21. junija, r. Od sobote dalje so se »zvijali dogodki, ki so dovedli do padca Jlumove vlade, zelo dramatično in z veli-»o naglico. 2e v soboto popoldne je ministrski predsednik Blum opozoril senat na to, da so vladi finančna pooblastila glede na finančni položaj države neobhodno potrebna ter da brez njih vlada ljudske fron- . te ne more in ne mara nositi odgovornosti.' Apeliral je na senat, naj upošteva velike interese države in narodnega gospodarstva. Kljub temu pa je senatni finančni odbor vztrajal v svojem odporu in odklo-nil zakonski predlog o pooblastilih vlade. Položaj je postajal vedno bolj napet. Na nočni seji je tudi plenum senata osvojil stališče finančnega odbora in sprejel spremembe, ki jih je predlagal finančni odbor rn ki so popolnoma omejile vladni predlog. V nedeljo dopoldne so se na vse strani razvijala pogajanja, da bi se dosegel kompromis. Popoldne se je ponovno sestala po-planska zbornica in zavrnila spreminjevalne predloge senata ter zopet odobrila prvotno od vlade predloženo besedilo zakona, vendar z omejitvijo trajanja pooblastil. To je pomenilo očitno vojno napoved ljudske fronte senatu. Ker pa vlada ni hotela prevzeti odgovornosti za posledice, ki hi utegnile nastati zaradi tega odklonilnega stališča senata, je Blum včeraj popoldne sklical na posvet zastopnike strank, ki tvorijo ljudsko fronto. Na tem posvetovanju so sklenili predlagati kompromis. Posredovalni predlog je določal, naj se dajo vladi pooblastila za pobijanje špekulacije, ozdravljenje državnih fina c in za zaščito vlagateljev denarnih zavodov. Vlada pa po tem posredovalnem predlogu ne bi imela pravice: 1. izdajati ukrepe, s katerimi bi se omejil ali zabra-nil uvoz tujih vrednostnih papirjev; 2. ustanavljati nove urade ali ustanove, ki bi kakorkoli nalagale nove izdatke državi, de-partmanom ali občinam: 3. vlada ne bi smela izvajati prisilne konverzije javnih ali zasebnih dolgov; 4. vlada nima pravice Izdajati ukrepov, ki bi dovedli do udeležbe države pri podjetjih, ki so bila doslej neodvisna od vsake javne ustanove. Končno je določal kompromisni predlog, da sme vlada izvajati dana ji pooblastila, tičoča se flnačnih ukrepov, samo v okviru valutnega zakona iz leta 1938. Odločilna seja senata Ob 22. uri se je senat ponovno sestal k plenarni seji, da sklepa o tem kompromisnem predlogu. Finančni odbor senata je odklonil tudi ta predlog in priporočil senatu, naj vztraja pri svojem prejšnjem stališču. V imenu vlade je izjavil finančni minister Auriol, da tega stališča senatnega finančnega odbora ne more sprejeti, ker bi pomenil ne samo kapitulacijo vlade, marveč odrekanje vsemu dosedanjemu programu. Vlada pa ne more izdati idej, na katerih sloni vse njeno dosedanje uspešno delo. So je bil nato prečitan še kompromisni predlog:, je povzel besedo ministrski predsednik Blum. Blumovo opravičilo • Min. predsednik Blum je v svojem govoru naglasil, da je preteklo noč parlament zopet izglasoval prejšnje besedilo in pri tem se večina v parlamentu ni spremenila. Delegacija levičarskih strank je nato dopoldne sprejela nov posredovalni predlog, ki bi ga senat lahko sprejel. Ne vem- zakaj oklevate. Govoril sem tokrat pred vami kot politik- kadar govori na javnem shodu. Vem. kako je senat nerazpoložen napram vladi, ker je vlada ljudske fronte, toda.večina senata noče ljudske fronte. Večina senata nikdar ni pristala na naše predloge brez rezerve. Zmeraj je zahtevala, da naj se zanesemo na izkustva in da naj zapustimo svoj program in se mu odpovemo. Na ta bi se mi kompromitirali v državi. Tako politiko vodi senat že eno leto, dasi smo mi s svoje strani dali že dovolj dokazov za svoje konstruktivno delo. Vsa država je morala opaziti našo dobro voljo. To stališče pa je stalno vodilo do omejitev dela vlade in zato delo vlade ni moglo biti dovolj uspešno. Vsa država stalno iz-kazuie svoje navdušence za našo vlado. Senat pozna izide zadnjih delnih volitev in tudi ve, kaj pomenijo ti izidi. Sedaj je prišel trenutek, da se čustva naroda izlijejo v delo. Včeraj se je zopet izkazala republikanska večina v parlamentu. Te večine ni zapustil niti cn poslanec. Opozarjam senat na to dejstvo. Nato je Blum razložil mišljenje vlade o zakonu o pooblastilih in izjavil, da sprejema dodatek. Vsa pooblastila bomo izvajali ob kontroli parlamenta. Toda težak položaj povzroča pri nekaterih sumničenia-da mi samo na videz izvajamo oblast. Zato zahtevamo, da dobimo dejanska pooblastila. Mi nismo politiki, ki hočejo delati samo nekaj tednov, kar bi se zgodilo tedaj, če bi mi sprejeli tak kompromis, kakor nam ga hoče vsiliti senat. Če smo sprejeli predlog levice v parlamentu, smo lo storili zato, ker nam predlog resnično ponavlja vsa pooblastila. Besedilo finančnega odbora pa nam ne daje niti zaupnice, niti pooblastila. Govori se, da si pripravljamo časten pade®. Ne. mi hočemo živeti in delati. Naš obstoj je res od vas odvisen, toda če nam bo obstoj onemogočen, vas moram vprašati, kdo bo jutri vodil državo Naša vlada se naslanja na zaupanje ljudstva. Javno mnenje jo spoštuje. Mi smo ponosni na delo. ki smo ga izvršili v enem letu. Zgradili smo socialno zakonodajo Ohranili ?mo francoske koloni je. Storili smo vse. da se ie lahko začela obnova finanfneea no-o7a!a. Mi mirno ?a kamo na sodbo svoiih sodobnikov (Ploska nje na skraini levici in na demokratski levici.) S svojim glasovanjem bo senat odgovoril, ali hoče spremeniti parlamentarno Tečino in ali hoče spremeniti odnošaje med delavskimi organizacijami. S svojim gla- sovanjem bo senat moral prevzeti vse posledice. Za Blumom ie govoril Caillaux, ki je zopet očital vladi, da nima jasnega finančnega programa. Samo tedaj, če viada predloži 6enatu spremenjen predlog o pooblastilih, tedaj bo senat spremenil svoje na-ziranje o vladi. Po govoru ministrskega predsednika se je ob 23.30 ob največji napetosti začelo glasovanje. Tudi na galerijah, ki ao bile nabito polne, je zavladala grobna tišina. Rezultat je bil za vlado porazen: Senat je s 178 proti 96 glasovom odklonil kompromisni predlog in odobril stališče finančnega odbora, da se vladi zahtevana pooblastila odklonijo. V največjem razburjenju je bila nato seja prekinjena. Nočna seja vlade Takoj po objavi izida glasovanja se je sestal ministrski svet k izredni seji. Predno je zarvzela vlada svoje končno stališče, je Blum pozval na posvet še zastopnike vseh v ljudski fronti zastopanih strank. Tega posveta so se udeležili tudi komunisti. Posvetovanje .je trajalo poldrugo uro. Malo pred 2. zjutraj se je nadaljevala seja vlade, ki pa je bila zelo kratka. Trajala je samo pet minut. Na tej seji je bilo sklenjeno, da poda vlada ostavko, ker ne more prevzeti odgovornosti za posledice ki utegnejo nastati. Odstop vlade Takoj po seji je ministrski predsednik Blum sprejel novinarje in jim sporočil, da je vlada pravkar sklenila podati ostavko. Ta sklep je Blum utemeljil v daljši izjavi, v kateri je med drugim naglasil, da je vlada po posvetu s predstavniki strank ljudske fronte prišla soglasno do prepričanja, da je odpor senata onemogočil vladi izvajanje programa ljudske fronte. Nočno glasovanje v senatu ne dopušča več nobenega upanja, da bi mogla vlada doseči niti odobritev kompromisnega predloga, za katerega se je odločila težkega srca. Kar pa senat noče dati vladi sredstev, ki so neobhodno potrebna za borbo proti špekulantom in za očuvanje franka, vlada ne more več nositi odgovornosti in se raje umakne, odgovornost za posledice pa prepušča onim, ki so ta položaj izzvali. Blum se je zahvalil večini parlamenta za njeno podporo, prav tako pa tudi onim senatorjem, ki so podpirali vlado ljudske fronte. Svojo izjavo je končal s pozivom vsem pristašem ljudske fronte, naj ohranijo mirno kri, ker mu bodo na ta način na jbol je dokazali svoje zaupanje in svoje simpatije. Naj bodo prepričani, da je večina francoskega naroda slej ko prej na njihovi strani in to daje dov oljno jamstvo tudi za bodočnost. D emisija sprejeta Ob 3. zjutraj so se člani Blumove vlade korporativno podali v Elizajsko palačo, kjer so podali prezidentu republike Lebru-nu svojo ostavko. Prezident je ostavko sprejel in naprosil Bluma in njegove ministre, naj do sestave nove vlade vodijo posle. Zasedanje zbornice in senata odgodeno Ministrski predsednik Blum je o ostavki vlade nemudoma obvestil tudi predsednika obeh zbornic. Poslanska zbornica in senat sta se nato kmalu po 3. uri sestala h kratki seji, na kateri sta predsednika sporočila, da je vlada odstopila, zaradi česar so bile seje obeh zbornic odgodene do sestave nove vlade. Vladna večina v poslanski zbornici je pri tej priliki priredila dolgotrajne ovacije Blumu in ljudski fronti, zaradi česar je prišlo do spopadov med nekaterimi člani levice in desnice. Konzultacije Prezident republike Lebrun je že v zgodnjih jutranjih urah pričel posvetovanja, da razčisti notranjepolitični položaj, ki je nastal zaradi konflikta med vlado in poslansko zbornico na eni ter senatom na drugi strani. Ob 3-30 je pozval po tradicionalnem običaju predsednika senata Jeaneneyja, ki je ostal v avdijenci samo pet minat. Okrog 5. zjutraj je prispel v Elizejsko palačo predsednik poslanske zbornice Herriot. Njegova avdijenca je trajala nad pol ure. Obema avdijencama je prisostvoval tako zvani državni minister Chautemps. Splošno se je pričakovalo, da se bodo konzultacije razširile na vse parlamentarne skupine. To pa se ni zgodilo. Chautemps sestavlja novo vlado V političnih krogih so splošno računali s tem- da bo mandat za sestavo nove vlade dobil eden izmed radikalno socialističnih voditeljev. Po francoskem parlamentarnem običaju mora ona stranka- ki izzove padec vlade, prevzeti odgovornost za novo vlado. Blumov padec pa so v glavnem povzročili radikalni senatorji. Kot kandidati za bodočega ministrskega predsednika so se zjutraj navajali v političnih krogih Chautemps, Daladier, Heiriot in Sarraut. Predsednik republike je to stališče tudi upošteval in je ob 10. dopoldne poveril mandat za sestavo vlade Chautempsu, ki je bil v Blumovem kabinetu minister brez portfelja. S to odločitvijo ~je predsednik republike izrazil željo, naj bi se vladna kriza hitro končala, ker to zahtevajo državni interesi. Chautemps je mandat sprejel in obl;ubih da bo pogajanja kar najbolj pospešil. V političnih krogih je bila njegova misija simpatično sprejeta. Chautemps uživa v senatu splošno spoštovanje in siplošno sodijo, da je najbolj poklican za nasdedmi-ka Bluma, s katerim je nad leto dni lojal- no sodeloval, kar priznavajo vei podane! ljudske fronte. Tudi po svojih političnih sposobnostih se zdi, da je on najbolj poklican, da naglo razvozla sedanji politični položaj in povede Francijo iz notranjepolitične krize. Njegova naloga pa ni lahka. Na eni strani bo moral upoštevati stališče senata, na drugi strani pa si tudi v levičarsko usmerjeni poslanski zbornici zagotoviti večino. Usoda njegove misije je v prvi vrsti odvisna od stališča, ki ga bodo zavzeli socialisti. Chautemps je že začel pogajanja. Po kratkem posvetu z radikalskimi voditelji se je podal k Blumu in imel z njim dolg razgovor. Kakor se je izvedelo, mu je ponudil podpredsedstvo vlade. Blum sodelovanja v načelu ni odklonih vendar pa je Izjavil, da mora o tem odločati glavni odbor socialistične stranke, ki pa se bo sestal še le jutri, če bi socialisti odklonili sodelovanje, bi bil Chautemps prisiljen vrniti svoj mandat. Pri sedanji sestavi poslanske zbornice je nemogoča vsaka vlada brez sodelovanja socialistov, ki imajo 150 poslancev. Zato je več ko gotovo, da bo tudi Chautemps, ako bo sploh uspel, moral v glavnem obnoviti vlado ljudske fronte. Chautemps je imel nadalje razgovore s Sarrautom, Paulom Boncourjem. Dclbosom in Champinijem. Zvečer je bila sklicana seja zastopnikov ljudske fronte, na kateri se bo odločila usoda Chautempsovega mandata. Pred tem se je vršila kratka seja \x>d-stva radikalne stranke, na kateri je Chau-tempsa poročal o svojem dosedanjem uspehu. Stališče ljudske fronte Davi se je sestal k seji glavni odbor strank, združenih v ljudski fronti. Na seji ki je trajala dve uri, je bila sprejeta resolucija, ki poudarja, da ni mogoč noben drug program, nobena druga večina in nobena druga vlada, kakor ona, ki jo hoče večina naroda. Državni odbor ne bo dopustil, da bi se kdo dotaknil od ljudske fronte doseženih rezultatov. Odbor poziva ministre in narod, naj mirno in odločno ohranijo svoje edinstvo. Sklep Blumove stranke Socialistični poslanski klub se je takoj po seji poslanske zbornice tudi sestal k seji in soglasno sprejel resolucijo, v kateri kritizira postopanje senata, ki je postal slepo orodje nasprotnikov ljudske volje in izreka vnovič popolno zaupanje Blumu, čigar vztrajnost in vdanost občuduje. Stranka ostane zvesta programu ljudske fronte in je odločena storiti vse za zmago ljudske volje in poraz reakcije. Beležke Manilestacijsko zborovanje JNS v Sarajevu Kaikor smo že poročali v ponedeljskem »Jutru«, je bulo v nedeljo v Sarajevu mogočno javno zborovanje JNS. V ogromnih množicah so prispeli pristaši iz vsega sarajevskega okrožja, po večini kmetje in kmečka mladina. Shod je trajal polne štiri ure in j« potekel v dostojanstvenem, navdušenem razpoloženju. Govorih so predsednik stranke Peter Živkovič, senatorji Jovan Banjanin, dr. Grga Andjelinovič in Miljutin Dragovič ter poslanci Milan Mravlje, Dragoljub Jevtič in Mustafa Mulalič. Poleg njih je bilo navzočih še okrog 40 drugih senatorjev in poslancev JNS iz vseh krajev države, med njimi tudi ljubljanski poslanec Rajko Turk. Ugotovitev G. dr. Ernest Kalan, odvetnik v Celju, nam piše: V uradni objavi o končani predpreiska-va zaradi spopada, prj Prihovi je m. dr. rečeno, da je osumljenec Ivan Kranjc pobegnil v Avstrijo. Kot pravni zastopnik g. Ivana Kranjca Vas prosim za ugotovitev, da ta navedba ne odgovarja dejstvu. G. Kranic se je bil podal po poslovnih opravkih v Nemčijo in se je vrnil v domovino 16. t. m. Ko ie izvedel, da ga iščejo oblasti, se je še isti dan prostovoljno javil pristojnemu preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Celju. G. Ivan Kranic se od takrat nahaja v celjskem preiskovalnem zaporu, o čemer eo bile obveščene tudi druge in-teresirane oblasti. Obtožbe frankovcev Hrvatski listi poročajo, da je državno tožilstvo obtožilo znanega voditelja zagrebških frankovcev dr. Stjepana Buča po čl. 3 zakona o zaščiti države zaradi govora. ki ga je govoril v Djurdicvcu o priliki 40-letnice Starčevičeve smrti. Državno tožilstvo v Subotici zasleduje po istem zakonu na dr. Mačkovi listi izvoljenega narodnega poslanca Josipa Vukoviča zaradi nekega nastopa o priliki nogometne tekme med dvema vojvodinskima kluboma. Hrvatski klerikalci in pribičevičevci Že parkrat smo zabeležili, kako zelo sta si v laseh klerikalno in pribičevičevsko krilo dr. Mačkovega tabora. Klerikalna »Hrvatska straža« neprestano napada prvake bivše SDS, ki jim očita, da cepijo in slabe hrvatske vrste. Na enega teh člankov odgovarja »Nova riječ«, glasilo bivše SDS. Med drugim pravi: »Mnogi Hrvati, veliki po besedi in jeziku, a zelo blizu »Straži«- so svoj čas usko-čili v diktatorski Težim. Nad tem se »Straža« nič ne razburja, razburja pa se nad izmišljenim okrnjevanjem enotnosti hrvatskega pokreta. Toda če gospodje tako skr-be za to enotnost, zakaj snujejo potem svoje lastne mladinske organizacije? Zakaj napadajo ravno najvidnejše hrvatske javne delavce? Ali ne zanašajo s tern največji razdor v složne hrvatske vrste? Kar pa se nas samostalcev tiče, naj si »Straža« zapomni: poslednji Srb med nami je v teh desetih letih, odkar obstoji KDK, več storil za hrvatsko stvar, kakor katerikoli Hrvat iz prvih vrst družbe okrog »Straže«. Konflikt med Vatikanom in Bolgarijo Italijanski listi poročajo, da bo papež protestiral v Sofiji, ker bo novorojeni prestolonaslednik Simeon krščen v pravoslavni veri. Bolgarska kraljica Ivana je, kakor znano, italijanska kraljevska princesa in je ostala katolikinja tudi po poroki. Papež je odobril njeno poroko s pogojem, da bodo otroci katoliške vere. Zato je Vatikan formalno protestiral pri bolgarski vladi žc zaradi pravoslavnega krsta princcsc Marije Sodba v zagrebškem študentskem procesu Zagreb, 21. junija. Proces proti študentom, ki so bili obtoženi zaradi uboja Krste Ljubičiča ob priliki incidentov sredi meseca aprila pred univerzo in v Dijaškem domu v Zagrebu, se je danes zaključil. Trajal je ves teden. Sodišče je dejanje obtožencev kvalificiralo po § 154. k. z. Obsojeni so: Fran jo Nevestič na 8 mesecev zapora, Slavko Kaštelan, Stanko Puratič in Grga Ereš na 6 mesecev, Mirko Matijevič pa na 3 mesece. Ostali trije obtoženci so bili oproščeni. V utemeljitvi sodbe je naglašeno, da se je senat prepričal o tem da je Nevestič Ljubičiča zabodel z nožem, da ga je Kaštelan udaril a pestjo, da je Puratič udrihal po njem s kolom, EreS pa z grčasto palico. Zastopnika civilne stranke odv. Mezuliča, ki je zahteval odškodnino v znesku 120.000 Din, je sodišče napotilo na civilno pravno pot. Državni tožilec je vložil revizijo in pri-ziv na kasacijo, branitelji pa so si izgovorili tridnevni rok za premislek. Odpovedan obisk ministra Cota Beograd, 21. junija, p. Danes bj bal moral iz Pariza prispeti v Beograd trancoekj letalski minister Pierre Cot, katerega prihod je bil napovedan že pred dnevi. Pjerr© Cot je nameraval potovati v Rumunijo. Na letališču pa so davi zaman čakali francoskega ministra. Šele pozneje se je izvedelo, da je svojo namero opust.il. ker i© med tem davi francoska vlada podala ostavko. Neurath odgodil obisk v Londonu Berlin, 21. junija. AA. Uradno se objavlja: Ker položaj zaradi ponovnega napada rdečih španskih ladij na nemške vojne ladje ne dopušča odsotnosti zunanjega ministra., so včeraj sporočili tukajšnjemu britanskemu poslaniku, da je nameravani obisk barona von Neuratha v Londonu od-goden. Luize. prve hčerke bolgarskega kraljevskega para. Enak protest bo obnovil tudi sedaj, pri čemer pa bo zopet ugotovil, da kraljice Ivane ne zadene krivda, ako otroci niso krščeni v katoliški veri. Italijanski listi v zvezi s temi vestmi zanikajo informacije nekaterih inozemskih listov, da bo prišlo do preloma diplomatskih odnošajev med Vatikanom in Bolgarijo. Do takega preloma že zaradi tega ne more priti, ker v Sofiji ni papeškega nuncija in med Bolgarijo in Vatikanom formalnih diplomatskih odnošajev tudi do sedaj ni bilo. Proslava rojstnega dne dr. Mačka V pro6javo rojstnega dne dr. Mačka bo 18. iulija v Kunincu zbor kmečkih pevskih društev in narodnih noš iz vse okolice. Prireditev organizira radičevska kulturna organizacija Seljačka sloga. »Lepa prosvetna prireditev" Iz Litije nam poročajo: .