REVUA ZA UTERi ^ LETNtK XV JURO, KULTURO !N DR^ , APR&2007, št. 2 (110) tSSN O VRASANJA DK 050 (497.4) VSKBtNA str. KAST št. 2(110) UTERATURA Poezija Vem. da sem težak 148 JanczKOLENC V jesenskem mraku Oktober 149 Januarske misli 150 Sva bila ... 150 Vse življenje 151 Želja po večnosti 151 Prodajalci megle 152 tvan GREGORČIČ Za prastarim gričem 153 tesnoba v lesu 153 Potopisni dejavu 154 MojcaRAPO Ljubljena Ljubljana 154 Besede letijo v nebo 155 Vabilo 155 Kristal soli 156 Milan ŠEL.) Aforizmi Aforizmi 158 Jože StMČtČ Proza Pogrešal te bom 161 Nejc GAZVODA Slavnostni koncert )66 Stane PEČEK KULTURA Prof. dr. Niko Zupanič 174 Mihaela ttUDELJA Antropolog in znanstveni rasizem 175 Christian PROMt tZER Niko Zupanič in njegov boj za identiteto Slovencev 183 Veronika ZUPANIČ-KKAI AleštGLtČ Veronika KRALJ tCHČ Zupanič in začetki poučevanja etnologije 194 Rajko MURŠtČ Muzejsko delo in misel Nika Zupaniča 200 JožettUDALES Antropolog med uvidom in utopijo 206 Miha I. ZADNtKAK Spomini na dr. Nika Zupaniča Večplasten pomen Županičcvc osvetlitve slikarja 209 Marija MAKAROVtČ Antona Ažbcta 212 Živa DEU NAŠ GOST 1 Ivala. ker z nami delite sanje! - Pogovr s Tatjano t ink. glavno direktorico Trima 222 Jože ZUPAN Za(s)trta prvinskost 235 Bariča SMOLE DRUŽBENAVPRAŠANJA t uristične gozdne poti in njihov pometi za razvoj podeželja 238 Marko KOŠČAK ODMEV! !N ()!)Z!V! Marjati Kozina-pisce 249 Odsevajoča prehodnost v tišini prostora 253 Bogdan Borčič: grailke in stike iz cikla Stcktcnicc 255 Komorni orkester Tartini uveljavitev znanja in navdušenja 256 Spomini 25H Alenka Gerlovič: Okruški mojega življenja 260 Mater Lacko - dolen jska gimnazi jska legenda 262 Icmno zelenje Vinka Rodeta 264 Zbornik Snovanja 2006 267 Visok nivo domačega jazza 268 GKA!)!VO ZA POZNAVANJU KONSKKVATOKSTVA Zgodovina in razvoj konservatorstva (2) 270 KHON!KA .Lumar - februar 2007 286 MS Zorka SKRABL Tatjana MRLGI. KOBL Jasna KOCUVAN Rasto BOŽIČ Bariča SMOLL Ivan KASTELIC Branko ŠUŠTAR Marica ŠKORJANLC I ranči ŠALI Rasto BOŽIČ Marinka DRAŽUMERIČ Lidija MARKLL.) NASEOVN!CA: Lucijan Reščič: Iz. cikla ZGODNJI LUČKO, olje na platnu (detajl) [.ueijan Reščič: l/eikla/,(i()])N.I][,UČKO. olje nnp!;ttmi RAST-L. XV! H ŠT.2(H())APmL2(M)7 ! MA T/, D/! AAW /7ŽTA fe77/. 7/7/ S 7'77 7 /eŽ7// /V? v 7777.S/7/7 ^7*e7777/. 777/e^77 77/Ace /'777/ 7767/77-e7777Š77, 7 7 M J //7*e77/7777 .se V.S7//7/77 7'777/ r^7"77Ž77. Z77/77 .se 777777/77777. ///"eJ v.se////' Aef//;/. 77//77/;777' 7*777/ 77e /77777'7777. se v .sr//7č'7/ 777t-^/e77e777 /e ve.se/7/e. /e 777 e/? e /77-7 /7777-;/ /777.s/7/e. /*7/e ^/eč/77777 /777 .SS'77/e. S777'7*7/Ž7777.S/7. /777/'e 777 S'77/7777 V 7//7/e/77//7 /e /7.S77v/e S' /777č//e7//77 7e/7 77e777//7. Ve 777777*77777, 7/77 .Se /777 777 e777 7*77V 7777/e, /7777' V/7/7/77 /777 .SV77/'e /7*77V7777/e /7'77/e, SV77/ e/7/ /777 .S7'77/e 7/77Že777/e. 77 /77e/7e /77*7 77777*77 /777S/7/e. M /AAEAAAEM AM Kse 7/77J777'e/77 Ž77/77. /77A'77 /777 7*77r/7777/7/ 7//.Š7. (777.S/7 .se V /77'7/77'77t'//e7777. 7/77 Z 777/77.Š7. //7*7/7 77777/ 77777777 /e 7/77V, /77*e7/ 7/77ev7 .še r/s'77 ze/e/7. /e /77 777 /77777 /77/ /7//e /77*e7/7*e Z77// Že .S/7'77/7e77. 7/77/7 /77Z 7*77/77777. /77/? /Ve ve/77, 777777*7/77 7/77 7'.se /777 777/777/77. 7/77 /777777 se /77*e/7777/7/ /Ž S7777. ./e vse 77777e/'e7777 /777V.S777/. /77'7'/777Ve7/ V7777/77*e/. / 77/ 7777.S/7 7777 7777^/e/e. 77e Ve/77. 