-SLovenec«, »Slovenski dom« in »Domoljub« sd napovedali za nedeljo ▼ Litiji ogromen prosvetni tabor, zvezan z razvitjem prapora našega prosvetnega društva. Velika je bila agitacija tudi po vseh župnijah litijske dekanije. Zato so bili v aoboto zvečer litijski gostilničarji opozorjeni, naj se dobro zalo«jo. ker ae bo zbralo na tabor najmanj 4000 ljudi. Gostilničarji so bili res že v skrbeh, toda v nedeljo se je pokazalo, da brez potrebe, kajti v sprevodu je šlo točno 500 ljudi z godbo in belo-oblečenimi deklicami vred. Temu primerno je včerajšnja opoldanska izdaja »Slovenca« prosvetni tabor že prekrstila v »lepo prosvetno prireditev«. Isti list dalje pravi, da so pri svečano-ti obujali spomine na »nepozabnega Oria« in prepevali himno slovenskih fantov. Zaključek te »lepe prcervetne prireditve« je bilo nelepo zmerjanje bivšega litijskega župana g. Lajovica z »izdajalcem slovenskega naroda«. Slišali pa so ee tudi klici »Bog živi pcvctooritelja katoliške akcije Melina!« Ljudje iz okoliških župnij sicer niso vedeli, kaj ima Melin opraviti a katoliško akcijo, ko je vendar protestant, vedeli pa so prav dobro oni. ki ao poslali Melina v Ljubljano pozdravljat predsednika Zivkoviča, Železniška nesreča pri Budimpešti Budimpešta, 21. junija, r. V okoiicj Budimpešte je bilo včeraj popoldne na_ svečan način otvorjeno letališče. Navzoči so bili najvišji predstavniki z regentom Hoir-thvjem na čelu. Svečanosti, ka so bjie združene z velikim letalskim mitingom, se je udeležilo nad lOn.OOO Ij^di- Promet med letališčem in mestom je opravljalo več posebnih vlakov. Pr; tej prilikjj se je zvečer pripetila na kolodvoru Budgfok huda nesreča. Nabito poln vlak izletnikov je trčil v vlak, ki je vozil pred njim. a je na poogj obstal. Po uradni leyeve fašistične stranke, ki so ga za 4. julij sklicala" v London, prepovedaij. ker se boje. da bi prišlo do spopadov z nasprotniki tega gibanja. Drugi poraz Lazia v Beogradu Beograd, 21. junija« Rimski klub Lazio, ki je na italijanski prvenstveni tabeli zasedel drugo mesto, je snoči igral svojo drugo nočno tekmo v Beogradu. Nastopil je proti bivšemu državnemu prvaku BSK, ki je zmagal s 3:0 (2:0). Wimbledonski teniški turnir London, 21. junija. AA. V wimbledon-etkem teniškem turnirju je Kukuljevič premagal Harra s 6:2, 6:2 6:2, Palada pa OHivo z 2 : 6, 2 :6, 6 : 4, 0 : 0 in 6 : 3 Hanr je odpravil Metaxo 6 : 0, 4:6, 3:6, 6 : 0 in 6 : 3. : Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Prevladuje jasno v južni polovici in sredi države, oblačno v severovzhodnih in severozahodnih predelih. Dežja je bilo tu pa tam v vseh predelih. Najnižja toplota Peč 11 stopinj, najvišja Jašatomič 36 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo delno Oblačno, od časa do časa plohe. Danajska: Ponoči prehodno deževne na vzhodnem robu Alp. nato zopet boljše vreme, ve*idar še izpremenljivo. temperatura •• bo samo za malenkost zvišala., Ljubljanski Sokoli so četrtič osvojili dragoceni meč Viteškega kralja Drevi se vrnejo, Ljubljana jih sprejme z ljubeznijo Ponedeljsko »Jutro« je obširneje poročalo o krasno uspelem zletu beograjske sokolske žu-pe. Pri svečanostih so sodelovali tudi bolgarski »Junaki«. Vršile so se IV. tekme za meč kralja Aleksandra in pri teh tekmah so dosegli naši Sokoli naj-častnejši uspeh. Prva vrsta Ljubljanskega Sokola je dosegla prvenstvo s 5.S02 točkama, druga vrsta Ljubljanskega Sokola pa 5.362 točk. šele tretje mesto je zasedla beograjska vrsta, ki je dosegla 5.340.5 točk. Med posamezniki je bil prvi br. Neli Zupančič, član Ljubljanskega Sokola, ki je dosegel 992.5 točk. Tudi drugo mesto je odločno zasedel član Ljubljanskega Sokola br. Janez Mainarie z 965.5 točkami. Tretji pa je Josip Kujundžič iz Novega Sada z 944.5 točkami. Prvo vrsto Ljubljanskega Sokola tvorijo bratje Neli Zupančič, Miroslav Gregorka, Milan Malnarič, Milan Potokar, Ivko Pustišek, Edo Slanina, Miloš Skr-tiinšek in Edo Antosiewicz, — več jih je med njimi, ki so se že izkazali na mednarodnih telovadnih tekmah. V drugi vrsti pa so bili bratje: Marjan Skrbinšek, Bojan šega, Alfred Grobler, Gojmir Južnič, Robert Valand, Vlado Kravos in Oto Vilma«, sami mlajši tekmovalci, ki se bodo postopno razvili prav tako v odlične borce. S takimi uspehi si je Ljubljanski Sokol že četrtič priboril najvišje sokolsko odlikovanje: meč kralja Aleksandra. Tekmovalci zatorej v polni meri zaslužijo, da jim Ljubljana ob njihovem povratku izkaže polno priznanje, župna uprava in uprave ljubljanskih sokolskih društev so izdale naslednji proglas: Prvak br. Neli Zupančič — Bratje! Sestre! Naši zmagovalni vrsti se vrneta danes ob 20.24 iz Beograda v Ljubljano. V smislu sklepa meddruštvene seje jima priredi Sokolstvo svečan sprejem. Zato pozivamo članstvo vseh ljubljanskih sokolskih društev, da se udeleži sprejema polnoštevilno. Zbor članstva v krojih s prapori kakor tudi onega v civilu z znakom na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju ob 19. uri. Zdravo! Prve medzletne tekme članov in članic je Jugoslovenski sokolski savez priredil leta 1925. na Vidov dan. Zmagovalni vrsti v višjem oddelku je Viteški kralj Aleksander namenil Dušanov meč. Takrat je zmagala vrsta Ljubljanskega Sokola v naslednji postavi: Pehani Gojmir (vodnik), Gregorka Boris (namestnik), Srečko Sršen (prvak), Lojze Vrhove, Kajetan Kavčič, Stane žilič in Vlado Orel. Viteški kralj sam je želel videti zmagovalno vrsto in uprava dvora je pozvala starosto JSS v Beograd, da se je dogovoril o poteku slavnostne predaje meča, katerega so potem prekrstili v meč kralja Aleksandra I. Sestavljeni so bili statuti in zapisani na per-gament. Ena glavnih in važnih točk teh statutov je, da je Aleksandrov meč stalno prehodno darilo, katero si pribori sokolska vrsta včlanjena v Jugoslovenskem sokol-skem savezu. Kralj sam je priznal borbenost jugoslovenskega Sokolstva in njegovo stremljenje navzgor, zato se je odločil za meč in ne — kakor je prvotno nameraval — za ščit, ki je simbol pasivnosti in obrambe. Meč je dragoceno umetniško delo, na njegovem rezilu je od prve zmage dalje vrezano ime zmagovalca: Ljubljana— Matica. Prva slavnostna predaja meča v Beogradu je bila veličastna. Bilo je na nedeljo 1. aprila dopoldne 1926. v beograjskem narodnem gledališču, ko je bil meč izročen deputaciji sokolskega starešinstva in Ljubljanskega Sokola ob prisotnosti viteškega kralja Aleksandra, vsega dvora, diplomatskega zbora, vla^e in občinstva. Takrat je Ljubliana priredila zmagovalcem ob povratku prisrčen spreiem. Zdaj ko se je zmaga obnovila že četrtič, je častna dolžnost vedno sokolske Ljubljane, da izkaže zmagovitim bratom vso svojo ljubezen. Gorenjski Sokoli - 10. in 11. julij bosta velika vaša dneva! V dneh 10. in 11. julija se bodo zbrali na vročih jeseniških tleh Sokoli s kranjske bi sosednjih bratskih žup, da pred Širšo javnostjo polože račun svojega telesno-vzgojinega dela. To bo peta sokolska prireditev velikega obsega, ki iso se od ustanovitve domačega Sokola vršile na Jesenicah. Leta 1905. je bil delni zlet Slovenske sokolske zveze, ki je odlično uspel. Javna telovadba ee je vršila v Milanovem logu in ji je prisostvovalo na tisoče ljudi iz raznih delov Slovenije. Leta 1910. je bil zlet gorenjskih sokolskih društev, 1. 1924. in 1930. pa zleta gorenjske sokolske žu-pe, ki sta pokazala velik napredek teles-nevzgojnega dela. Malokatero sokolsko društvo v Sloveniji. se je moralo boriti s tolikimi nasprotniki in težavami kakor Sokolsko društvo Jesenice. Kljub velikim oviram, ki so se mu stavile nasproti, pa Sokol nikoli ni klonil, temveč je poglobil in pospešil svoje telesnovzgojno, kulturno in nacionalno delo. Osob:to v zadnjem času ko se cd znane strani brez vsa iega povoda sokolstvo blati in napada na razne grde načine, so se sokol ;ke vrste še močneje strnile okoli voditeljev. Veter je odpihal pleve in prezračil sokolske vrste. V takem vetru ge Sokoli počutijo dobro, saj so vajeni boob in viharjev iz časov pred vojne, o katerih bo naša zgodovina pisala še posebna poglavja. Prijave za to veliko sokolsko prireditev so v polnem teku. župni strokovni odbor je za jeseniški zlet predpisal posebne proste, skupinske in orodne vaje, kakršne se še niso izvajale na Jesenicah. Zelo lepe in težke so skupinske vaje moškega nara- ščaja z dolgimi te" skupinske vaje ženskega naraščaja s kratkimi palicami. Vaje je sestavil znani strokovni župni podna-čelnik brat Tone Buh z Jesenic, člani pa bodo nastopili z raznimi pa.ncgajmi lahke atletike s simultanimi vajama hkratu na šestih bradlih ob spremljevanju godbe. Vsi oddelki bodo nastopili pri krasnem zletnem prizoru »Domovini zdravo«, za katero je napisal besedilo župni starešina; brat Jaika špicar. Na zletu bo nastopil močan oddelek vojakov I. planinskega peš-polka iz Mojstrane, ki bo izvajal posebne vaje, vojaška in sokolska gedba pa bosta priredili koncerte. Spored župnega zleta je zelo obsežen in bomo o njem še govorili. Jarmi nastop bo na igrišču SK. »Bratstva« ki je eno najlepše urejenih v Sloveniji. Postavljena bo velika, stalna, 30 metrov dolga in pokrita tribuna, na kateri bo 18 lož in 400 sedežev. Pod tribuno bodo garderobe za nastopajoče cddelke, dalje okrepčevalnice, soba za paznika in prhe. Tudi v ostalem bo igrišče smotrno urejeno za nastope in vadbo vseh panog sodobne telesne vzgoje. Sokolsko društvo Jesenice rabi na svoj veliki praznik vse, ki so stali ob njegovi zibelki, se v njegovih vrstah udejstvovali se borili in trpeli. Pridite vsi, ki čutite z nami, ki ste istih misli, imate iste cilje in simictre in tudi iste nasprotnike. Pridite, mi vami desnice prožimo v bratski pozdrav. Strnili se bomo v dolge kolone in skupno manifestirali za našo stvar Po našem mestu bo odmevala pesem sokolskih legij: »Le naprej brez miru za sokolskim praporom!« Blizu dva milijona za prenovljenje Šempetra Šempetrska župljani odklanjajo splošno obvezne davščino Ljubljana, 21. junija. Zadnja leta izpričuje Ljubljana vsega zanimanja vreden razvoj, tudi kar se tiče njenih cerkva. Po svojevrstno monumen-talni Plečnikovi zgradbi v šiški je zrasla nova župna cerkev sv. Cirila in Metoda ob Starem Sv. Krištofu in v bežigrajskem okraju se je po zaslugi župnika patra Za-krajška, ki je izredno delaven in podjeten mož, razvilo versko življenje, za kakršno lahko Bežigrajce zavidajo farani vseh drugih, starejših in slavnejših župnij. Da prenovitev starinske cerkvice sv. Florijana po novodobnih Plečnikovih načrtih niti zraven ne štejemo, naj omenimo samo še zgradbo dveh novih cerkva, na Kodeljevem in Mostah, ki so ju verniki zgradili prav v najtežjih letih gospodarske krize in ki tvorita po vsej priliki prve skromne početke dveh novih predmestnih fara. Na tem koncu se Ljubljana izredno hitro razvija, in ker je šempetrska fara največja izmed slovenskih župnij — pod njenim zvonom živi okrog 26.000 vernikov, to se pravi, več, kakor jih šteje vsa kotorska škofija •— je razumljivo prizadevanje cerkvenih krogov, da ustvarijo na njenem preobširnem področju več manjših novih enot. A odkar je Šempeter dobil novega dušnega pastirja v osebi mladega, vzpodbudnega g. Košmerlja, se je pričelo živahno gibanje tudi na sedežu fare same. Novi župnik, ki si je očitno vzel podjetnost svojega prednika, pokojnega župnika Petriča za zgled, je takoj po svojem ustoličenju začel akcijo za prenovitev impozatnega cerkvenega poslopja. Zunanje lice cerkve je v zadnjih letih kljub znatnim dohodkom, ki jih ima šempetrska župnija, ostalo precej zanemarjeno in vsakdo, ki ga pot zanese mimo, bo moral priznati, da je hiša božja potrebna novega ometa. Razen tega je obnove potrebna tudi streha, ki naj bi bila po župnikovi zamisli namesto z opeko, kakor doslej, krita z bakreno pločevino. V načrtu pa so še nekatera notranja popravila, tako da je ves proračun, kakor se pripoveduje. nanese! lepo vsotico 1.800.000 dinarjev. Šempetrska cerkev med svojimi vernimi farani sicer ne pogreša velikodušnih darovalcev. Tako je neki dobrotnik že naklonil 30.000 din, neka druga dobrotnica prav tako 30.000 din, neka premožna gospa pa je obljubila kar 400.000 din. Ti zneski bi bili sami po sebi sicer že več ko dovolj za stroške, ki bi jih zahtevala ureditev zunanjega lica cerkve in streha. Po proračunu, ki ga je napravil neki stavbenik, bi znesli namreč ti stroški — če bi bila streha dobra iz opeke— največ kakšnih 150.000 din. V proračunu za 1,800.000 din mora biti določenih vsekakor še lepa vrsta gradbenih del, saj je n. pr. cela nova salezijanska cerkev na Kodeljevem z vso notranjo opremo vred, veljala okrog 2 milijona din. A tisto, kar je šempetrskim župljanom najmanj všeč, je način kako se po pripovedovanju nekaterih namerava zbrati denar, potreben za prenovitev njihove župne cerkve. Medtem ko so salezijanci za svojo hišo božjo na Kodeljevem nabrali v obliki prostovoljnih prispevkov med verniki samimi in bo na ta način tudi upravitelj v Mostah skušal zbrati sredstva za novo zidano župnišče ob leseni cerkvi, naj bi šem-petrski župljani krili stroške za svojo žup-no cerkev na ta način, da bi se uvedla splošno obvezna davščina v obliki 10% doklade. Takšna ureditev zadeve bi sicer utegnila biti v soglasju z določili davčnega zakona in bi se pri sedanjem stanju stvari dala mogoče tudi v praksi izvesti. Vendar pa bi takšna rešitev vprašanja v velikem delu prebivalstva naletela po vsej priliki na velik odpor, zlasti še spričo iej-stva, ker je cerkev sama dovolj bogata, in kakor kažejo zbledi, je tudi med župljani dovoli premožnih, iskreno vernih ljudi, ki so pripravljeni, šteti za cerkev denar, šem-petrski župljani zato žele iz vsega srca, naj bi se vsa zadeva uredila na miren. zumen način tako. da bi gradbeni program domačih cerkvenih činiteljev ne zavzemal obseea. ki prehaia gospodarske razmere manj imovitega dela prebivalstva, da naj bi se gradbena dela oddala z iavnim razpisom, sredstva za kritje stroškov pa naj bi se, kolikor bi bilo to še treba, zbrala v obliki prosrfovoliniVi prispevkov. Kakršenkoli pritisk, ki bi ga skušal v tem pogledu kdo vršiti na davkoplačevalce, pa utegne imeti za mir v župniji in za cerkev samo nevšečne posledice. Uvedba nove davščine bi bila v tem predmestju, v katerem prebivajo po večini srednji in nižji državni in drugi javni uslužbenci, še toliko manj popularna, ker velja med njimi že znižanje plač državnih uslužbencev kot ena najhujših davčnih obremenitev za male ljudi. Novost naše cestne železnice Vsakemu je dobro znano- kakšne nepri-Kke in kakšni nesporazumi nastanejo pri cestni železnici zaradi nejavljenja ali ne- ni prezrl namenjene postaje. Da odpomo-re vsemu temu, je uprava ljubljanske cestne železnice začela uvajati nov aparat, s katerim so vse take neprilike odstranjene, ker aparat avtomatično javlja naslednjo postajo. S tem je razbremenjen sprevodnik, istočasno pa tudi potnikom ni treba ogledovati iz voza- kje se trenutno nahajajo, temveč kratkomalo pogleda vsak na aparat, ki je nameščen v notranjosti voza. Aparat je lično izdelan ter istočasno izkoriščen tudi kot reklamna naprava. Plošča z napisom postaje, ki se pri javljenju nove postaje spremeni, je na hrbtni strani opremljena z reklamo, kar je posebno za trgovce izvanredne važnosti, saj je točno znano, da so dosedanji načini reklam že zastareli, ker so se pač potniki nanje že navadili in jih jie zapazijo več. Na ta način je v aparatu izrabljen vsak del s koristno napravo. Taki aparati bodo zdaj uvedeni v vseh vozovih ljubljanske cestne železnice, s čimer bo občinstvu kakor tudi pridobitnim krogom gotovo ustreženo. Ta novost je uvedena že v večini kulturnih držav. Avtorskopravna posredništva Tantieme za javne glasbene in dramske prireditve razumljivo javljene postaje. Vsak je skusil že sam na sebi. posebno pozimi, ko zledene okna ali v dežju in viharju, koliko truda in pozornosti je moral posvečati, da V smi lu uredbe z zakonsko močjo o av-torskopravnem posredništvu z dne 23 .decembra 1. 1936., odnosno pravilniika o natančnejših določbah za a vtorskopravno posredništvo (Službeni list za dravsko banovino z dne 10. II. letos) so prenehala dosedanja avtorskopravna posrednštva. poslovati 26. maja 1. 1937. in je minister za prosveto z odločbo z dne 26. maja L 1937. (Službeni list za dravsko banovino z dne 12. t. m.) poveril g posredništvom: za glasbena dela Udruženje jugoslovenskih muzičk;h autora (UJMA v Zagrebu in za dramska dela Udruženje jugoslovenskih dramskih autora (UJDA) v Beogradu. Vodstvo poslovalnic obeh združenj za dravsko banovino je v Ljubljani, in sicer za bivšo ljubljansko oblast (srezi Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, Ljubljana, Logatec, Novo me~to, Radovljica in škofja Loka) v Ljubljani. Livada 29 (telefon 39—13), za bivšo mariborsko oblast (srezi Brežice, Celje, Lendava, Dravograd, Gornji grad, Laško, Ljutomer, Maribor levi breg, Maribor desni breg. Murska sobota, Ptuj, Slovenj gradeč, Konjice in Šmarje pri Jelšah) v Ljubljani Resljeva ce=ta 13/1 (telefon 20—74). Poslovalnici uradujeta do nadaljnjega od 8. do 14. ure. Tarifo za glasbena dela za čas od 27. maja do 31. decembra letos je odobrilo ministrstvo za prosveto 7. t. m. (Službene novine, št. 131 od 14. t. m.; Službeni list za dravsko banovino št. 50). Banska uprava dravske banovine je že z razpisom z dne 25. maja letos opozorila podrejena sreska načelstva in druge na določila paragrafov 14. in 15. citiranega pravilnika ter odreda 1 a da morajo vse kor-pCTacije, društva in drugi, da se izognejo kazenskim posledicam 48. in sledečih paragrafov zakona o zaščiti avtorske pravice z dne 25. januarja 1. 1935. (Uradni list štev. 24) zaprositi pred izvedbo svojih prireditev za dovoljenje pristojne avtorske poslovalnice. Prireditelji naj naslovijo svoje prijave na zgoraj navedeni poslovalnici s priložit- vijo sporeda v dveh izvodih in znamke za odgovor. Poslovalnice prijave takoj rešijo ter pošljejo položnice za vplačilo točno po odobreni tarifi določene avtorske tantije-me. šele na podlagi odrezka poštne položnice kot dokazilom za izvršeno vplačilo bodo izdala krajevna upravna (policijska) oblastva dovoljenje za dotično prireditev. Za stalna javna glasbena izvajanja po radijskih aparatih, gramofonih, klavirjih in drugih glasbenih instrumentih, kar se izvaja po gostilnah, hotelih, kavarnah, avtomatskih bifejih, kopališčih in na podobnih progtorih, so določeni v tarifi mesečni pavšali. Lastnik lokala mcTa skleniti z avtorkopravnam posredništvom po poslovalnici posebno pogodbo, katero predloži poslovalnica delegatu ministrstva za prosveto v odobritev. Vendar mora dotični pavšal za tekoči mesec takoj vplačati po položnici posredništva, ostale mesečne pavšale pa najkasneje do 1. vsakega meseca. Plačila tantiem v gotovini kateremukoli so nedopustna in za posredništvo neveljavna. Natančnejša zadevna določili kakor tudi določila glede o izvajanem programu vsebuje pogodba. Analogna določila veljajo tudi za avtorske honorarje dramskih avtorjev. Sreska načelstva, policijske uprave, občinske uprave imajo strog nalog, da ne izdajajo dovoljenj za prireditve in za stalno javno igranje, dokler prireditelji in lastniki lokalov niso zadostili zgornjim določilom. Ker se po paragrafu 49. zakona o zaščiti avtorske pravice kaznuje pre-kršatev avtorske pravice z denarno globo 1000 do 60.000 Din ali z zaporom od 1 do 6 mesecev je v interesu vseh prirediteljev in lastnikov lokalov, da navedena določila natančno upoštevajo. KRONIČEN KATAR »Zadnje čase te \*idim z neko žensko. Kdo pa je to?« »Kroničen katar.« »Kaj pomeni to?« »Z lahkoto sem jo dobil, zdaj pa se je ne morem otresti.« Poletna pot čez Prekmurje Murska Sobota, 20. junija Pogosto smo se ustavljali. Nekje na položnem hribu nad Otovci se je odprl krasen razgled. Na tej strani hriba Otovci, globoko v kotlini raztresene hiše. Graba in log nad njo molčita o zgodbi Matije Horvata. Nepregleden log. Po sredi gre cesta, Ce se namenite proti temu gaju, Vas bodo spodaj, v Soboti, opozarjali, da ne krenite nikamor s ceste. Mnogo stez križa gozd. Če krenete vanj, ste izgubljeni. Dva dni lahko tavate in iščete izhod, našli ga ne boste. Ena teh stez pelje v Otovce. Ob njej se rdečijo jagode. Mokre veje Vas plazijo po obrazu. Deževalo je. Iz kotline, v kateri leže Otovcne hiše, se dviga megla. Sliši se klepanje kose. Petelinov kikiriki. Kokodakanje kokoši in vpitje otrok. Razrite steze, po katerih se ob deževju vali umazana voda, pomešana z ilovico, gredo strmo navzdol. Nikjer nobenega človeka. Strahotna tišina je tu zgoraj. To so Otovci. Sem je prišel lani Matija Horvat iz ujetništva v Rusiji. Matija Horvat je bil vendar uradno proglašen za mrtvega, že 1924. leta. In potem je prišel — neznansko dolga pot iz Sibirije do Otovec. Prišel je živ. Vsak otrok v Otovcih ve, da »jih jihova žena neščejo«. Saj ste čitali pretresljivo zgodbo vojnega ujetnika, ki je po mnogih letih trpljenja in blodenj našel na svojvim domu svojo ženo s tujim človekom in tujimi otroci. Morda si je Matija Horvat včasih zaželel nazaj v Sibirijo. O tem pa bori ne vedo ničesar povedati. Ko sem slučajno šla tod skozi, sem pa razumela, da bo pravica težko našla semkaj. Tu so hiše »kuče«. Na oknih so cvetlice. Na dvoriščih gnoj in ilovica. Stene so pobeljene. Ob hišah se začnejo črešnje. To je na eni strani hriba. Na drugo stran se odpira razgled na položne hribe — ti so v soncu in po njih so posejane hiše in cerkve. Hotela bi imeti tako sliko v sobi na zidu. Nekaj je v njej, kar priklepa oči nase z neodoljivo močjo. Tu je Stvarnik moral doživeti eno svojih močnejših na-vdihnenj. Daleč ob cesti se vlečejo smrekovi gozdovi. Gori proti madžarski meji. Malo ljudi srečate tod. Dve deklici ženeta krave nekam gori. — — Dober dan! — Človek, ki napravlja vtis tihotapca s saharinom nas je samo pogledal, odzdravil ni. Najbrž ni razumel slovenskega pozdrava. Utrujenost se mu pozna po vsem telesu. Zdel se mi je eden tistih značilnih pešcev, ki jih srečujete vsepovsod po Go-ričkem. * Iz Vidonec ni daleč do tromeje. Otroci iz Otovec hodijo semkaj v šolo. Težka mora biti ta pot pozimi, ko leži v gaju sneg in pokriva ves breg in vse steze. Na bližnjem hribu stoji siva koča. z raztrgano streho. Vihar je odnesel slamo in sedaj se vidijo gole late, kakor rebra sestradanega konja. Morda tam ne stanujejo več ljudje. Spodaj so posejane zidane hiše in okrog njih polja, žito in koruza. Nekaj vinogradov. Tu se cepi blatna cesta nazaj proti Soboti. Strmo navzdol proti Kovačevcem. Srečujemo šolarje. Blatni so. Postajajo in dolgo gledaio za nami. Morda je dogodek, da so v ta kot njihove zemlje prišli ljudje iz drugih krajev. Bog ve, nemara so Slavi ? »Tan prejk« — onostran Mure — so Slavi. Zopet smreke, kukavice, sviranje murnov in klicanje žolne v smrečju. Tišina. Smreke dišč. Tudi tu smo se morali ustaviti. Tudi tn so nam povedali, da je Slo mnogo ljudi v Francijo in Nemčijo. Da iz Nemčije pišejo »ka slabo« in da so se nekateri že vrnili. Tudi tu so nam dali črešenj in nam povedali, da je pot navzdol slaba. Tam sta stala dva mlada človeka, ne daleč od ovinka, kjer so moški in ženske kopali cesto. Morda sta bila učitelja. Videla sem, kako so se njuna lica zjasnila, ko »ta nas ugledala. — Lepo je tu, ne J? — — Lepo? — Smehljata se: Nam se pa nič ne dopade,.. Poizkusite tu živeti,,.. Da, malo življenja je tod, preveč tišine. Večno isti zvoki — kukavice, murni, žolne, klepanje kose, jok dece, kokodakanje kokoši. Morda ta tišina postane moreča, ko se ji človek privadi. Meni se zdi, da se je nikdar ne bi naveličala. Ob koncu vasi »cintor«. Sto lesenih kri-žev, podobnih drug drugemu, z zabrisanimi imeni in enakimi smrekovimi venci, ki so že davno brez iglic. Samo eno ime, na edinem kamenitem spomeniku je vklesano razločno: Mošon Ivan, iz Otovec, mro 10. febr. In spet pelje cesta po hribu, na eno stran gozdovi in brezštevila rdečih jagod ob tleh — na drugo njive, položene po hribih, drevje in hiše. Bele zidanice z rdečimi krovi; črne, s slamo krite koče. Bodonci. Zadaj cerkev, obsijana od sonca. Od tod ni daleč do Lemerja. To je L8-merje: zidane kmetije, po njivah sledovi poplave, žito poležano. Po cesti gre dekle, z otrokom v naročju, štiri leta je bila v Franciji. Tam je dobila otroka. Z njim se vrača domov na Goričko. Ob LiJmerju hribi prenehajo. Od tod proti Soboti teče cesta po ravnem. Belina in domačnost hiš v Brezovcih in Predanovcih presunja. Na oknih in pred hišami cvetijo rdeče rože, vrtnice, lilije. Dva vrta — Brezovci in Predan ovci. Izraz hiš je skoraj podoben izrazu živega človeka, ki je dober in se smehlja. Dve štorklji letata nad Predanovci. V Cernelavcih je vpitje. Goli cigančki se pode po cesti. Ciganke vreščijo. Nekdo joče. Pet, Sest črnih ciganskih hiš. V oknih ni stekla, v njih se tu in tam prikaže ciganska glava. Nam se zdi čudna ta soseščina s cigani, — černelavščani so se je privadili. Lepa je prekmurska zemlja, toda tudi v njej, kakor povsod drugod, je dovolj hudega. Morda cigani niso njena največja giba. Nedaleč se beli Radgonska cesta. Spredaj se že vidi Szaparyjev gozd in dolga vrsta hiS — Turopolje, siromašno soboško predmestje, Katarina Spor. Domače vesti * Vojni muzej v Beogradu je v dobj polr iTugega meseca .odikar je otvorjen. obiskalo 70.000 lj»di. Med posetnikj fz raznih krajev go tiudi taki. ki prinašajo upravj vojnega muzeja epoamne na balkansko in svetovno vojno ter na razne važne dogodke. Tako ee lahko reče. da se naš vojni muzej izpopolnjuje ob marijivi in požrtvovalni »delavnosti naroda. Oddelek blago-pokojneffa kralja Aleksandra, kj vsebuje dragocene spomine na njegovo življenje, delovanje in tragično smrt. je dobil te dni nov prispevek. Kipar Ivam Meštrovič je upravi muzeja poklonil lepo soho kralja Aleksandra. katero je nedavno dovršil-Zdaj urejujejo v muzeju nov paviljon, v katerem bodo zbrani vej spomini na vojne pred letom 1912 in kjer bo prikazan tudi re6 razvoj nekdanje srbske vojske do izbruha balkanske vojne. * Počitniške štipendije za Francijo. Kar kor vsako leto, je tudi letos francosko prosvetno ministrstvo razpisalo nekaj štipendij, k,- naj omogočijo javnjm delavcem .iz Jugoslavije, zlasti profesorjem. d„ prebijejo v počitnicah par mesecev v Franciji, se izpopolnijo v francoščini in boljše spoznajo francoske razmere. Od Slovencev so letos dobili štipendije novinarji Božidar Borko in Ruda Jurčec ter publicist dr. Edvard Ko-beck iz Ljubljane, profesorji Fran Zwjtter iz Ljubljane, Tone Grad iz Kočevja, ga. Kovač iz Novega mesta ter Ja.nko Kotnik in Josip Karba rz Maribora. * Počitniške štipendije sa Češkoslovaško. V smislu svoječasnega s poraznima med Jugoslavijo in Češkoslovaško je prosvetno ministrstvo razpisalo 25 štipendij za počitniško bivanje jugoslovenskih profeisorjev in dijakov na Češkem. 5 štipendij po 4.000 Din je določenih za profesorje srednjih šol. 10 Štipendij po 3000 Din ^ slušatelje visokih šol. 10 štipendij po 2500 Din pa za dijake višjih razredov 6rednjih šol. Prošnje je treba "preko pristojnih direktorjev. odnosno rektorjev vložiti na splošni oddelek ministrstva prosvete do 5. julija.. Priložiti je treba fotografijo in kratek življenjepis z opisom dosedanjih študij. Prednost imajo <*ebe, ki so se že aktivno udejstvovale pri delu za ku>lt«rno zbližanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Najlepše darilo za pridno dijakinjo ali dijaka je Fotoaparat katerega kupite najceneje pri Foto Tourist Lojze Šmuc-u LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. ali v podružnici PREŠERNOVA 9. Cadet Bos vel. 4.5x6 s tremi filmi samo Din 99.- ali v poar Bolda ali Kodak s opt. 1.6.3 samo din 290.— Balda z opt 1.4.5 ..»,.. din 400.— Balda Compur 1.4.5 . . ■ • . din 720.— * Poroka. V nedeljo se je poročil v Ljubljani g. Maks Pavšič, meter »Jutra« z gdč. Olgo Perhavčevo iz Divače, želimo mlademu paru obilo sreče! * Zrelostni izpit so napravili na HI. drž. realni gimnaziji v Ljubljani: Baš Uroš, Buh Franc, Cocrom Friderik (oproščen ustnega izpita), čribej Vincenc, črufer Karel, Detter Ekhard, Devetak Miroslav, Fajdiga Milan (oproščen ustnega izpita 1, IFerdin Ivan, Frumen Brnest, Haszlakie-tvicz Valdemar, JegKč Protazij, Kaiser Franc, Klun Otmar, Kos Marjan, Leitgeb 'Vladimir, Lobnikar Albin, Miišič Mihael, Nadrag Janez, Novak Janko (oproščen 'ustnega izpita), Rabič Marjan, Rus Er-megt, Scholz Leopold (oproščen ustnega rizpita), Sedlak Dušan. Soban Dušan, Srpan Ivan, Stare Zlatan, šlibar Mirko, šte-fančič Pavel, šubec Stojan, švigelj Anton, Tavčar Danilo, Trost Janez, Vahtar Zdenko, Vilfan Sergij (oproščen ustnega izpita, Weiss Božo, Zaloker Maksimilijan, Zgonc Alojzij, Zver Avgust, Mežnaršič Sil vester (privatit). Trček Stanislav (priva-Jtist). * Na umetnostni akademiji v Zagreba je bil diplomiran z odličnim uspehom Edvard Salesin iz Trbovelj. Čestitamo! * Pet in trideset let prosvetnega dela v Metohiji ima za seboj učitelj Peter Petrovič v Pečj. Za pokrajino. kakršna je Me-tohija, ja ta jubilej nekaj izrednega- Dolga leta je učitelj Petrovič izvrševal svoj poklic pod tujim jarmom, učiteljeva^ je že takrat, ko še ni bilo nikjer nobene srbske šcrle in dolga leta je bil 6am vodja vsega prosvetnega in nacionalnega dela. Biio je še pod tujo oblastjo, ko je v Prištini uredil tiskarno, ki ni tisikala samo akromne učne pripomočke, ki jih je dopuščala oblast. temveč je na skrivaj med ljudstvom razširila nebroj brošur jn letakov. Po osvobojen ju je Peter Petrovič osnovni šoli v Peč; priključil rokodelsko šolo za učence. Iz te šole so odšli dobri mizarski, knjigo-veški in rezbarsfc obrtniki. Pri vsem svojem napornem šolskem in prosvetnem delu se učitelj Petrovič udejstvuje tudi kot pisatelj. Učitelji iz Pečj j.n okolice so mu lepo čestitali k jubileju. Hederlandsehe Reisveree-niging potrjuje, da ©nI adeleženei izleta na 0rossvenediger, ki eo uporabljali TS0HAMBA Pil, niso dobili nikakih opeklin od solnea. Drogerija Gregorid dr.z o.z«, Ljubljana, Prešernova ulica, 5 Pri neredni stolici. napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. 5—• reg. 8 o? 16 465/35 * Prometna nesreča s hudimi in čudnjmj posledicami. I7. Banjaluke se je vozil proti Jajcu banjaluški zdravnik dr. Vramješevič s svojim novim motocijklom. v prikolici pa je sedel uradnik bolnišnice Grabovac. Zdravnik je pravilno vozil, cesta pa je bila polna kmetov, ki so se vračali s sejma. Motociklist je neprestano dajal znake, videl pa je, da se neka skupina kmetov noče ogniti. Še preden je mogel vozijlo ustavjtj, se je pripetila nesreča. Motocikel je zavozi.1 v gručo kmetov in enega po-voziil. Tudi zdravnik se je pri padcu hudo poškodoval. Njegov spremljevalec, kji je srečno Padel iz prikolice, pa je. obkoljen od razjarjenih kmetov, skočil v reko VrbaS ter jo preplava.l. Na drugem bregu pa ga je čakala druga skupina kmetov ter ga napadla z gorjačami. Uradnik Grabovec je skočil še enkrat v vodo in vsega siku-paj je moral trikrat reko preplavati, preden je našel na nekem bregu v grmovju zaveitje pred napadalci. Ponesrečenega zdravnika in povoženega kmeta je neki avtomobilist odpeljal v banja luško bolnišnico. Zdravnikove poškodbe so nevarne. * V štirih dneh dve Smrtni žrtvi v rudniku Trepči. V velikem rudniku Trepči pri Kosovski Mitrovici uvajajo angleški podjetniki moderne naprave, a zaradi prenaglega dela in pa zaradi tegai, ker ni dovolj po krbljeno, da bi bila usposobljenost delavcev v skladu s tehničnimi pridobitvami, se je pripetilo že več hudih nesreč. Pred štirimi dnevi je izgubil življenje rudar Vinko Levičar. Padel je med vagone jamske železnice, ki so ga zmečkali. Ko še ni končana preiskava o tej smrtni noreči, pa je zdaj izgulbil življenje 191etni rudar Dušan Veštica. Padel je v globok rov iz prepolne dvigalne naprave. O Levičarju zatrjujejo, da je bil šele pred nekaj dnevi premeščen iz reva k jamski železnici to da ni imel priložnosti za izvež-hanje v tej noVi službi. * Montecatini. To slavno kopališče in letovišče lež' na prog; Piaa-Pistoj? in ima zvezo s Torinom Milanom Benetkami. Rti-m-om in Parizom. Leži v lepi dolini med vinogradi in nasad-' oliv ter ima zelo prjetno podnebje. Mesto samo je moderno ter ima prekrasne vrtove jm parke. Kopališka sezona je od 1. aprila do 30. novembra. Kopališče ima mnogo mineralnih vrelcev od katerih so nekateri tudi radio-aktivni. Urejeno je za na jraflačnejSe kure. ima pa seveda tudi noj-rn1 d" nejše naprave za elek-troterapijo. radioterapijo. termo terapriio, itd. Mineralni vrele nud\jo učinkovito sredstvo zjoper želodc-a drobovja, jeter in zoper razna druga obolenja. V tem ko>oa-lišču in letovišču na imajo sevedrt +udi f zdrav? «ro«tje najbolj?? oddih in okrenčilo. Na ra^rolfTO s--> najmodernejši hotel' in | mnog-e gost-.lne kjer imaio g06tie oekrbo po nairazl čnejših centa h Na ra7polaS'o so tudi jrleda'i^če koncerti, konjske dirke, sportn* igrišč-«., ttž^tfce Pa nudijo tudi jzpre~ ; hodij na vse strani. * Nori grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrl po kratki bolezni g. Leopold Avšič, zvaničnik drž. železnic. Pogreb vzornega moža in očeta bo jutri ob 17. — Umrla je po dolgi bolezni v Sevnici splošno priljubljena gospa Genovefa Slatnarjeva. Pogreb bo danes ob pol 17. iz hiše žalosti. — pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sažalje! * Maščevanje trpinčene vasi. Pred sodiščem v Požarevcu so razpravljali te dni o krvavem dejanju, ki je bilo izvršeno v va-i Voluji v prvih dneh osvobojenja. Ta razprava je razkrila tragedijo in upravičeno c sveto trpinčene vasi. Med okupacijo je strahoval va« Peter Maritovič, katerega so bili okupatorji proglasili za župana. Markovič je nekdaj pod turško oblastjo služil za pandurja in zaradi tega je bil po vsem okelišu znan pod imenom >buljukbaša«. 2e zaradi ivoje preteklosti je bilo mož na slabem gledu, kot zaupnik in župan okupacijske oblasti pa je podiv. jal. Poniževal in trpinčil je občane še v večji meri, kakor se je od njega zahteval^, še bolj kakor za okupacijsko oblast je re-kviriral živila za sebe in vse prebivalstvo je trepetajo pod njegovo strahovlado. V prvih dneh svCbode se je vas maščevala. Ko so prišli v vas prvi vojaka s solunske fronte, "je prišlo v neki krčmi, kjer je bil bivši župan, do izgreda in pozneje so našli bivšega župana mrtvega Bil je zaboden z vojaškim bodalom. Med preiskavo so več meščanov zaprli in preiskovalni sodnik je dobival od njih kratke, značilne izjave. Krvoloka smo obsodili na smrt, kaker je zaslužil, a ne vemo, kdo je sodbo izvršil. Največ suma je padlo na kmeta Jakoba, ki je bil med ornimi vojaki, ki so ket prvi prišli v domačo vas. Mladi An te Jakob je govoril kakor ostali osumljenci. Najrazličnejše instance je preromala krvava zadeva in zdaj po 19 letih je prišlo spet do razprave. Ante Jakob je bil obsojen pogojno na 6 mesecev. * Potrjena obsodba zape'j vca. ki je povzročil pretresljivo traged:jo. Inž Stojano-vjč, kri ima na vestj smrt mlade Mile Di-mitrijevičeve in njenega očeta ter vso pro-tresljivo tragedijo poštene uradniške dru- ine. se je pritožil na vse instance, ko je bil, kakor znano obsojen na 10 mesecev zapora zaradi grdega izkoriščanja zaupanja nedoletne mladenke. \pelafn'jsko 6olišče je sedaj njesrovo sodbo potrdilo in tako l>o moral zapeljivec prebiti v zaporih še 92 dni ker mu je bil v kazen vš et ves preiskovalni zapor. * Nova vrsta pavšalnjh potovanj po Avstriji. Nedavno je b;la v Avstriji uvedena nova vrsta, posameznih pavšalnih potovanj. Lastnik bona, ki st,ane 75 do lf<5 šil nerov, ima pravico do 7-dnevne oskrbe v katerem-kol; kraju. nr. vožnjo z železnico v III. razredu brzega ali pot,roškega vlaka 50 km na; okrog, z avtobusij parnik i, brodi, žičnimi železnicam; jn drueimi prometnimi sredstvi. Takšni boni se jzdaio za naslednje kraje; Koroška jezera na Tirolskeir za AuRgern-fermrebjet in StubairtaJ. 7<, Preda r^ko. za Palzkammergut rn za Marijfno Celje. Podrobnejša obvestila pri bflietamicah »Putnika« in pri avstrijskem tujsko-prometnem uradu v Zagrebu. Praška 9. « Ogledalo gospodinje. V vrakem gospodinjstvu so stvari, ki pričajo o osebnosti gospodinje. Snežnobelo, brezhibno ohranjena perilo, govori zanjo bolj ko marsikatera druga dragocenost, k; potrebuje nege, da o tane dolgo ko nova. Gospodinje, ki to vedo, uporabljajo že desetletja dobro in preizkušeno Schichtovo milo Jelen. * Internat HaHer«tein, pošta Stari trg pri Rakeku, sprejme učenke od 15. leta navzgor. Pouk v angleščini, nemščini francoščini, slovnica, literatura, zemljepis, zgodovina, dalje klavir in gospodinjstvo. Zajčetek 1. cfctobra, konec 28. junija. Prospekt in natančnejša pojasnila daje gornji naslov. Iz U ubil a ur n— Spored n. sklepne prodnkjje Ijnb-Ilanskega drž. konservatorija, ki bo v sredo 23 t m ie naslednH: Orel Anton zapoje 2 oe«tni in sirer Pergolesi: >Nina« in »Po gosti?i«. Basist DoJničar Valentinovo molitev i? onere >Fauet< in > Večer niči« iz opere »Tannhauserc. mezzosopranistka Ko^ runovič T'ilfana pa 2 pesmi Musorgskega >V kotu- in »Hopak«. Na flavti za'gra Prettner Rarei T =tavek iz Mozariovega G-dur Vo,nrpr+a za flario in klavir. Ivan-čič Sor'f »pnoe '"ani Strau6Sov valček >Poml«>dr! '1ai=i« Kvartet trobent in ro zavn 7-° t: -~hLov-ca«. TTr.M-o ■ 'man. Herman. Vrhovnik in Pegan. Ba- f' T>unša zapoje ariio kneza Gremina i? ^Oniesina« sopranislka Polaj-narieva pa ?kerian5ev »Počitek pod goro* i>n LaiovČevo »Pesem o tkalcu.« Raubar zaisrra fantazijo za klarinet, ki jo je nar>;sal Reissigeri. Goienec klavirskega oddelka Adamič zai?ra Beethovnovo sonato op. 10 Stara Ljubljana izginja V juliju bodo podrli tudi h^tel „Slon" Ljubi-'ana. 21. junija Ista usoda kakor na Marijinem trgu Las nikovo hišo, ki bo še :a mesec do tal po drta, čaka drugi me?ec tudi hotel »Slon«, najstarejši v našem mefitu. »Slon« ima za seboi kaj pestro zgodovino. V središču Ljubljane ae d\*tsra m^i Prešernovo 'Frančiškansko ulico « pročeljem na Tyr ševo, prej Dunaisko '-e^to. Pred prevratom se je nazival »Ho^el ?um Elephanten«. Po njem 6e ie imerovala tudi sedanja Prešernova ulica »e'efontna ea«a< in Slono ve ulice. Še preden ie b'la zgrajena im pozantna palača Ljubi anske kreditne ban ke, kier je stajo oplankano voiaško 06kr bovališče, je hotel >Eiofant< % daleč vid nim napisom takoi poss-aj ocifen vsakemu tujcu; zlasti številn' trgovski ?vet se je zbiral v restavraciji, ke varni in v hotelu. Tam so se sklepale vsakovrstne trgovske kupčije in slišal 6i 'ahko mnogo hva lisanja o eolidnoet' starih ljubljanskih tvrdk Prenočevali so navadno ondi tudi mnogi odlični veljaki raznih kategorij, ki so prihajali v Ljubliano po raznoterih opravilih, hotelska knjiga ima zabeleženih v dolgi dobi svojega obstanka marsikatero visoko osebnost. In slovenski prvaki, zlasti s podeželja eo se shajali v notranjih prostorih. kier je padla mars:katera odločilna beseda v prid slovenskemu narodu. Pokojni monsignor Tomo Zupana ie trdiil. da 6e je med slovenskimi ?osti svojca« nič kolikokrat sukal tudi dr. France Prešeren. Nekda- so rekali tei eo^tilni ?Pn Mokar-ju«. Vhod ie bil iz »Elefontove-: ulice, kje je visel nad vrati izvesek s slonovo sliko. Pripovedka o izvoru hotelskega imena sega dale? v 16. stoletje. Miično zgodbico o tem razlaga zgodovinar Ivan Vrhovnik: Ko je koraeal leta 1552. v spremstvu nad- vojvode Maksimilijana iz Trsia, kamor je prispel iz ironije, prvikrat tod opazovani slon, je vzbujal oovsod, koder so ga vodili, velikansko začudenje, Z okolico vred -je bila takratna Ljubljana, kj menda prei še ni videla živega «lona, vsa iz sebe, ko je tacal občudovani in zaniimivi velikan po mestu Ustavil in počival je baje tam, kjer stoji zdai hotel »Pri slonu«. Odvedli so ga potem na Dunaj. V »Novicah« iz L 1860 čitamo. da so okrog 1. 1«18 Ljubljančani kazali >Pri Mo-karju« p ion a, ki mu je bilo ime »Misbaba«. Ta priimek se ie prijel imenovane gostij ne in ji ie ostal nekako do srede preteklega stoletia. Misbaba je podivjal v Benetkah. kjer so ga ustrelili. Med ljudstvom je bilo ukoreninjeno, ime te gosttlne »Pri Mo karju«, ki pa je dan-Jenes že pozabljeno. Sredi 18. stoletia ;e »Pr! =lonu« krčmarLl Ferdinand Mrver (Merivetz). Leta 1779 je prešla hiša v last Jere Maličeve, ki jo je štiri leta pozneie odstooila meščanu, gostilničarju Josipu Savinšku. ženinu svoje hčere Savinškova rodbina je tu gospodarila do 1. 1822. Pozneje je kupil »Slona« na dražbi Blaž Zalokar (Salloher), kot posestnik pa mu je sledil Josip Zalar (Saller), ki mu ie dal sedanio obliko, ko ga je v letih 1856 do 1858 dvignil za nadstropje. Kopališče ie priredil že leta 1853. Zalar-jev sin Josip ie umrl v mestni ubožnici 16 avgusta 1. 1882 star let. Bil je iako nadarien in Te govoril r>oleg slovenskega nem?l-j !a?ki francoski in angleški. Slovel ie kot ^pre>n krasnopisee Prešernov »Krst pri Sav'ci< ie ka ler>A napisal za londonsko razstavo Bil ie obenem izvrsten fotograf. Malo preveč je bil vdan pijači, ki ga . ie ugonobila. Zapravil je bil vse premože; nje in končno podlegel jetiki, kakor stoji Jt. 4. Dvospev iz Auberjeve opere »CHdar in ključar« zopojela Korunovičeva in Za-krajščkova. Osterčeva zaigra 3 koncertne etude, ki jih je napisal Cerepnin. K sklepu igra Burger Kajetan I. stavek Men-delssohnovega violinskega koncerta v e-molu s spremljevanjem orkestra. Dirigira Uroš Prevoršek. Začetek produkcije bo točno ob K 7. v veJiki dvorani Filharmonič-ne družbe. P.odrobni spored se dobi v knjigami Glasbene Matice. Pomnite; Elektro podjetje Havhček je samo eno in to edino HAVLICEK Fran na Sv. Petra c. 5, kličite za elektro popravila telefon samo 34-21. u— Pogreb tragično preminulega višjega strojnika Paria Kollwitza ie bil v nedeljo popoldne ob najveličastnejši udeležbi njegovih zvestih prijateljev in znancev, zlasti stanovskih tovarišev Pretresljivo je govori! evangel-ski pastor ob krsti,, pevsko društvo »Grafika« mu je v slovo zapeto gi nI ji vi žalostinki, tovariš in njegov ucenec Lavrenčič kot predsednik kluba tiskarjev pa je pokojniku izpregovoril nekaj v 6rce eegaioči* be~—A v nvru noriva! u— Umetnostno - zgodovinsko društvo priredi v četrtek izlet v Moravče in Dr-tijo. Odhod iz Ljubljane (s Kongresnega trga) ob dveh popoldne. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob štirih. Avtobus 25 Din. u— Zahvala. Rodbina umrlera g. Srebata I>'ana se zahvaljuje bolniški blagajn; samostojni obrtnikov v Ljubljani za takojšnjo poravnavo pogrebnih stroškov leT isto kemu obrtniku toplo priporoča. KAKO IZGLEDAJO TRAJNE BARVE garnov v naših svetlih novih prostorih, boste presenečeni, TONI JAGER, Ljubljana, Kongresni trg — poleg Kina Matice. * K I N HTJ f MATI U A u— Matura na Mestni ženski realni g'm-naz.ijl. Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani so opravile višji tečajni izpit v junijskem roku naslednje pripravnice: Bregant Jugoslava, Detela Vera, Fettich Vida (oproščena ustnega izpita), Hočevar Draga, H o:vat Vercnika, Tanežič Frančiška, Jerman Majda. Kržič Marija (oproščena ustnega izpita), Mencinger Slava, Pahernik Vida. Pavliček Sonja, Schmidt Ana, Smole Majda (oproščena usrtnega izpita), šušte.šič Vera, Vrančič Nevenka in Vuga Nevenka. Vedno dobre slike s u_ Razstava protikomunističnih slik in brošur. V Akademskem katoliškem domu na Miklošičevi cesti je Jugoslovenski anti-marksistični klub v Beogradu priredil te dni razstavo protikomunističnih slik in brošur. Razstava je bila odprta v petek in ima namen, da vzbudi v našem občinstvu zanimanje za protibrezbožno propagando. Pri otvoritvi je bilo navzočih več zastopnikov društev in pri tej priliki se je tudi poudarjalo, kakšen razdiralen pomen in vpliv ima komunizem pri nas. Takele stvari prikazujejo slike: čemu služijo danes cerkve v sovjetski Rusiji, zverinstva rdečih, lakoto in zapuščeno deco po ulicah, proletarski raj, žrtve lakote od leta 1922. do 1925. Delo komunizma v Španiji. Napisi dopovedujejo vsebino komunizma, ki ga je samo brezver.ie in grob materijali-zem. Razstava prikazuje ostudne slike iz prvih let revolucije. Povsod sami izstradani mučeni in razmesarjeni liudje, razpolovlje-ne žene, brezprizorni. ki jih strelja jo v gručah. u— Trgovine bodo v ponedeljek na Vidov dan ves dan zaprte, odprte bori? le trgovine s špecerii^kiim blagom in živili, ki pa morajo v času službe božje od 10. do 11. 'meti zaprto. Na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. morajo biti trg*vine zaprte. Združem'e trgovcev. u_ Tzeub!l se je 2 meseca star pes ilirski ovčar. Naiditelj naj ga proti nagradi odda v Svetčevi ul. 6. (Pod Rožnikom) ali v Slovenski banki. Krekov trg 10. Svari ~e pred nakupc-m. u— Obleke ln klobuke kemično čisti barva nlisira in lika tovarna Jos. Reich. 2 ČU^J^^JUGOSLAVIJO! Danes poslednjič! ANA STEN v velikem ljuba vnem filmu OSAMLJENA ŽENA Danes poslednjič! Simfonija ljubezni ROMEO IN JULIJA Norma Shearer in Leslie Howard TEL. 22-21 UNION PAT in PATACHON v najnovejši veseli komediji OTOK SMEHA (Propadlo nasledstvo) Sodelujejo še: Lucie Englisch, Tibor v. Halmay in drugi Predstave danes ob 19.15 in 21.15 urL — Iz Celja o tragični smrti Terezije Stmadove, 45-letne žene cinka cniškega delavca iz Lipe pri Teharju, smo izvedeli še sledeče podrobnosti: Te: e sija Strnadova je obiskala 13. t. m. popoldne v družbi svojega sina Jožeta Jezernika, ki je zaposlen in stanuje v Celju, Jezemikovn žene in svojega šestletnega sina vinotoč v Pečovju. nad štora, m:. Okrog 19. se je raz al pri vinotoču pretep med nekimi fanti. Jože Jezemik in neki njegov prijatelj sta stopila k fantocn in jih po daljšem prizadevanju pomirila. Je-zern ku je postalo kmalu nato slabo in je zato stopil v bližnji gozd. Med tem so krenili njegova mati, njegova žena in njegov bratec proti domu. Sredi hriba pod vinotoč em ie neki fant sunil Strnadovo, da. je padla. Strnadova se je zakotal la po strmem travniku, zabela v neko skalo in odletela na kamnite stopnice, pri čemer ji je počila lobanja. Jezemik a je o nesreči takoj obvestila njegova žena. Sin je prihitel ves obupan in skušal težko ranjeno mater spraviti k zavesti, toda zaman. Mater so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je, kakor znano, v petek umrla. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.30 velefilm »Sence preteklosti« z Ev-genom Klopferjem in tednik. Vremenska poročila Dozdevno vreme v juniju po stoletnem koledarja deževno oblačno in deževno pooblačeno, kraj. dei sončneje, ponekod dež lepo, sončno lepo, sončno ponekod nevihte lepo, sončno oblačno T. 22. Ahacij S. 23. Agripina Ščip ob 23.59 C. 24. Janez Kr. P. 25. Viljem S. 26. Vigilij N. 27. Ladislav P. 28. Vidovdan T. 29. Peter in Pavel S. 30. Sp. sv. P. 20. junija Ljubljana 7. 750.1, 16.0, 91. 0, 7, dež, «.4; Maribor 7. 758.3, 16.0, 90, 0. 10. dež, 13.0; Zagreb 7. 759.6, 18 0, 80, O, 5, dež. 3.0; Beograd 7. 759.8. 24.0, 60. O, 0, —, —; Sarajevo 7. 763.0, 14.0, 95, O, 10, —. —; Skoplje 7. 761.4. 20.0. 80, 0. 3, —, —; Kumbor 7. 758.6. 22.0, 80, NE3, 0, —, —; Split 7. 759.2, 25.0, 60. ESE2, 5, —, -; Rab 7. 760.7, 18.0, 70, NE3. 10. dež, 9-0 Temperature: Liubljana 24.0, 15.3; Maribor 26.0, 14.0; Zagreb 28 0, 15.0; Beograd 30.0. 18.0; Sarajevo 28.0. 10 0: Skoplie 37.0, 15.0: Kumbor -, 20.0; Split 30.0, 21.0; Rab —, 140. 21. iimiia Ljubljana 7. 762.1, 15.4, S3, SE1, 10, dež. . O.o; Maribor 7. 761.1, 15.0. 90. NW2. 7, — —; Zagreb 7. 761.5. 16.0. 80. SS\V2, 8, —, » Beograd 7. 759.8, 19.0. 80, O, 6, —, —; Sarajevo 7. 761.6, 15.0, 90, O. 5, —, —; Kumbor 7. 757.0. 24.0. 70. SE4, 0, —, —; Split 7. 758.8, 24.0, 50, NI, 4, —, —; Rab 7. 759.9, 200, 70, O. 5. —, —. . Temperature: Ljubljana 24.0. 14.8; Maribor 26.0. 13.0; Zagreb 22.0. 15.0; Beograd 33 0 15.0; Sarajevo 29.0, 12 0; Skoplje 32.0. —; Kumbor 19-0; Split -, 22.0; Rab —, 17.0. zapisano v »Slovenskem Narodu« 1. 1882. Kavarna je bila otvorjena sredi januarja 1. 1860. v pritličju na vogalu Dunajske ceste n Prešernove ulice, kjer obratuje še danet Prevzel jo je kavarnar z Mestnega trga Anton Gnezda, ki ie postal »Slonov« lastnik L 18'6. Umrl je 1. 1880 Njegova vdova Josip!na ie ho^el vodila dalje, do kier ga prei kakimi dvajsetim! leti ni nro dala s kavarno restavracijo in_ vsemi prt tiklinami vred trgovcema Iledžetu in Ko rftnikn iz Gor ce (menda za 900 000 kron) Na obširnem dvorišču so se že od nek daj r« prav do otvoritve dolenjske in kamniške železnice 6hajale podeželske nošte in vsa (i dan odvažale pošto in potujoče ljudi, po vsem Kranjskem. Zjutraj se je jav-lial s poštnim rogom in neusnano trobil postiljon fedeč na sprednjem delu poštnega voza. Železnice so vsemu temu napravile konec.. Hotel >?lon< je pomemben tudi v sln vs/no vio go. bo tedai že v najbližniem času zrasjj, reprezentativna stavba, vredna 6ovrstnlca , sosedni mogočni palači Ljubljanske kreditne banke in nebotičnika. Problemi prometa in prometnega osebja Iz referata ljubljanskega oblastnega odbora UJNŽB Ljubljana, 21. junija. Uclružeiije _ .igoslo venskih nacionalnih železničarje''- brodarjev bo imelo 16., 17. in 18. julija v Splitu svoj 19. kongres, ki bo temeljito proučil vsa vprašanja železniškega prometa in prometnega osebja, v prvi vrsti pa bo seveda povzdignil svoj glas v obrambo pravic železničarjev. Oblastni odbor UJN2B v Ljubljani je že te dni na svoji izredni seji sprejel obširen re-fe/at, ki bo mogel dobro služiti kongresu, a je potrebno, da se zanima zanj tudi najširša javnost, ko je vendar jasno, kako ve-levažni so za skupnost vsi problemi prometa in prometnega osebja. Referat opozarja, da je v zadnjem proračunskem Doročilu prometnega ministrstva tudi naslednja ugotovitev: Ko smo lahko zadovoljni, da naše državne železnice v zadniih !et'h s svojimi velikimi dohodki izdatno podpirajo glavno državno blagajno, ne smemo pozabiti na dejstvo, da je bilo to doseženo samo na ta način, da niso bile izvršene velike obnovitve objektov, zaradi česar se železniška imovina zmanjšuje v vrednosti in sposobnosti. Ko smo s prvim dejstvom zadovoljni, nas mora drugo dejstvo opozarjati na pozornost in občutek prave mere, da ne bi šli pri izkoriščanju železniške imovine preko naših nacionalnih interesov in preko naših na-na.ciona.Jnih tnt<"-e«Rokovnjačj« so pripravjlj Mokronogu prijetno presenečenje. Dvorana Sokolskega doma je bila obakrat nabito polna, igra pa je tudi bvla vredna takega obiska, saj so se med igralci nekateri j z kazal; tako nadarjer ni, da bi bili čast vsaki že v,igrani igralski družimi. Po tem prvem uspehu, ki ga je z veseljem spremlja'1 ves trg. nj dvoma, da se bodo delavci započelega kulturnega de-la se r, večjo vnemo oprijel-j in tako pokazali najlepši zgled spojim tovarišem po drugih tovarnah, kij jim po največkrat, ni mar. da bi tudi oni sami mogli jn nroraii v svoji okolici kulturno delovatj. Le na tak način ee morejo delavci j-zognitj drugim kvarnim raz/-vadam, kj so se posebno na podeželju v veliki meri razpasle. Sokolsko društvo v Mokronogu je znalo ceniti trud rookronoškega delavstva in mu za obe icrri prepustilo dvorano brezplačno na razpolago, kar sj bo delavstvo znalo tudi za bodoče zapomniti. Tr-žanj pričakujemo od delavske organizacije mokronoške tovarne usnja, še nadalje tako Tovrstno pripravljenih iger. Revidira naj se rentabiliteta prometa na vseh progah. Kjer je frekvenca slaba., naj se število vlakov na. posameznih progah in odsekih zniža. Tudi reorganizacija tovornega, posebno pa brzotovornega prometa na mnogih progah bi dovedla do povoljnih rezultatov. S takimi ukrepi bi se prihranilo mnogo izdatkov za osebje, pogonski material, 7.3. vozni park in tudi za proge same. Vozarinsko takso, ki znaša samo pri železniški upravi letno okoli 294 milijonov, naj se zniža ali pa sploh odpravi v korist onih železniških prog in železničarjev, ki so najbolj izkoriščani in obremenjeni. Na aktivnih progah naj se poveča stalež osebja in tako razbremeni preobremenjene uslužbence, da bodo posamezni imeli na leto 2.240 čigtih delovnih ur. Vsem uslužbencem izvršne službe na progah, postajah, v kurilnicah in progovzdrževalnih sekcijah naj se spet prizna 25-letno službovanje za pravico do polne pokojnine. Službo izvršujočim železničarjem naj se poveča nagrada v okviru zakonov, pravilnikov m uredb. V prvi vrsti naj se zvišajo nočne doklade, doklade za službene obleke, po- cenijo naj se naturalna stanovanja, poveča pa naj se premija za izvršena dela in prihranek pri materialu. Vodilne faktorje v službenih edinicah in poslovnih centralah naj se nagradi s funkcijskimi dokladami Vozni in lokomotivski park naj se izpopolni po načelih moderne tehnike. V splošnem nai se železniško delavstvo razpo redi tako. da bo zaposleno po sistemu 8-urneera delovnika (letno 2 240 delovnih ur) nagrade za storjeno delo pa naj se odmeri tako, da bo mogel tudi najnižje kvalificirani in najnižje plačani delavec krajevnim razmeram primerno dostojno živeti. Goipodarstvo Pred fuzijo Zenica-Vareš Poročali smo že, da je državna železarna v Varešu v zvezi z razširjenjem železarne v Zenici odnosno s postavitvijo nove velike val jame modernizirala eno od obeh visokih peči in s tem povečala svojo produkcijsko kapaciteto na 75.000 ton surovega železa na leto. Tudi smo poročali, da je Industrija železa d. d. v Zenici dala državni železarni v Varešu posojilo v višini 3 milijonov din. Sedaj poročajo iz Beograda, da se pripravlja celo fuzija med obema podjetjema, in sicer v zvezi z reorganizacijo produkcije železne rude v Varešu in Ljubiji. Obstoja namreč načrt, da se obrati v Varešu in v Ljubiji priključijo Zenici. Na ta način bi se obe državni podjetji v Varešu in Ljubiji lahko vožili na komercialni osnovi ne glede na zakon o državnem računovodstvu. Zaradi fuzije naj bi Industrija železa d. d. v Zenici povečala svoio delniško glavnico. Industrija d. d. Zenica je že lani v zvezi z gradnjo nove velike valjarne zvišala svojo glavnico od 1.25 na 15 milijonov Din. Lanska emisija pa je dala družbi dejansko 45 milijonov Din nc-ih sredstev, ker je bilo emitiranih 25.000 novih delnic po tečaju 1000 Diu za 50 Din nominala, 250.000 novih delnic pa po tečaju 170 Din za 50 Din nominala. Pred emisijo novih delnic je imela naša država 64% delniške glavnice, v privatni posesti pa je bilo 36%. Danes pa pripada državi od celotne glavnice preko 90%. Pri železarni v Varešu so posestne razmere nekoliko bolj komplicirane. Podjetje pripada Delniški družbi za železno industrijo v Varešu, ki pa je že pred vojno cddala vse naprave neodpovedljivo v zakup bosansko hercegovinski deželni vladi (sedanji zakupnik je naša država), in sicer za vso dobo koncesije, t. j. do leta 1945. Po zakupni pogodbi plača država zakupnino 231.000 kron (sedaj 57.760 Din). Poleg tega je družba soudeležena z dvema tretjinama na obratnem dobičku podjetja, ki se vodi v državni režiji. Delnice te družbe se amortizirajo po posebnem amortizacijskem načrtu in se obrestujejo po 4.5%. Lastniki amortiziranih obveznic pa dobe užitnice. Po amortizaciji delniške glavnice bo vse premoženje družbe razen dividendne rezerve prešlo v državno last. Družba od leta 1928. ni objavila bilance. Ce se bo izvršila fuzija med Zenico in Varešem, tedaj bo treba likvidirati tudi sedanje zakupno razmerje med družbo in državno upravo, ki ima. podjetje v zakupu. Državna železarna v Vare~u ima poleg visokih peči tudi livarno za litoželezne Gospodarske v Avstriji AvsnrijoKi Bundeslag bo te dni razpravljal o novem zakonu o trgovskih zbornicah, ki bo goio\o sprejet v nespremenjeni obliki, kakor je bil predložen. Tudi naše gospodarske kroge bo zanimalo; kakšen bo bodoči ustroj avstrijskih gospodarskih zbornic, zlasti ker se v zadnjih treh letih v Avstriji mnogo razpravlja o vprašanju zbornic. Novi zakon usvaja načelo, da je namen gospodarskih zbornic, ščititi skupne interese gospodarskih stanov, medtem ko se Eaj specialni interesi posameznih stanov prepustijo organizacijam teh stanov. Ves dosedanji razvoj zbornic je šel za tem, da pri izvrševanju svojih nalog upoštevajo skupni interes industrije, obrti in trgovine in vrhovni interes narodnega gospodarstva. To načelo izrecno poudarja tudi načrt novega zakona, po katerem je dolžnost zbornic, da podredijo posebne interese stanov skupnemu interesu. Zato morajo svoje naloge vršiti v službi splošne dobrobiti in skupnega gospodarstva. Na ta način zbornice niso vee interesno zastopstvo posameznih stanov, temveč postanejo ustanove, ki jim je poverjena skrb za razvoj in dobrobit narodnega gospodarstva. Nove avstrijske zbornice bodo skupne zbornice m bodo obsegale industrijo, obrt, 'rgovino, promet in finance. Vsaka dežela bo imela svojo zbornico. Da pa pride skupni interes narodnega gospodarstva v sistemu zbornic še bolj do veljave, se ustanovi zvezna zbornica na Dunaju. Čeprav bodo zbornice neposredne ustanove podjetij, ne bodo podjetja volila člane zbornice, temveč bodo te člane delegirale deželne stanovske organizacije. Zvezno gospodarsko zbornico na Dunaju pa bodo tvorili člani predsedstva deželnih zbornic in predsedniki zveznih stanovskih organizaij.S lern je podana oeka povezanost med strokovnimi organizacijami in zbornicami. Ker pa morajo zbornice skrbeti predvsem za izravnavo interesov* med posameznimi gospodarskimi stanovi, določa zakonski načrt izrecno, da so člani zbornic v svojem delovanju docela neodvisni od strokovnih organizacij in niso vezani na nikaka naroČila ali navodila od strani teh organizacij. Nadaljni dotok deviz Poslednji izkaz Narodne banke od 15. t m. zaznamuje nov dotok zlata in devjz v višini 23.8 milijona Din, medtem ko je znašal dotok v prvi četrtini junija 45 milijor nov. Zlata podlaga 6e je povečala za 4.2 na 1675.7 milijona Din (lani 1536.9), devize izven podlage pa so narasle za 19.6 na 836.8 milijona Din (lam 374.1). Menična posojila so ponovno nazadovala za 42.9 na 1385.1 milijona Din (lani 1339.5). medtem ko se stanje lombardni-h posojil nj spremenilo. Obtok bankovcev ee je skrčil za 63.7 na 5368.2 milijona Din jn je bil pri tem za 618 milijonov večji nego lani in za 1301 milijona večji nego ob istem čas« leta 1934., ko smo imeli najnižji obtok bankovcev. Obveznosti na pokaz, pa so se povečale za, 51.2 na 2256.5 milijona Din. Piri tem so privatne žirOvne naložbe znova narasle za 28.1 na 1230.6 milijona Din. kar je dokaz znatne likvidnosti našega denarnega trga. Vrednost zlate podlage skupaj z oficielno premijo je znašala. 15. t. m. 2153.2 mi-lijona Djn, kar predstavlja ngsprotj obtoku bam-kovcev in obveznosti na pokaz kritje v višini 28.24% (prejšnji t-eden 28.12°/o). Gospodarske vesti Občni zbor Elektrarne Pala d. d. Dne 16. junija 1937. v Maribocu vršeči se XIV. redni občni zbor delničarjev Elektrarne Fa-la d- d. je odobril od upravnega odbora mu predloženo poročilo in bilanco za 1936. Iz poročila posnemamo 6ledeče podatke: Proizvodnja energije v letu 1936 ie znašala pri celokupni priključni vrednosti vseh odjemalcev toka od 60.450 kw okroglo mi-iijanov kwur. Dohodki poslovnega leta z okroglo 27.669.000. Din. so omogočili obrestovati v Fali investirani kapital pri odpisu 3 milijonovn dinarjev s skromno obrestno mero 3.4°/». Pri posvetovanjih upravnega odbora ie tvorila važen predmet ureditev odnosa j ev med Elektrarno Falo in električnim podjetjem banovine, t. j. K. D. E. Predvideno je. da bo »Schweizerischer Bankverein« v zaščito interesov švicarskega kapitala pri Fali. stopil v stik s kraljevsko bansko upravo ozir. z gosp. banom, v svrho tozadevnega razgovora. = K vprašanju rudarske fakultete. Nedavno je bil n« skupščini Udruženja jugo-slovenekih rudarskih in topilnjških jnženjer-jev v Ljubljani sprejet soglasna sklep, naj se rudarekj oddelek na tehnični fakulteti v Ljubljani spremeni v samostojno fakulteto. Zagrebški »Jugoslovenski Llovd< objavlja sedaj jz gospodarskih vrst dopis, ki pravj. da bi bilo bolj primemo, da bi ee taka fakulteta ustanovila v Sarajevu kot centru banov'Tir V ima nole^ nremor^vniikov tudi ¥eviln" dru^e nidnjU-e Vadijo navai- jezikovne teikoč? in okolnost. dn »Slovenci šek> sestavljajo evojo terminologijo, to Pa vršenotorno po načelu, da ee slovenski jezik opm bolj oddalji od hrvatskega.« = Vprašanje tvorniee za umetno »vilo v Jugoslaviji. V zvezi z gospodarsko političnimi pogajanji med našo državo in Italijo se mnogo čuje o ustanovitvi tvorniee za umetno svilo, ki naj bi jo pri nas zgradila znana italijanska družba »Snia Visoosa«. Zatrjujejo celo, da je v načelu vprašanje ustanovitve te tvoraice že rešeno. Z druge strani pa prihajajo poročila, ki pravijo, da obstojajo za ustanovitev take tvorniee znatne ovire. Družba »Snia Viscosa« je vodila že pogajanja za ustanovitev slične tvorniee na Madžarskem. Na.:tale pa so težkoče cd strani same italijanske vlade, ki po vesteh italijanskih listov ne dopušča, da bi družba v ta namen prenesla svoj kapital v inozemstvo, temveč bi smela dati le pravico na italijanske patente in nuditi novemu podjetju v Madžarski potreben tehnični personal in svo. je izkušnje. Kakor zatrjujejo obstojajo slične ovire tudi glede ustanovitve take tvorniee v Jugoslaviji, ker gre tu za načelno stališče italijanske vlade. Vrhu tega ni prezreti važnega dej:tva, da predstavlja izvoz umetne svile za Italijo važen izvor za dotok deviz in bi ustanovitev stičnih tvorni c v inozemstvu, zlasti v državah, kamor se v veliki mori izvaža italijanska umetna svila, povzročile zmanjšanje italijanskega izvoza. Pa tudi tekstilna industrija v Jugoslaviji &e preveč ne ogreva za ustanovitev tvorniee za umetno svilo, češ da jugoslovenski trg ne oudi rentabilne osnove za tako tvornico, ker je potrošnja še razmeroma majhna, medtem ko je produkcija -umetne svile rentabilna le v vele. obratih. Naša tekstilna industrija se tudi boji, da bi ustanovitev tske tvorniee v Jugoslaviji zahtevala uvedbo zaščitne carine za umetno svilo. = Češkoslovaške železarne kupujejo našo železno rudo. Kakor je znano bo 6 1. junijem država sama prodajala železno rudo iz državnih rudnikov v Ljubiji in Varešu, medtem ko so doslej imeli prodajo v rokah zakupci. Zato so ponovno prispeli v Beograd predstavniki češkoslovaških železarn. da se pogajajo z našo državo glede nakupa železne rude. Češkoslovaška potrebuje mesečno 200.000 ton železne rude. To je ogromna količina če pomislimo, da znaša vee naš izvozni presežek pri sedanjem obsegu produkcije le 400-000 ton na leto. Čehi pa se ne zanimajo samo za nakup že lezne rude, temveč tudi za odkup pravice na eksploatacijo ležišč železne rude, ki jih je mnogo zlasti v vrbaski bonovini. = Produkcija umetne volne napreduje. Ponovno smo že poročali o naglem razvoju produkcije umetne volne, ki 6e, kakor znano, izdeluje iz mleka odnosno kazeina. V Italiji se je produkcija že tako povečala, da morajo kazein uvažati, pa tudi v drugih državah gradijo tvorniee za izdelavo umetne volne. Ti načrti so najbolj napredovali na Nizozemskem, kjer bo v kratkem prišla v obrat tvornica za produkcijo tekstilnega kazeina. Naprave bodo zgrajene in urejene v treh mesecih in bo tvornica polem dnevno predelala v kazein 40.000 litrov posnetega mleka. Predvideno pa je, da se kapaciteta poveča na 100.000 dnevno. Nizozemska tvornica bo za čas, dokler ne Ho na Nizozemskem zgrajena tvornica za izdelavo umetne volne, prodajala kazein predvsem v Italijo in deloma tudi v Nemčijo, kjer 60 v poskusnih obratih že pričeli izdelovati umetno volno. = Pravilnik o zavarovalnem svetu. Na osnovj čL 19. uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami jn v zvezi s čl. 11. jn 15. iste uredbe je minister za trgovino in industrijo izdal pravilnik o zavarovalnem svetu. Ta pravjlnjk je prvj jz,med 12 pravilnikov, ki se pripravljajo za izvajanje pred kratkim izdanih določil o nadizorstvu nad zavarovalnicami. in v zvezj s Senom lt. in 15. jste uredbe je minister za trgovino in industrijo izdal pravilnik o zavarovalnem svetu. Ta pravilurk je prvj izmed 12 pravilnikov, kj se prijavljajo za izvajanje pred kratkim izdanih določil o nadzorstvu nad zavarovalnicami. Pravflnjk nreja postopek glede imenovanja članov »varovalnega sveta in njihovih name«tujkov jn glede zasedbe izpraznjenih mest. Glavni del tega pravilnika je poslovnik zavarovalnega sveta* Po določjlib tega pravilnika je mi nister sa trgovino jn industrijo ie imenoval člane, ki naj izdelajo več važnejšfh in n"»j-nih pravilni kov, zlasti za pravilnik o ak-tuarjih gg.Svetolrka Sretenovjča, Radorana MatjaSča in Božidarja Braakovjča, i«1«-lavo pravilnika o balansjranfu vrednostnih l»f>kjev gg. Djuro Pannkovjča, dr. Milana Todoroviči in dr. Mihajla Milo*evfča: izdelavo pravilnika o uvedbi in ▼odotvn registra gg. Radovana Matja*jča. Svefcolfka Srefcenoviča in dr. Djordja Mirkovjča. frdelavo pravjlnjka o podatkih, ki se imajo prjložitj prošnji za dovoljenje poslovanja, gg. Mihovilg Njkoliča, Radovana Matjaža in dr. Iva Politea. in za izdelavo pravilni ka o ustanovah človekoljubnega značaja, k« se bavijo a preskrbo pogrebnih stroškov in za primer boletni in o skiadfh z* pokojninsko zavarovanje, gff- dr. Josipa Dermast-jo in Ivana Laha. = Nova delniška dražba. Trgovinski minister je dovolil ustanovitev delniške družbe: Tvornjca za. cikorijo in kavne te »Favorjt«, dd. s sedežem v BeogTadu Po odobrenih pravilih znaša glaynica 1.4 milijona din. od katerih Pa » vpiše 1-3 milijona v obljki aporta in 0.1 milijon« d$n v gotovini. = Nizoretnska Je snpet dovolila prest izvoz zlata. Iz Amsterdama poročajo, da je nizozemska vlada zopet odobrila prost privatni izvoz zlata brez omejitev. Kakor je znano, je vlada prepovedala izvoz zlata lani 30. septembra v zvezi t devalvacijo gol dinarja. Kmalu potem, ko se je bolandski goldinar ustalil na novi nižji pariteti, pa je pričelo v veliki meri zopet dotekati zla to in ie Nizozemska banka 14. junija zabeležila že 1-2 milijarde goldinarjev zla' tih rezerv, to je še enkrat več nego lani. ko so znašale zlate rezerve le 590 milijonov. Holandski goldinar fe danes v zlatu krit s 84%. = Dobave. Gradb. oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo žalnih listov za kovinske žage in žel. pocinkane pločevine, do 23. t. m. za popravilo stopnic glavnega stopnišča v Ljubljanskem dvoru in do 25. t. m. za dobavo opeke in žlebakov. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo železne in re-braste pločevine, raznega instalac. materiala, risalnih potrebščin, karbidnih svetilk, vijakov z maticami, lopat, pil i. dr., do 30. t m. za dobavo kablovih glav, tračnikov, tablic za električni vod, gumijastih cevi, jermen, karbida, pralne sode, masti za parketa in do 7. julija za dobavo rudarskih oblek. Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo ma-nesmanovih cevi. n. hidroplanska komanda v Divuljah sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo 20 železnih zabojev. = Licitacije. Dne 24. t. m. bo pri komandi mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo železnega konstrukcijskega materiala in za dobavo raznih značk, 26. t. m. za dobavo kovinskih 6aš za vodo, 2. julija za dobavo vrvic za mornarske kape, S. julija za dobavo raznega platna ter 6. julija za dobavo barv in ličarskega materiala ter oblek proti dežju. 1 VriSfr, koruza; sa Jolij 112.75, a sept 100, ca dec. 74.50. + W|mripeg, 81. junija. Začetni tečaji: plenica: za julij 130.125, vs. okt. 113^0. za doc. 111.25. 21. junija. Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu avstrijski šilingi zopet podražili in so bili zaključeni po 8.22, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.2050, angleški funti po 238. grški boni po 33.25 in klirinške nakaznice na lire po 215. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.75, v Zagrebu pa 12.89, odnosno za konec julija 12.68, za 15. avgust 12.75 in za 15. september 12.73. Beograjska borza danes zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. Na zagrebškem efektnem tržišču je noti rala vojna škoda 408 do 410 brez pro-n ? ta. Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa je bil zabeležen promet v delnicah Trboveljske po 250. Devize Ljubljana. Amsterdam 3390.40 — 2406. Berlin 1740.53 — 1751.41, Bruselj 738.95 — 739.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.41 — 216.47, Newyork 4316 — 4352.32, Pariz 198.46 — 194.90, Praga 151.54— 152.64, Trst 22820 _ 231.28. Čarih. Beograd 10. Pariz 19.48, London 21.5475, Newyork 436.25, Bruselj 73.6750, Milan 22.9750, Amsterdam 239-85, Berlin 174.75, Dunaj 8180, Stockholm 111.0750, Oslo 108.26, Kobenhavn 96.1750, Praga 15.21, Varšava 82.75, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 8.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna »koda 408 — 410, 4V. agrarne 52.50 bL. ©»/• beglu-ške (drobni komadi) 72.50 bL, 9U dalm. agrarne (srednji komadi) 72 bU 7*/» in-veSL 87.75 den., 7*/» Blair 8655 bL, 8*/• blair 96.50 bL; delnice; Nar. banka 7150 den., Trboveljska 250 — 255, Sečeraoa Osi-jek 180 — 190, OaijeSka l^evaoniea 180 — 190, Dubrovačka 980 — 420, Ocean i a 250 den-, Jadranska 375 — 425. Dan-ica 45 bL Blagovna tržišča SITO + Chjcago 21. junija. Začetni tečaji; pSe-nfca: za julij 106.75, za sept. lOfi.870. aa, dec. Neštet! govorniki med postnimi uradniki Opozicija, ki ni zaman dobila proste vozovnice Ljubljana, 21. junija. Kongres Združenja uradnikov poštne, telegrafske in telefonske stroke, ki se je pričel v nedeljo v dvorani Delavske zbornice in ki se ga razen delegatov udeležuje tudi veliko število članstva iz raznih pokrajin države, je danes 9 krajšimi pre. mori za-edal ves dan. V splošnem nudi zborovanje, ki ga vodi predsedniik Drago-ljub Mihajlovič iz Beograda, sliko svobodne diskusije, kakršne na eličnito stanovskih zborovanjh zadnja leta skorajda nismo bili več vajeni. Ker je predsedstvo skupščine dopustilo včeraj vsakemu govorniku besedo brez ozira na čas, se je debata c poročilu uprave, ld je bilo skupščini predloženo v tisku, razvlekla vse do večere. zavzela p3 kih kolesarskih klubov sklenjeno tudi to da bo letošnje državno prvenstvo za junjorje iz Ljubljane v Celje. Z nemalim začudenjem so ljubljanski kolesarski funkcionarji in t»dj sam; dftkači izvedeli šele naknadno, večjna celo rz P^-nedeljskih poročil o dirki sami, da je bila Ia dirka že končana in na njej razen Prem-ka ni bilo nobenega ljubljanskega dirkača, niti ne delegata ljubljanske podzveze. Ljubljanski dirkači se. zaradi tega upravičeno ogorčenj vprašujejo, zakai niso bilj o tej pri redit v,- obveščeni od podzveze. Odločujoči funkcionarji ljubljanske podzveze so v tej zadevi dali naslednja pojaf»-nila: Pred več kot mesecem dni je ljubljanska podzveza poslala z^ezj razpjs tega prvenstva, kj ga je zveza zavrnila z izjavo, da naj ostane proga glede na sklep glavne skupščine nespremenjena in naj ljubljanska podzveza vse priprav,- za start 14 dni pozneje je tajništvo podzveze potrdilo prejem razpisa jn še vprašalo zvezo, kdo na to prireditev prijav; banski upravi. Na ta dopis podzveza ni dobla nobenega odgovora in razumi j:vo je. da so bil-; pod zvezni funkcionarji vedno bolj v skrbeh, kaj bo prav za prav e temi dirkami. Ob priliki dirke iz BeogTada v Sofijo podzvezni tajnik Oregorc o tem prvenstvu govoril z zv«znim delegatom Frankovjčem. ki mu je dejal, da bo to tekmovanje odgodeno do meseca julija. ker bo takrat mogoča udeležba tudi beograjskim dirkačem. Prjstav'1 je še, da bo o tej spremembi 7 nujno okrožni obvestil vse pol z verz Tako je ostalo v5e do zadnje sobote in zato je mora] podzvezni tajnik na vprašanje raznih dirkačev odgovarjati samo. da prvenstvene dirke jun or-jev v nedeljo ne bo. Zato se je potem zgodilo. da je prjše-1 na start samo dirkač Premk. ki je v soboto Videl po Ljubljani nekaj dirkačev 'n Zagreba, m si je takoj mislil, da eo prišli naj1 vrže dirkat. Računal je prav in je kot edini ljubljanski vozač tudi res nastopil na tej dirki. Tudi z1 na-s je pir;šia prvenstven3 kolesarska dirka popolnoma nepričakovano. Ni-t< klubi nKi polsaveza -j,;^ zaradj nje ob- * javljali nikakjb navodil, tako d-, je Tes čudno. če so v nedeljo imeli prireditelji kogarkoli izmed slovenskih vozačev na startu. Vsekakor bi biJo zanimivo izvedeti, kdo je imel interes, da se ie ta djrka izvršita tgko strašno tajno, odn. kdo je zaknjvjl, da njso bflj pravočasno obveščeni o njej vsaj ti*t.i, ki irm je gotovo žal, da na taki važni priredit^ niso moglj nastopit}. * Navodila sa krožne dirke na podutiški progi ŽGK Hermes objavlja* za nedeljsko dirko še enkrat naslednja navodila: Pravico start&ti ima vsak dirkač, ki ima pravilno izdano legitimacijo koles 6aveza kr. Jugoslavije za 1937. V=ak dirkač vezi na svojo odgovornost in se mora strogo ravnati po policijskih cestn/h predpisih. Kdesa moraja biti zaradi nevarne proge opremljena s sigurnimi zavorami (na sprednjem in zadnjem kole»u), brez katerih bo dirkaču start zabranjen. Dirkač, se med dirko količkaj poslužj vodstva tretje osebe bodš-i mictorista, avtomob'li-sta ali kolesarja razen sotekmovalca, bo takoj diskvalificiran. Morebitni protesti morajo vložiti najkasneje pel ure po kančani dirki (za vsako skupino ločeno) z vlogo Din 25— prireditveni komisiji, taksa se v primeru, da pritožnik dokaže upravičenost svoje pritožbe, vrne. sicer pa ta znesek pr-pade v korirt prireditelja. Vpisnina k dirki je določena na Din 5.— za garancijo startne številke so poleg vpisnine pobere še Din 8.—, ki se pa po oddaji številke povrnejo. Dirkači se morajo javiti prireditveni komisiji najmanj eno uro pired pričetkesm dirke. Vsak dirkač fe mora pokoriti odredbam prireditvene komisije, ker bo sicer izključen od tekmovanja in izročen v nadaljnji postopek. Vse razpisane nagrade bodo razdeljene na družabni zabavi ,ki bo po končanih dirkah v Carma-novi restavraciji. Prireditveni odbor. Kolesarska sekcija. Seja sekcijskega odbora bo v sredo ob pol 20. v pTOStcrih gostilne Kmet, ZgKrnja šiška. Zaradi razdelitve funkcij za. krožno dirko 27: t. m. a*e naprošajo vsi odborniki kluba in člani, da se seje udeleže v čim večjem številu. Na seja se vabi tudi podpredsednik motosekci-ja g. Ramena. Načelnik.. ŽSK. Hermes — motoseko ja vabi članstvo zaradi izleta, v Avstrijo in Italijo na vežn sestanek v posebni fobi hotela Slon drevi ob 20. Zaradi važnosti pctooštevilno! Tajništvo. — Prvenstvena tekma na Jesenicah. V prvi tekmi za velop v 1. podsavezni razred sta v nedeljo na Jesenicah nastopili moštvi ljubljanskega Marsa in jeseniškega Bratstva. Tekma, ki je bila zelo napeta in tipično prvenstvena. se je končala neodločeno z 1:1 (1:0). Kdo bo iz ljubljanskega IT. razreda prišel v I. podsavezni razred, ki ga mora zapustiti Reka, se bo torei odloČilo šele prihodnjo nedeljo v Ljubljani na revanžni tekmi med Marsom in Bratstvom. Sokol Sevniško okrožje Sokolske žnpe Celje priredi v nedeljo 27. junija svoj prvi okrožni zlet v Krškem. Dopoldne bodo okrožne tekme dece, popoldne pa povorka in javni telovadni nastop. Sodeč po pripravah in občem velikem zanimanju obeta postati ta zlet velika sokolska manifestacija dolnjega Poaavjb General Beck, šef nemškega gen. štaba, je obiskal svetovno razstavo v Parizu in se le ob tej priliki oglasil tudi pri vojskovodjih francoske vojske. Na sliki: Beck (v sredi) pred krsto maršala Focha. Ob generalovi desnici in levici dva nemška vojaška atašeja pri pariški vladi Ruski polet v Ameriko čez Severni tečaj Ozadje srditih bojev za BUbao Po padcu Bilbaa Francove čete odvažajo ujete baskovske miličnike z avtomobili Brivec in astronom Za odkritje zvezde „Nova Lacertae" je prejel kolajno ameriške univerze Preprost Japonec po imenu Kaznkaj Go-mi, kj deluje kot brivec v nekem zunanjem okraju Tokija, je do-b'1 te dnj častno mesto na pr\, stran, japonskih časnikov. Ti čas- ' nikj so poročali, da mu je veleposlanik ameriške vlade med neko svečanostjo na tokijskem vseučilišču Izročil zlato kolajno harvardskesTa vseučilišča. To zlato kolajno si je Kazukaj zaslužjl z lepim dejanjem v astronomskem področju. Ameriški učenjaki so ga namreč priznali z^ prvega odkrite-lja nove zvezde ki je prejela ime »Nova Lacertae« To zvezdo je odkrjl med popolnim sončnim mrkom 16. junija, lanskega leta. Mož se je že od svojega 12. leta dalje bavj] z astronomskimi zadevami. Da bi mogel raziskovat; nebo. s; ie priš+edjl celo denar za nakup daljnogleda. Odlikoval se je ob raznih prilikah tako ;n je pokazal toliko zanimanja za zvezdoslovno vedo. da so mu na zadnje kot diletantu dovolili opa- zovati nebo z instrumenti tokijskega observatorija. Zlata kolajna, k; jo je sedaj prejel, je ena izmed najodličnejših nagrpd v ameriški znanosti. Harvardsko vseučilišče jo podeljuje vsako leto pod imenom »Picke-ring Gold Medal«. Rešitev v carskih častnikih Moskovski korespondent »Dailv Heralda« brzojavljg svojemu listu, da je Staljn imenoval za nove poveljnike vojaških okrožij, katerih komandanti so bilj ustreljen; v zad-njam času v Rusiji, same častnike izza carskega režiima. Mobilizacijski resjr je poverjen generalom;, šapošniku jn Jegorovu, ki sta nekoč služila v carski vojski. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Pristanišče baskovske prestolnice Pogled na luko v Bilban, ld je zdaj ▼ rokah generala Franca f šola za sex appeal Bivši filmski igralec Wallace Mac Do-nald je izdeloval zanimiv načrt, ki ga hoče v kratkem uresničiti. Umetnik hoče osnovati igralsko šolo, ki bo svojim učencem razen o običajnih strokah dajala pouk tudi o uspehih in sex appeal u. Mac Donald hoče poučevati nazorno, zato bo predvajal svojim učencem pred vsem stare neme filme. Kot prvi teh filmov pride na vrsto »šejkov sin«, s katerim si je Rodolfo Valentino pridobil svetovno slavo. Iz teh in drugih filmov naj se učenci uče v prvi vrsti mimike. Mac Donald je naprosil nadalje ta čas najznamenitejše holly-woodske igralke, da bi imele v njegovi šoli predavanja iz svojega življenja. Pri tem naj bi še posebe poudarjale zunanje dogodke, ki so jih napravili slavne. Lokomotive na znamkah Uprava avstrijskih zveznih železnic je skienila izdati spominske znamke za obletnico parnih lokomotiv, ki »o prišle v Avstriji v promet letos pred 6to letj. Jubilej bo letos v novembru. Znamke bodo obeer gale zaenkrat trni serije in bodo prikazovale stare dn nove tipe lokomotiv avstrijskih železnic. Bolgarska kraljica Ivana Naval prebivalstva na cerkev v Darlingtonu o priliki maševanja vikarja Jardineja po poroki Windsorskega vojvode v Candčju Pionirski podvig junaških ruskih aeronavtov V petek zjutraj ob štirih -so se, kakor poročajo iz Moskve, dvignili z moskovskega letališča v zrak trije letalci, da bi poleteli čez Severni tečaj v Ameriko. Ta polet ni nobena športna zadeva, pač pa važen gospodarski problem. Rusi hočejo namreč najti zanesljivo najkrajšo pot iz Moskve v Sain Francisco preko Severnega tečaja. Ruski letalci so v ta naimen že leta in leta zbirali sistematično arktična izkustva. S temi izkustvi v zvezi je tudi ruska odprava, ki se zdaj mudi na Severnem tečaju, kjer se bodo mudili štirje raziskovalci približno leto dni, da proučijo vre-menosloTjne razmere vremenske »kuhinje sveta«. Vodja letala, ki je momcplan, je znani ruski pilot čkaljov, njegova spremljevalca in pomočnika pa sta Bajdukov in Bje-Ijakov. Piloti letijo z enokrovnikotm »A.N.T 25«, katerega žene dvanajstcilindergki stroj, ki razvija 950 k. s. Letalo je vzelo na pot okoli 8 tisoč litrov goriva, s katerim more ostati v zraku približno sto ur. To nikakor ni preveč, če pomislimo, da računajo strokovnjaki na progi Moskva — Severni tečaj—Sa,n Francisco s 60 do 80 ur trajajočim poletom. Rusko letalo ima na krovu močan radio aparat za kratke valove. Aeroplan je ves čas poleta v zvezi z moskovsko oddajno postajo, pa tudd z vojaškimi metere&lcškimi postajami na Aljaski. _ Po vesteh iz Moskve je ruski monoplan preletel Severni tečaj že v petek ponoči ob 22.30 srednjeevropskega časa ter nadaljeval fvcjo vožnjo po programu. Toda najvažnejši del vožnje čaka letalce med Velikim Medvedjim jezerom in Edmonto-nom, kjer ni na dolžini dobrih tisoč milj niti enega prikladnega pristajališča. Avijon, s katerimi so se ruski letaltii odpravili na polet iz Moskve v Ameriko, je taisti aparat, s katerim &o leteli že lani iz Moskve čez Sibirijo in Daljni Vzhod in Kamčatko do Sahalnia. Takrat je imel »ANT 25« smolo. V bližini Sahalina je letalo zajel orkan in aeroplan je letel ko- maj 50 m nad morsko površinio. Končno Je pristal na majhnem otoku sredi morja. Aeroplan je napravil tedaj blizu 10.000 kilometrov brez vmesnega pristanka. Vodja aeroplana Valerij čkaljov, pilot Gecr. gij Badjukov in radiotelegrafiHt Aleksander Rjeljakov so tedaj dobili častni naslov »junakov Sovjetske Unije« in eo talili v tem pogledu izenačefai s hrabrimi reševalci posadke »čeljuskina«. Takoj po startu »AJST.T. 25« v MoJkvi je radiotelegrafist letala sporočil, da se bo posadka oglasila vsako uro na valu 54.92, poročila pa bo sprejemala na valu 53.24. Vremenosilovine postaje so takoj začele oddajati svoja opazovanja. Prvi sta 6e oglasili postaja na Rudolf oveni otoku in postaja na Severnem tečaju. Na dan vzleta kmalu po deseti uri je zašel aeroplan v močan orkan, ki je onemogočal sprejemanje radijskih vesti. Toda že dobro uro pozneje se je dvignil v višino 1800 m. Kmalu se je povzpel kakšnih 700 m više. Popoldne okrog šeste ure je plaval »A.N.T. 25« že v višini 4800 m V kabini je za/vladal občuten hlad im mraz. Zvečer okrog 8. ure je sporočil radiotelegrafist, da leti »na slepo«. Ob desetih zvečer je bil nad Namsenovo deželo (Franc Jožefovo zemljo. Tedaj je letel v višini 4400 m. Toda šele štiri ure pozmeje je javil Bjeljaikov, da je letalo prišlo iz oblasti ciklona. Letelo je naravnost proti Severnemu tešaju. Pred startom v Moskvi je voditelj aeroplana izjavil, da je po njegovi sodbi polet čez Severni tečaj v Ameriko popolnoma izivedljiv. Rusi so za ta polet opremili letalo z vsemi potrebnimi pripravami. Namestili so v njem poseben dinaano stroj, ki daje električni pogicn za radijsko postajo in druge priprave. Posebno pozornost so posvetili aparatom, ki omogočajo tafao zvano »slepo letenje«. Letalo so opremili tudi s posebno radijsko busolo, ker se običajna magnetna igla v bližina magnetnega tečaja rada zmoti. Za slučaj spuščanja na morje je »A.N.T. 25« opremljen s posebnimi pripravami, ki bodo pomagale, da se letalo vzdrži nad vicdo. Ne Jej neolupljenega sadja! In ne reži ga s kovinskim nožem Postani in ostani član Vodnikove družbe! Londonski župan v Parizu Dne 18. 1 m. so imeli v Parizu neobičajen slavnoetnj obhod. Londonski lord major je prišel v Pariz, da si ogleda svetovno razstavo. To priliko eo porabili Parižani, da so pniredil,- županu angleške prestolnice svečan sprejem. Vozili so ga P° pariških ulicah v starodavni kočiji, katero so vlekli štirje konji. Počrija se je ustavila pred pariškim magistratom, kjer so londonskega mestnega načelnika slavnostno sprejeli. Na magistratu ^ je lord major vpisal v zlato knjigo parjške mestne občine, potem Pa se je s svojim spremstvom odpeljal nazaj v hotel. Vso pot so Parižani londonskega župana navdušeno pozdravljali. bivši zaslužni prezident Francije in min. predsednik pariške vlade, je nenadoma umri v svojem rojstnem kraju, zadet od kapi. Doumergne je bil kot prezident samec in se je oženil tik pred potekom te funkcije. .. - - Bil Je zelo popularen. »Kakšen pa je bil del?« »Jafefen leU mož, ki vas je napa« CHden« Tegn4 Rudniki železa, s katerimi f Zasedba baskovske prestolnice Bilbaoa po četah generala Franca, ki jo potrjujejo sedaj tudi uradna poročila valencijske vlade, je gotovo najpomembnejši dogodek v španski državljanski vojni, odkar so nacionalisti dospeli pred Madrid. Padec tega mesta nima samo moralnega pomena. Verjetno je, da bo zasedba neizmerno bogatih železnih in drugih rudnikov v baskovskem gorovju imela določene posledice tudi v mednarodnih gospodarskih odnošajih, ki 6e dotikajo angleškega in francoskega oboroževalnega programa. Velik del uvoza železne rude je izviral za obe deželi iz ozemlja Bilbaoa. To ozemlje spada med najpomembnejša rudniška ozemlja v Evropi. Letna pro- ep oia ga zdaj general Franco izvodnia železne rude ie znašala povprečno poldrug miljon ton, toda v zadnjih časih se je ta proizvodnja dvignila že na Det milijonov ton letno. Velik del rudniških družb je sicer pod nadzorstvom angleških in francoskih gospodarskih skupin, vendar je povsem mogoče. Srpsk| književni glasnik« je priobčil v najnovejšem (4.) zvezku pripovedno prozo Stojana fcivadinoviča »Franc, Alko i Joklec, katere glavni »junak* je slovenski rudar Franc, ti posfane navsezadnje sluga jugoslov. konzulata na Westfalskem. Pisec vidi brez potrebe v imenu Frane, ki je med Slovenci močno razširjeno, zvezo s habsburškim cesarjem in seveda prikazuje svojega Slovenca kot pijanca. — Z liričnimi pesmimi je zastopan Božo Lovrič. M. M. Pešič pa je prevel nekatere pesmri A. Bloka in V. Brjusova. V ostalem prinaša ta zvezek nadaljevanje Študije Sloboda-na Jovanoviča o Milovanu Milovanoviču. Dragutina P. Subottfa Članek »Karakter, postanak i starina jugoslovenskih narodnih pesama«, 2. Balugžiča razglabljanje Angleška oetaje n Evropi«, Branka Lazarevi-ča esej o Michelangelu, Ri6te Mitkoviča članek o Cesaru Lombroeu i« dr. Med Prikazi in Beležkami je tudi nekrolog dr. Ivanu Prijatelju, iz peresa T. Potokarja. Valvasorju in njegotema pomen« sa slovenske zgodovino je priobčila beograjska •»Pravda« v zvezi * 'R#ph>vim prevodom, ki je'izIeL prF Akadems&i založba, daljši članek svojega ljubljanskega dopisnika Milana Rakočeviča. Kolikor vemo, je to prvi glas o Valvasorju v srbski publicistiki. Pisec se izreka zelo pohvalno o slovenskem izboru Valvasorjevega dela. Miroslava Krleia je objavil v izdaji »Biblioteke nezavisnih pisaea« (Zagreb) pes miško zbirko »Pjesme u tmmic. ki vsebuje izbor njegove celotne lirike, mnogo neobjavljenih pesmi in večje število pesmi v prozi. Ta knjiga je prvi zvezek zbirke »Djela Miroslava Krleže«, ki izide v šestih zvezkih in prinese v pisateljevem izboru najboljše, kar je doslej ustvaril Krleža. Slovenska pevka Štefanija Prataikeva f« prejšnji teden gostovala v praškem Narodnem divalku kot Marjetica v Gounodovem »Fauetu«. Praška kritika soglasno poudarja pevske zmožnosti in vrline mlade pevke, in jri obeta še lepo bodočnost. Bandelairove »Fleurs d« male izidejo v kratkem v srbskem prevodu Mite Jovamr viča. Zdenka Kenieva. bivša solistka ljubljanske opere, ki je za prihodnjo sezono angažirana v Melropolitanski operi v New Yorku, je prejšnjo soboto gostovala v operi praškega Narodnega divaiila. Nastopila je v Verdijevem »Trubadurju.« Tretji svezek »Umetnosti«, a katerim je zaključen prvi letnik te slovenske umetnostne revije, je v celoti posvečen slikarju in grafiku Mihi Malešu. Poleg študije Emila Scbauba Kocha (v francoskem izvirniku in slovenskem prevodu) prinaša večje število reprodukcij Maleševih slik in informativni članek o Emilu Schaubu-Kochu. Nemška študija o bitki na Kosovem. V zbirki >Slav3schrbalti6cbe ^uellen und Forschungen« je izšlo znanstveno delo Maximiliana Brauna »Kosovo. Die Schlacht auf dem Amselfeld in geechichtlicher und episeher Ueberlieferungc. Pisec razpravlja med drugim tudi o srbski kosovski epiki, ki jo navaja v izvirnem tekstu in skuša z Dovimi metodami dognati njeno starost. Zanimiva je njegova teza, da sta dve pesmi kosovskega cikla, in sicer pesem o smrti carja Lazarja in pesem o umoru sultana Murada nastali če ne že na bojišču, pa neposredno po odločilni kosovski bitki. Dve pesmi Silvina Sardsnka (Altarji ljubezni, Sveta Cecilija) je priobčil v prevodu U. Urhanija tržaški »II Piecolo ddla Sera« z dne 15. junrija. V isti številki je tudi objavil v izvlečku članek B. Borka >Na-la opera v Trstu (Jutro 10. junija). »Tisočak ▼ telovniku«. Za zaključek dramske eezone tf*» r soboto videli premiero nemške veseloigre »Tisočak v telovniku«, ki sta jo spisala, Maks Real in Maks Ferner, poslovenil Pavel Goiia, »režiral pa Bratko Kreft Lahkotna, vse preveč lahkotna stvar, da bi mogla dati resnemu, ucpefoemu prizadevanju naše drame v preteklem letu kakršnokoli poanto. Burka obravnava stari, v komadih te vrste priljubljeni motiv o siromašnem, a prevejanem in čudovito plemenitem kro-jačku In o bogatem, aamopašnem, pa naivnem kmečkem bogatinu, ki je naeachije opeharjen tako, da ee vse, kar je bilo narobe, na aptotoo radost izravna. Manjka pa delu veake miselne, moralne in stvarne vsebine la umetmike forme, ki hi morala biti prvi pogoj za uvrstitev kakšnega dela v repertoar Narodnega gledališča. Sredi trušča in atraSbe, ki spremljata vse de-danje, ae a borkasto geeto uveljavljata Gregorin kot mojster In Rakarjeva kot njegova Barbara. Dvoje dovolj umirjenih kreacij «ta izoblikovala Dane« (kroječek Jakec) ta Mileva Bokarjeva (Igličeva hči), U< NAJHVALEŽNEJŠI POTNI NAČRT ? ČEŠKOSLOVAŠKA JE VRT EVROPE! Predvsem uvrstite v svoj potni program ČEŠKOSLOVAŠKO! Direktna zveza po železnicah in letalih z vsemi evropskimi centri. Videli boste čudovite gozdne in gorske scenerije. Starodavna mesta in gradove, kjer se je delala zgodovina Evrope, boste obiskali. Iz češkoslovaških svetovnoznanih kopališč prinesete seboj »veže zdravje. Skoro vsaka bolezen ima v Češkoslovaški svoj zdravilni vrelec. Svetovna kopališča kot Karlovi vari, Marijini vari, Jahimovo, Lohačoviee, Pistyjan, Trenčinske toplice itd. nudijo že stoletja trpečemu človeštvu olajšanje. Pri obisku čsl. kopališč 662/s% znižane cene pri povratku na češkoslovaških železnicah. Mnoge druge prednosti. Informirajte se o prednostih ln popustih za inozemee na Češkoslovaškem pri potniškem biroju PUTNIK a. d. Beograd, pri WAGGON-LITS-COOK, American EXPBESS Co., in pri vseh potniških birojih. njuni ae pridružuje še igra Pianeckega, Bratine in štuipice. Umetniški in stvarni uspeh bo kajpak izostal, igrica pa bo vendarle zalegla za teden dni, ko gledališče zavoljo svojih obveznosti do abonentov še ne more zapreti vrat za poletni odmor. L. M. Smrtna nesreča pod avtom na Jesenicah Jesenice, 21. junija. Danej popoldne med 4. in pol 5. uro se je na gornjem delu Goaposvetske ceste med jeseniškim pokopališčem in Cufarje-vo veletrgovino pripetila strašna nesreča. Avtoizvošček Ivan Ambrož iz Hrušice se je s svojim vozom vračal domov. Nasproti pa mu je po precej prometni cesti prišla ekrog 30 let stara natakarica Cecilija Lešnikova, ki je nameščena v šmereovi gostilni s kolesom, ki ga še ni dobro obvladala. Tik pred avtomobilom, ki je vozil pravilno po desni strani, je spet izgubila oblast nad kolesom in na lepem zavila proti vozu. Kolo je zadelo v blatnik. Lešniko-va je padla in blatnik jo je z vso silo udaril po zadnji strani glave tako, da ji je prebil lobanjo. Nesrečnica je bila pri pfiči mrtva. Krivda prav za prav ne zadene nikogar. Jeseniški zdravnik dr. Franjo Kogoj je bil kmalu pozvan, da pregleda nesrečnico in ji morda še kaj pomore, preostalo pa mu nfi. drugega, ko da ugotovi njeno smrt. Truplo so po ogledu prepeljali v mrtavšnico na jeseniškem pokopališču, na katerem bo bržkone tudi pokopana. „Kako velika je Kočevska?" Pod tem naslovom je nedeljsko »Jutro« prineslo med »Domačimi vestmi« pripombe g. prof. KoštiAla, ki se nanašajo na moj podlistek »Slovenski izletniki — h kočevskim Slovencem!«, objavljen v »Jutru« pretekli petek. Dobromisleč čitalec je pri či-tanju mojega podlistka itak prišel do zaključka, da je njega edini namen: našim ljudem, zlasti naši dijaški mladini, propagirati obisk pozabljenih kočevskih Slovencev, ki samevajo v oddaljeni kočevski deželici in se potapljajo v tujem jezikovnem narečju, ker je »slovenska sredina« nanje pozabila. Podobne namene sem imel tudi s podlistkom »Beda kočevskih Slovencev«, ki ga je objavilo »Jutro« letos 28. februarja. Mimogrede sem kajpa tudi grobo nakazal meje kočevskega jezikovnega otoka, torej ozemlja, kjer ima »kočevska narodna manjšina« prestiž v šolskih in gospodar-sko-komunalnih vprašanjih. Da mi pri tem ni šlo za omačenje mej, ki bi jih meril s šestilom, se pri skrupuloznosti članka, ki ima publicistično-propaganden in ne znanstven značaj, tudi razume. Izhodišče za presojo mojega podlistka in velikost kočevskega jezikovnega otoka sta prof. Koštialu bili, kakor sam navaja, pred vsem karti inž. Janka Mačkovška in dr. H. Tschinkla (čigar ime je tipično kočevsko in je možno, da je isti kočevski jezikovni otok gledal z drugačnimi očmi, kakor zaveden in objektiven Slovenec!), jaz pa živim na terenu, imam priliko za podroben študij našega nacionalnega vprašanja na Kočevskem in morem ugotoviti le to, da danes ni obraz Kočevske nič več takšen, kakor je bil še včeraj, ker se s številnimi priseljevanji Slovencev od leta do leta spreminja. Tudi za vasi: Nove, Dolnje in Gornje Ložine, pa če hočete Lazeč, Podpreska in Drage in Blatnik in Maverl vem, da se je njih narodnostni položaj s priselitvijo številnih sproletariziranih ljudi slovenske narodnosti v marsičem spremenil. Ce pišem, da sta Borovec in Briga na zapadu kočevskega jezikovnega otoka, g. prof. Koštial pa strogo geografsko popravlja, da sta na jugozapadu, to vrednosti mojega propagandnega članka ne more škodovati. Možno je, da se je g. prof. Koštial nekoč takisto bavil s problemom kočevske »narodne manjšine«, toda moja raziskovanja so najnovejšega datuma, pa zato vem, kako je z mejami »kočevskega jezikovnega otoka*. Vtis imam, da se je nezaželje-no spustil v polemiko o velikosti »kočevskega jezikovnega otoka«, ker presoja moj članek z znanstvenega zrelišča, pri tem pa nehote razširja v svojih trditvah meje »kočevskega jezikovnega otoka«, ki ga v svojih pripombah povečuje od dognanj v mojem, zgoraj citiranem podlistku. AS pa more v devetnajstem letu naše narodne svobode, v dveh dneh, ko prihajajo med kočevske Nemce trumoma agitatorji iz »rajha«, in v dneh, ko se »tolerantnim« kočevskim Nemcem zaradi prevelikega Šovinizma morajo razpuščati njih »kulturbun-dovska« društva, in v dneh, ko nahujskani frkolini »kočevske narodne manjšine« rišejo kljukaste križe že na kilometrske kamne ob državni cesti Stara cerkev — štalcerji, takšna praksa g. prof. Koštiala koristiti našim nacionalnim interesom na Kočevskem, prepuščam prav rad v razmišljanje njemu samemu. Lojze Zupane, učitelj v Stari cerkvi. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek, 22 ' Zaprto. Sreda, 23.: Tisočak v telovniku. Red Sreda. Četrtek. 24.: Zaprto. Petek, 25.: Tisočak v telovniku. Red Četrtek. Sobote, 26.: Tisočak v telovniku. A. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek, 22.: Ples v maskah. A. Sreda. 23.: Zaprto. Četrtek, 24.: Car Kalojan. Red Četrtek in C. Petek, 2.: Zaprto. Sobota, 26.: Prodana nevesta. Izven. Verdijev »Ples v maskah« bodo peli ▼ torek za red A. Ker je to predvidoma zadnja predstava te opere v tekoči seroni, opozarjamo vse, ki se zanimajo zanjo, da si jo ogledajo. Spada med najučinkovitejše Verdijeve opere. Slikovita inscenacija in izvrstno podane partije 6o zagotovile delu odličen uspeh. Vse, ki se zanimajo ea npriieritev »-Prodane neveste« v isti zasedbi kot je bila na gostovanju, opozarjamo, da &e ponovi opera 26. t. m. v soboto kot predstava izven abonmaja tako, da bodo imeli vsi, ki zadnjič niso dobili vstopnic, priliko, da si ogledajo delo, kt je imelo na gostovanju tako izvanreden uspeh. RADIO Torek, 22. junija. Ljubljana, 12.00: šramel kvartet zveze poštnih uradnikov. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 14.00: Nac. ura: En dan v Topolšnici (dr. Stevan Zagorčič). — 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledilašča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. Vilko Uk-mar) ter napoved časa, vreme, poročila In spored. Sreda. 23. junija Ljubljana 12: Plesi narodov (plošče). — 12.45; Vreme, poročila. — 13: Čas^ spored, obvestila. — 13.15: Vsakem« nekaj (Radio orkester). — 14; Vreme, borza. — 19: Ča«, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Savez Sokol« kraJjevjne Jugoslavije. — 19.50: Šah. _ 30; Chabr11 Piecolo della Sera« t dne 15. junrija. V isti številki je tudi objavil v izvlečku članek B. Borka »Naša opera v Trstu (Jutro 10. junija). »Tisočak T telovniku«. Za zaključek dramske sezone gnao v soboto videli premiero nemške veseloigre »Tisočak v te-lovnfiou«, ki sta jo spisala Maks Real in Mak« Ferner, poslovenil Pavel Goiia, zrežiral pa Bratko Kreft. Lahkotna, vse preveč lahkotna stvar, da bi mogla dati resnemu, uqpeAoecnu prizadevanju naše drame v preteklem letu kakršnoko® poanto. Burka obravnava stari, v komadih te vrste priljubljeni motiv o siromašnem, a prevejaaena to čudovito plemenitem kro-jačku to o bogatem, aamopašnem, pa naivnem kmečkem bogatinu, k& je nazadnje opeharjen tako, da ce vse, kar je bilo narobe, n« splošno radost izravna. Manjka pa delu vsake miselne, moralne to stvarne vsebdne ta umetniške farme, ki U morala biti prvi pogoj za uvrstitev kakšnega dela v repertoar Narodnega gledališča. Sredi trušča ta adralbe, ki spremljata vse de-danje, se a bortcasto gesto uveljavljata Gregorin kot mojster in Rakarjeva kot njegova Barbara. Dvoje dovolj umirjenih kreacij .sta isoMikovala Dansi (krojaček i J&kec) la Mileva Bokarjeva (Igtičev« hči), | NAJHVALEŽNEJŠI POTNI NAČRT ? ČEŠKOSLOVAŠKA JE VRT EVROPE! Predvsem uvrstite v svoj potni program ČEŠKOSLOVAŠKO! Direktna zveza po železnicah in letalih z vsemi evropskimi centri. Videli boste čudovite gozdne in gorske scenerije. Starodavna mesta in grap dove, kjer se je delala zgodovina Evrope, boste obiskali. Iz češkoslovaških svetovnoznanih kopališč prinesete seboj sveže zdravje. Skoro vsaka bolezen ima v češkoslovaški svoj zdravilni vrelec. Svetovna kopališča kot Karlovi vari, Marijini vari, Jahimovo, Luhačovlce, Pistyjan, Trenčinske toplice itd. nudijo že stoletja trpečemu človeštvu olajšanje. Pri obisku čsl. kopališč 662/s% znižane cene pri povratku na češkoslovaških železnicah. Mnoge druge prednosti. Informirajte se o prednostih in popustih aa inozemee na Češkoslovaškem pri potniškem biroju PUTNTIK a. d. Beograd, pri WAGGON-LITS-COOR, American EXPRESS Co., in pri vseh potniških birojih. njuni se pridružuje še igra Pianeckega, Bratine in štupice. Umetniški in stvarni uspeh bo kajpak izostal, igrica pa bo vendarle zalegla za teden dni, ko gledališče zavoljo svojih obveznosti do abonentov še ne more zapreti vrat za poletni odmor. L. M. Smrtna nesreča pod avtom na Jesenicah Jesenice, 21. junija. Danej popoldne med 4. in pol 5. uro se je n& gornjem delu Goaposvetske ceste med jeseniškim pokopališčem in Cufarje-vo veletrgovino pripetila strašna nesreča. Avtoizvošček Ivan Ambrož iz Hrušice se je s svojim vozom vračal domov. Nasproti pa mu je po precej prometni cesti prišla ckrog 30 let stara natakarica Cecilija Le&nikova, ki je nameščena v Šmercovi gcetilni s kolesom, ki ga še ni dobro obvladala. Tik pred avtomobilom, ki je vozil pravilno po desni strani, je spet izgubila oblast nad kolesom in na lepem zavila proti vozu. Kolo je zadelo v blatnik. Lešniko-va je padla in blatnik jo je z vso silo udaril po zadnji strani glave tako, da ji je prebil lobanjo. Negrečnica je bila pri priči mrtva. Krivda prav za prav ne zadene nikogar. Jeseniški zdravnik dr. Franjo Kogoj je bil kmalu pozvan, da pregleda nesrečnico in ji morda še kaj pomore, preostalo pa mu rti drugega, ko da ugotovi njeno smrt. Truplo so po ogledu prepeljali v mrtavšnico na jeseniškem pokopališču, na katerem bo bržkone tudi pokopana. „Kako velika Je Kočevska?" Pod tem naslovom je nedeljsko »Jutro« prineslo med »Domačimi vestmi« pripombe g. prof. KoštiAla, ki se nanašajo na moj podlistek »Slovenski izletniki — h kočevskim Slovencem!«, objavljen v »Jutru« pretekli petek. Dobromisleč čitalec je pri či-tanju mojega podlistka itak prišel do zaključka, da je njega edini namen: našim ljudem, zlasti naši dijaški mladini, propagirati obisk pozabljenih kočevskih Slovencev, ki samevajo v oddaljeni kočevski deželici in se potapljajo v tujem jezikovnem narečju, ker je »slovenska sredina« nanje pozabila. Podobne namene sem imel tudi s podlistkom »Beda kočevskih Slovencev«, ki ga je objavilo »Jutro« letos 28. februarja. Mimogrede sem kajpa tudi grobo nakazal meje kočevskega jezikovnega otoka, torej ozemlja, kjer ima »kočevska narodna manjšina« prestiž v šolskih in gospodar-sko-komunalnih vprašanjih. Da mi pri tem ni šlo za omačenje mej, ki bi jih meril s šestilom, se pri skrupuloznosti članka, ki ima publicistično-propaganden in ne znanstven značaj, tudi razume. Izhodišče za presojo mojega podlistka in velikost kočevskega jezikovnega otoka sta prof. Koštialu bili, kakor sam navaja, pred vsem karti inž. Janka Mačkovška in dr. H. Tschinkla (čigar ime je tipično kočevsko in je možno, da je isti kočevski jezikovni otok gledal z drugačnimi očmi, kakor zaveden in objektiven Slovenec!), jaz pa živim na terenu, imam priliko za podroben študij našega nacionalnega vprašanja na Kočevskem in morem ugotoviti le to, da danes ni obraz Kočevske nič več takšen, kakor je bil še včeraj, ker se s številnimi priseljevanji Slovencev od leta do leta spreminja. Tudi za vasi: Nove, Dolnje in Gornje Ložine, pa če hočete Lazeč, Podpreska in Drage in Blatnik in Maverl vem, da se je njih narodnostni položaj s priselitvijo številnih sproletariziranih ljudi slovenske narodnosti v marsičem spremenil. Ce pišem, da sta Borovec in Briga na zapadu kočevskega jezikovnega otoka, g. prof. Koštial pa strogo geografsko popravlja, da sta na jugozapadu, to vrednosti mojega propagandnega članka ne more škodovati. Možno je, da se je g. prof. Koštial nekoč takisto bavil s problemom kočevske »narodne manjšine«, toda moja raziskovanja so najnovejšega datuma, pa zato vem, kako je z mejami »kočevskega jezikovnega otoka«. Vtis imam, da se je nezaželje-no »pustil v polemiko o velikosti »kočevskega jezikovnega otoka«, ker presoja moj članek z znanstvenega zrelišča, pri tem pa nehote razširja v svojih trditvah meje »kočevskega jezikovnega otoka«, ki ga v svojih pripombah povečuj« od dognanj v mojem, zgoraj citiranem podlistku. AE pa more v devetnajstem letu naše narodne svobode, v dveh dneh, ko prihajajo med kočevske Nemce trumoma agitatorji iz »rajha«, in v dneh, ko se »tolerantnim« kočevskim Nemcem zaradi prevelikega Šovinizma morajo razpuščati njih »kulturbun-dovska« društva, in v dneh, ko nahujskani frkolini »kočevske narodne manjšine« rišejo kljukaste križe že na kilometrske kamne ob državni cesti Stara cerkev — štalcerji, takšna praksa g. prof. Koštiala koristiti našim nacionalnim interesom na Kočevskem, prepuščam prav rad v razmišljanje njemu samemu. Lojze Zupane, učitelj v Stari cerkvi. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek, 22.: Zaprto. Sreda, 23.: Tisočak v telovniku. Red Sreda. Četrtek. 24.: Zaprta Petek, 25.: Tisočak r telovniku. Red Četrtek. Soboto, 26.: Tisočak ▼ telovniku. A. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek, 22.: Ples v maskah. A. Sreda. 23.: Zaprto. četrtek, 24.: Car Kalojan. Red Četrtek in C. Petek, 2.: Zaprto. Sobota, 26.: Prodana nevesta. Izven. Verdijev »Ples v maskah« bodo peli v torek za red A. Ker je to predvidoma zadnja predstava te opere v tekoči sezoni, opozarjamo vse, kj se zanimajo zanio. da si jo ogledajo. Spada med najučinkovitejše Verdijeve opere. Slikovita inscenacija in izvrstno podane partije so zagotovile delu odličen uspeh. Vse, ki se zanimajo *a uprizorite* »Pr«^ dane neveste« v isti zasedbi kot je bila na gostovanju, opozarjamo, da se ponovi opera 26. t. m. v soboto kot predstava izven abonmaja tako, da bodo imeli vsi, ki zadnjič niso dobili vstopnic, priliko, da sj ogledajo delo, ki je imelo na gostovanju tako izvanreden uspeh. RADIO Torek, 22. junija. LjnMjana, 12.00: šramel kvartet zveze poštnih uradnikov. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 14.00: Nac. ura: En dan v Topolšnici (dr. Stevan Zagorčič). — 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledilašča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. Vilko Uk-mar) ter napoved časa, vreme, poročila In spored. Sreda. 23. junija Ljubljana 12: Plesi narodov (plošče). — 12.45; Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Vsakemu nekaj (Radio orkester). — 14: Vreme, borza. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. «ra: Savez Sokola krailjevjne Jugoslavije. _ 19.50; šah. _ 20; Chabnjer; Espa-na. rapsodija za orkester (plos»če). — 30.10; Naša mladina jn alkohol (g. Vojko Jagodfc). — 20.30: Prenos z D«naja (glasbena tekma). — 22-. Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15- Zvoki v oddih (Radio orkester). Beograd 17-20: Orkester. — 18.10; Plošče. — 18.30; Narodne pesmi. 19.5o: Orkestralen koncert.. _ 30;30: Humor. _ 21.30: Plesna muzika. — 22.15: Godalni kvintet. — Zagreb 30: Prenos z Dunaja. — 22.30; Lahka jn plesna muzika. — Praga 19.30- Vojaška godba. — 30; Plošče. — 20.15! Orkestralen in ldavjr«kn- koncert. — 21.15; Plošče. _ 22.30: Lahka glasba. _ Varšava 19; Plošiče. — 20.15; ŠramJj igrajo. — 21; Cliopjnova klavirska glasba. — 22: Lahka godba in ples. — D"naj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Klasične klavirske skladbe. — 17.30: Koncertna ura. - 19.25; Barska muzika. _ 30.05: Zaključni koncert naprajenoev mednarodnega tekmovanja v petju, violini in čelu. — 23.30: Lab.ka godba orkestra. — 23- Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.30: Baletna muzjkQ. — 90.10; Melodijo jz zvočnih filmov. — 21 • Spevoigra — 22.30; Godba i" ples. — Miinchen 19: Pester glasbeni program s plošč. — 30; Koncert orkestra mandolin. _ 21.10: Sodobna italijanska orkestralna glasbo. — 22.20; Vedra gfesba s plošč. — 23- Nočni koncert orkestra. — Stuttgart 19: Lahka godba za delopftist. — 20« Koncert Kreutzer-jeve glasbe. — 2L10; Plesni orkestri (plošče"). — 22.30: Portugalska glasba. — 28-Godba sa pfe* — 84; Nočni koosort 0. POLTZER: 59 oKaminskinapušč št /3 Prigode Patricije H obnov* Viktor Hurst Je M namreč tisti, M je M priobčil v »Exspressu« senzacionalni članek, po katerem je skrivnostni tat kaminskih napuščev isikal prvotnega rokopisa Shakespearovega »Rikarda in«. »Ne, nimam ga,« je odvrnil Whinstone in se zasmejal. »In če mi hočete storiti uslugo, govoriva kaj drugega... Konec koncev nisem v službi.« S to preprosto'taktiko je nadzornik dosegel, da je govoril Viktor Hurst samo še o tabu kaminskih napuščev. S kilavim izgovorom, da je pravkar dobil glas o veOiki dediščini, je Whimstone naročil steklenico šampanjca. SHvija Oakley ga je popila samo pol kozarca, nato je vstaia. Whinstane, ki ga je zaskrbelo, da se ji ne bi časnikar ponudil za spremljevalca, je silil vanjo, naj ostane. Toda Hurst se ni kar nič pripravijai, dša bi spremil gospodično Oakleyevo, ampak je veselo dejal: »Le pustite Diano, naj gre! Zaobljubila se je, da bo vsak večer pred enajstimi v pcetelji — to je skrivnost njene lepote in večne mlladosti. Kaj ne, Diana?« Lepo deMe Je smeje se odSlo. Whlnstooe Je poklical drugo steklenico Šampanjca. Hurst ga je pil kakor vodo. Zdajci se je nagnil k Whinstonu in z zatikajočam se gflasom pričel: »Whinstane... ker ste polkovnik... in ker ste danes podedovali milijon funtov... vam hočem izdati skrivnost tatvin kaminskih napuščev!« Whinstone je mahnil z roko, kakor da bi ga pogovor dolgočasil: »Prosim vas, Hurst, nehajte že s tem tatom kaminskih napuščev... V resnici Je nadzornik napeto poslušal. A Viktor Hurst, ki očividno ni bil več trezen, ni hotel odnehati. »Polkovnik... reči sem hotei...« Prijel Je za kozarec, in Whinstane je smejč se zaklical: »Hurst, če mi zdajle rečete »general«, vas u&re-lim — ali pa plačate za kazen tretjo steklenico!« »Velja... general!« Je odvrnil Hurst in hrupno poklical natakarja. Mož je prišel in skomignil z rameni: »Na žailost, gospoda... zapiramo!« Whinstane je na tihem preklel policijsko uro, ka je utegnila pomeniti, da ne bo slišal zanimive zgodbe. Nerad bi bil izpustil Hursta v tem zgovornem razpoloženju iz rok, in zato je hitro rekel: »Le nikar ne mislite, da boste zdaj odnesli pete! Steklen-ko popi jeva, če ne tu, pa drugje... « Časnikar se je zasmejal »Sir, saj veste, da sem gentleman... Kar je izgubljeno, je izgubljeno... Peljiva se v klub.« Ko je Whinstone plačal račun, sta zapustila lokal. Klub ob Tottenhamcourtski cesti, kamor sta se zatekla, je bil precej čuden. Hurst je bil tu menda znan; gospoda sta dobila posebno sobico. Ko je bila stefclenka odprta in postavljena v led in je bil natakar odšel, je Whinstone zavra tno iz-pregovoril: »Torej, Hurst, ne pozabite obljtfbe! Dali ste mi besedo, da boste molčali o teh prekletih kaminskih napuščih!« »Naj bo, general... človeku, Id je podedoval sto milijonov... takemu ni moči ničesar odbiti...!« Razočaranje se je pokazala na Whinstonovem obrazu, in za hip se mu Je zdelo, kakor da bi se časnikar porogljivo režal. Nezaupljivo je pogledal Hurstu v zaripfi obraz, a ta se je že prostodušno smehljal. »Na vaše zdravje, Hurst!« Whinstone je vzdignil kozarec, toda popil je samo požirek, ne tako kakor Hurst, ki je na dušek zlil vsebino kozarca vase. Naslednje četrt ure ni časnikar niti z besedo omenil tatu kaminskih napuščev. Whinstone si je sklenil pomagati z napadom. Nenadoma se je obrnil k spremljevalcu, rekoč: »Le priznajte, dragi, da ste si tisto istorijo o Shakespearovem rokopisu sami izmislili!« »General Whinstone ... kako mi morete prisoditi kaj takega?! Viktorju Hurstu... najboljšemu kriminalnemu poročevalcu današnjih dni!« »Nisem vas hotefl SaEtS, Hurst!« Je Whiaato»H> hitro odnehal. , '* ^' »Angel ste, general.. 1 Policija... prekleto težite beseda ... ni imela nikoli vrednejšega poglavar« ja ... In Vam ... svojemu najboljšemu prijatelj« hočem povedati nekaj, česar ne ve živa duša razen mesne... in najinega tatu kaminskih napuščev.« Nadzornik Whinstone je v duhu pohvalil svojo misel, da se je brili lotil časnikarja Slutil je že, da se je prevejanemu poročevalcu posrečilo novo odkritje. Izpodbadati mu Hursta ni balo treba, govoril je sam od sebe. Z zatikajočim se, časih kar nerazumljivim glasom je razkladal svojo učenost..« Zvedel je bil — kako, za zdaj ni hotel povedati —-da tat kaminskih napuščev res išče rokopis Shakespearovega »Rikarda III.«. Vendar ni šilo za neprecenljivi izvirni rokopis drame, ampak za stvar, tako imenovan »roparski« tisk. Čeprav ni imela ta izdaja v četverici niti četrtinke vrednosti izvirnega rokopisa, je bila vendar za taM kaminskih napuščev neizmerno pomembna. To je balo v zvezi s pravljičnim zakladom na Kokosovem otoku. Kakor je vsakdo vedel, so se Angleži in Američani, Spanci in Francozi, Nemci in Čilenci že sto in sto let trudili, da bi našli zlato Inkov, ki so ga baje gusarji zakopali na Kokosovem otoku. Neki kapitan Thompson, angleški gusar, se Je menda na prevozu v Evropo polastil zakladu, ki ga je bila uplenila Pizarrova vojska. Zakopal ga je na otoku. MALI OGLAS I Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din, sa šifro ali dajanje naelo-va B Din. Najmanjši inesek 17 Din. Brivskega pomočnika dobrega, »prejmem v službo i, junija. Pavle BesUž, brivec Kočevje, LjuDljanaka ulica. 10385-1 Korespondenta (korespondentko) g perfekt-nim znanjem strojepisja, stenografije, slovenskega, nemškega in srbskega jezika, išče indnprija ljubljanske okolice lvakrat te-dposko takoj. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Perfektnost«. 16275-1 Potnici Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Kil. Najmanjši znesek 17 Din. Provizijskega potnika igSem ta prodajo reklamnih zrcal. Manjša kavcija potrebna za blago. Ponndbe Samardžič, Ljubljana, predal 38. 16277-6 Glasbilu Beseda 1 Dim, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Harmoniko hromatlčno, ugodno pro dam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. lom-as Služkinja krepka, ki zna kuhati in opravljati ve« druga bftna dela. dobi mesto na deželi pri manjši uradniški družini. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod šifro »Poštena in delavna«. 16274-1 Natakarja poštenega tn treznega, — z znanjem nemščine ima prednost — sprejme takoj Kolodvor, restavracija Jesenice, Gorenjsko. «5266-1 Vsaka beseda 50 par, davek 3 Din, za Šifro aU dajanje naslova 5 Din; najmanjši znesek 12 Din. Dekle srednjih let. v»jen« gospodinjstva, išče mesto gospodinje. Crnčec Antonija, Zg. Badvanje 38 p. Maribor. 16293-3 Natakarica mlada, poštena tedne zunanjosti, želi prememti mesto. Najrajši gre v Maribor. — Nastop 1. ali 16 julija. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kavcije zmožna 276«. 16278-2 351etna gospodična ki zna 7 poklicev, išče poznanstva - starejšim državnim uslužbencem. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro ►Pot v sTečo«. 90281-2 Šivilja se priporoča. Gre Šivat na dom. — Izdeluje perilo in obleke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perilo in obleke«. 16369-2 Primerno službo iščem. Znam nemški, francoski m slovenski jezik. — Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »Takoj bi nastopila«, 16364-3 Vafenci(ke) Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vajenke za met. vezenje in predtiek sprejme Matek & Sftkeš. — Ljubljana. 16190-M Kovaški vajenec dobi takoj mesto. Debelak Josip, kovač. Vel. Pirešaea št. 6, p. Žalec. 16398-44 Mesarskega vajenca do 16 let stan sprejme vreea, up takoj _ Ivan Doiničar, meni. 2, Ljub- sar, Janševa ijana YTL 16270-44 Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2 kolesi malo rabljeno žensko in skoraj novo moško kolo, po zelo nizki ceni naprodaj. — Frankopanska 3L 1g30g-6 Knjige Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. »Ženske in menihi« Kalinikov roman zvezek H. 50 Din, dokler traja zaloga. Naroča se pri: Pezdir, Ljub Ijana, poštni predal 335. 16M54 Kolesa Beseda 1 Din. davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 4 moška kolesa prodam po neverjetno nizki ceni, tudi za hranilne knjige. Rifel Ferdinand, ključavničar Gornji grad. 1627341 6. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine 30 »Darilo za teto b! Ul dobil pri meni,« odvrne Hinko Podlasec. »Tu pod drer veSom imam skladišče raznih stvari, Iz katerega rad komu kaj podarim. Ali ga hočeta videti?« Nu, prav za prav naju jje nekoliko strah, zakaj Hinko govori sicer prijazno, na oko pa ni vreden Bog si ga vedi kakšnega zaupanja. Vendar se ne upava odbiti... Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro alt dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zntsok 17 Din. Lokomobile dve prodam, ene od 80100 HP drugo od 30 HP dobrem stanju. Pismene nudbe na Interreklam, eb, Masarjrkova 38. »Lokomobiia K-4086«. Mige-:« Za gre pod j Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje na-slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Elektromotorje za istosmern* tok 220 aH 300 Voit od 2 d« 15 KS, kupimo. Potreben je točen opus in skrajna cena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »78«. 1638&-7 Registr. blagajno dobro oh ran jen Oj kupimo. Ponudbe t točnim opisom in skrajno ceno na ogl. odd. Jutra pod >79«. 16084-7 Vsakovrstno zlato titpu)« p* »ajviSjlb Moab CERNE - juveli? Ljubljana. Volim rtiea I. tc-ee Hranilne vloge vseh denarnih zavodov terjatve in vrednostne papirje r n o v £ i m aajkulantneje po najvišji ceni takoj v gotovini A. Planinšek Ljubljana, Bethovnovs al. 14. Telefon 35-10 59-16 Posojila dajemo v gotovim ln blagovnih bonih HER.MES. Informacije Tavčarjeva 2. 87-16 Hranilno knjižico prodam. Prane Kobal, Jesenice, Obrtniška 1. 14879-16 Vložne knjižice Ljudske posojilmice v Ljubljani do zneska Din 1-40.000 kupim proti plačila v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljudska«. 16270-06 rJ M Diisseldorf zove na največjo razstavo Nemčije Scbaffendes Volk in na potovanje k Renu Od maja do oktobra 1937 * k 11 i i u 60% popust na nemških državnih železnicah Pojasnila NEMAČKI SAOBRAČAJNI BIRO BEOGRAD, Knežev spomenik 5 Zbirajte te oglase [oderl)j KER BOSTE IMELI KORIST OD NJIH Beseda 1 Din, davek 3 Din, sa Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večje število parcel kompleksov posestev, gozdov, trgovski in stanovanjskih h» tat ra ime naprodaj gradben, strokov ai Izobražen posredovalec Kanaver Ladvm Cesta 29-ofctobra 6 Telefon 87-33. Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj m nasvete, brezplačno na razpolago. 69-an Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naelova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje 2 sob ln prltlklln oddam za 1. julij. Cesta v Rožno dolino 3-1. 16100-21 Sobo odda. Sobico poceni oddam boljši osebi. Naskiv v veeh poslovalnicah Jutra. 16305-23 Sobe išče Sobo za nekaj dni lžče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno«. 14830-33a Enosob. stanovanje oddam za 2 osebi na Cesta 20. oktobra (Rimski) št. 23. 36276-21 Stanovanje 2 sob s ktrhinjo, oddam za 1. avgust Kapiteljska nI. 7/L 16305-21 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova Din, Najmanjši znesek 17 Dm. Več delavnic g priključenim tokom tudi kot skladišča v centru mesta Maribora, oddam s 1. avgustom ali pozneje v najem. Naslov v vesli poslovalnicah Jutra. 16210-17 Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal primeren u pisarne, delavnic«, skladUče, oddam takoj. Voda, plin, elektrika. Poiive se t kavarni! »Leone 16283-10 INSERIRAJ V nJUTRU"! Stanovanja Beseda 1 Din, darvek 3 Din, za Šifro ali dajanje naelova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mirna družina išče veliko dvosobno ali trisobno stanovanje v Ljubljeni za avgust. — če bo cena primerna stanovanju, bom plačeval za vsako leto naprej. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Solnčno ln čisto«. 16146-Zla Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico, m plinom l&če solidna družina treh članov za 1. avgust v oentra mesta aU vsaj ▼ bližini centra. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 16031-Zla Enosob. stanovanje lepo, sobe, 2čem L jJuHja, najrajši v Trnovem »M Ko-leriji, kjerkoli. Ponudbe na odd. Jntra pod šifro po stanovanje«. 16067-01» »Eep Smrt šolnika Med mestom in deželo posreduje »Jntrov« maB oglasnih Svetinje. 19. junija Po kratki bolezni je 10. t m. preminil v Svetinjah šolski upravitelj g. Jazbec Lu-dovik. star nekaj dni preko 32 let. Rodil SO J© v Svetem pri Komnu. Učiteljišče j-e dovršil v Tolminu. Od 1. 1924. do L 1927. je služboval v Golcu, Rihemberku in Šmarjah. Tu ni mogel več vzdržati in prišel je preko v Jugoslavijo, kjer je nazadnje do smrti služboval v Svetinjah. Bil je vesten ugjfcelj jn vzgojitelj, skrben o5e in kremenit značaj. Izredno miren je živel predvsem za svoj pokljc in svojo družino. Bil je Da tud; delaven odbornik in blagajnik sokolske čete in Rdečeg-, križa. Odkar je zapustil svoj dom, ni videl več svojih staršev, kar ga je silno bolelo. Bil je obziren mož in pravičen nasproti vsakomur, a zato tudj zelo občutljiv za vsako krivjco, ki se mu je storila- Doživel je prav zadnje tedne nekaj krivic, in so ostale ne-popravljene. Pogreb nepozabnega moža se je vršil 12. t m. Udeležilo se ga je mnogo tovarišev in tovarišic. doputacijq Sokola jz Ormoža, domača sokolska četa. gasilska četa. šolska deca in mnogo občinstva. Prispel je še pravočasno globoko potrtj oče pokojnika. V imen® »reškega društva JUU v Ormožu se je od blagega pokojnika poslovil predsednik g. Bel šale, v imenu emigrantov ap Šolski upravitelj g. Vadnjal p Huma. ki ie vrgel v grob peščico goriške zemlj-s. po katerj je rajnki tako hrepenel. Poslovili sta se od ljubljenega vzgojitelja tudi dve deklici. Zapusitrl je mdado gospo Štefko, učiteljico, s katero je nekaj manj kakor tri leta srečno živel, in šele 16 mef^ev st^ro hčerko Mfleno. Naj v miru počiva, preostalim pa naše najiskrenejše sožalje. POMOTA »Zmerom, kadar vidiš kakšno lepo dekle, pozabiš, da si oz en jen* »Motiš se, draga! Takrat se šele spomnim.« = M O DAh A = &- ^ ODDPAVI PPHLIAIEKCEME 1A*CIIHHDAH LASIS'CE TAkOJ USTAVI IZPADAfOt LA LJSE POPASTEJO TUDI HAPLESASTOr MESTU.- STAKLEMICA PO POVZETJU DIH AO.- P0STM1 MA DIM 7.-MODERNA l/OZMETIHA-SPLIT Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. na Črnilniku je ki ga DRUGI SKUŠAJU POSNEMATI lov je odstranjenih, da se je dobil prostor za 102% večjo zalogo črnila, ne da bi se pri tem format povečal. Z vsako napolnitvijo je dosežena tako dvakrat daljša vpota-bljivost. • mehanizem je vdelan t zgornjem delu črnilnika, kjer ne more priti v stik s črnilom in kjer je oksidiran je in razkrajanje onemogočeno. • edinstveno zlato pero, Id nikdar ne praska, z oblogo iz platina in s precizno konico, /standard modeli imajo navadna zlata peresa. ČRNILNIK : Din. 750.- - 450^ PRIKLADNI SVINČNIK : Din. 250.- m 350* Skoro v vsaki tvornici nalivnih peres skušajo posnemati parker vacumatic črnilnik v nalivnem peresu, ki ima kot prvi popolnoma vidno zalogo črnila : — v dokaz, da je to edini črnilnik, ki pride za vse v poštev. parker vacumatic je odkril vse napake drugih brez-cevnih črnilnikov in jih premagal- Na ta način so razumljive naslednje prednosti parker vacumatic črnilnika t • vidna zaloga črnila v držalu v celoti—in ne samo v zadnjih ostankih črnila. • 14 prejšnjih sestavnih de- "Parker VAC rarKer -.. --;• • '.'<• ;v : •:-. V'-- notter i drug, gonduliceva 5, ZAGREB. Potrebujemo stalno RABLJENE BOBNE (pločevinaste sode) od olja v dobrem stanju. Plačamo najugodnejše cene. Ponudbe poslati na poštni pretinac 106/1, Zagreb. 4737 Mnogo ceneje ln bolj&e si nabavite] vse vrste oblek ln perila pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. Stružnico [ za železo, novejši I j sistem, kupimo. Ponudbe na ogl. | odd. »Jutra« pod | (»Dobro ohranjena« 47851 IŠČEMO ZASTOPNIKE v vsakem večjem mestu za prodajo neobhodno potrebnega predmeta. — Agilnim osebam velik zaslužek. — Ponudbe pod »Agilno 741« na Propaganda d- d. prej Jugosi. Rudolf Mosse d. d. poštni pretinae 409, Beograd. GLAVNE ZASTOPNIKE v vseh večjih mestih Jugoslavije • v v išče za organizacijo prodaje popravljenih žarnic »Regeneracija žarulja«, Zagreb, Preradovičeva ul. 20 — Potreben kapital Din 20.000.—. — Sigurna eksistenca. iX f Umrl nam je po kratki in mučni bolezni, previden s tolažHfl sv. vere naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod LEOPOLD AVŠIČ zvaničnik drž. žel. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 23. t. m. c*> 5. mri pop. iz mrtvafike veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križa. LJubljana, Berlin, dne 2L junija 1937. IVANKA roj. CIŽMAN, soproga; POLDEK ln MABJANCER, sinova; IVICA, hčerka; IVAN, ANTON, FRANC to VINKO, bratje; MARIJA in TEREZIJA, sestri — ter ostalo sorodstvo. Savn«, ~ fcfefe «a taaordj »JMhk Adott R&nJte - Za Narodno ttakam 4, 4 tet tfafcaraacja Wna — Za taeeratal del Je odgmea Ak* gosak — JM m riiilljirt.