7/7777 V7.S7 /777 777/ Ve/. /.e S7777 e77, /7777. /7 ž//e 7777/777/777'; 7 777/77.S//77. /.e ,S77777'77. //77*7. ////77/7e /*7/reve/e z 777/777/77.S//77. L!TERATURA zzA/zz/ze/; \'77S7z//7' 7/7e///e/777, Azz/ 7/77 /z/ /777/77^7* Z7//'ez// s/7'77/Z7'7777. A/e///77 /eže7*77. /7' /77 777 /77/77 7ve/ A/e .še A/z/ .sve/T/ 777/7777/ 77 S77777. .S'e s///Z77.S/77 /7/7/r/ /777 77/7'777 Arz/ //77.se/777'7/. //777/77/777 ///;/ /77 /Ace, Z77M7/77, /77*Ž A/7 77/77/Z/ Ae A77/ r/ve//7/. .S//7/A77/.S7/7//7/7/Z/ 777e///e/777 7777*/ve//77. (/r///.v7'7//'et'/'e, A77/77A77.S/77/77A s/77/'/' Ae 7*777^/7' -Z/*7/A7//77//777'/V7/A. ,S'V'7'//r//77//77S'/ 777 /77 Z7//7/r///'e, Z/Z/T*//^/77 7/7/A/ 777 /777 77/7/ /z///7/'e. .Še ,S77777'e V Z7V7///7 /7/77/77 /)/e.S/e7'e. A/z/7//7 7'//7'77777/7/ z/77/77 .se /e.sAeee. M.se 77Z777777/77/e. v.se /e /z/eA/rz /77 v.se // /777 /7//e, /7//77/e//7/77Z... /V77 A 777777/ 7//*eve.s77 sve//e .se v 777^777". 7777 ///'/7777 777'7'.S77. 7*eA 7777 /S'77 /777 /77 77C ... Janc/ko!cnc .AlA^l/ASAT: MASA/ IliiKAimtA Ras)2/2007 //7V77 /č'ž/ r777*777*777777 v .1777. .S'777*///77'A/ VSV/L'/' 77777^/7777. A'7//7 /777/ .('77 f/S'/? AVrj/c/rc/rf.s/ 1' 7777^/77 ;/777/7'7777 /77fA 7777*/t'7/7(.'č'.s7 /C ff//77 7777*^/7*7777. .Š77V 7777'/V'7'777 f/l'7? Zl'77777'7'A 777f77"(/r7 v sv^/ .sc;^ 7/7*777777'.'' Ž7'//,^7/777777*7/7/ 1'77/7*7'1'77.S 777777? (7'7/.s//.š//7//7//7/r.''' /r7/7///7'V/77//'7/7/// /777777 S' /77V77 .<-/77/7777*/? A/7'7/ ;s'7'77 7; 7*77^7/7/// st*/777777/rrs'7'/77'/.''' A/777' 7777.S/7'7777 A7/77 1'7*? /?777//77. 7'7/7//)7 V 777/ 7777*//// \A77r /7*7/. A(/77A/7'.š'7'f/r/. /77/. .S7777'/77/ /777///7*7/ J77/7*///77 .S/7'7777. A 77 (7/77 /77'A7/77, A7/77./7//77*7' 777' V7*. /7/7/7// V7 77A77 r7//77*7.S 7 7777^/77. ^^4 ... .S'l'77 /77/7/, 777'/)////. A7///7/A// /7*/77'7*.(777, 7/7//77/.S'7'777'7//7//7A/7 7777/777 7-/777777/77 /777 /7/*7/r/77'/77 ///r//7/. !5() !ll!:i ItAlgarski učeni i Jugoslavija 1930 Bolgarski učeni i Jugoslavija Makedonski pregled 6/1: 151-152 Dalsaee. Jean )936Apropos de laSterilisation BevtSlkerungsfragen Berieht des Internationalen Kongresses Itir Bev6lkerungswissenseha)t Uerlin. 26 August I September 1935 I lans Harmsen i I ranz l.ohse (ur) MUnehen: J. f. I.ehmanns Verlag. str 706-712 I rederiei. Nora 2000 (um. Corrado Dizionario Uiogratleodegli Italiani. t 25 Rim Istituto deliUneielopedia Italiana. str 18-21 Iglič. Aleš in Kralj-lglič. Veronika 2006 Živl jenjepis avtorja Niko Zupanič Izbrana dela iz historične etnologije m antropologije Ob 130 ohletniei avtorjevega rojstva Aleš Iglič i Veronika Kralj-lglič (ur) Ljubljana Univerza v Ljubljani, filozofska fakulteta. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, str 7-13. I tiddeeke. Andreas 2000 Rassen. Schitde! und (iclehrte Zur politisehen l unktionalitat der anthropologisehen l orsehung und Lehre in der fradition Lgon von Liekstedts frankfurt am Main et a! : Peter I ang Mazosver. Mark 1999 Dark Continent: l urope s l \ventieth Centurv London: Penguin Uooks Mitrovič. Andrej 1969 Jugoslavija na konfereneiji mira 1919-1920 Beograd Zavod za izdavanje udžbenika Soeijalističke Republike Srbije Mosse. (ieorge Laehmann 2005 Istorija rasizma u Lvropi Beograd Službeni glasnik Odmevi na predavanja dr N Zupaniča 1936 Odmevi na predavanja dr N Zupaniča ))() rasni estetiki ljudstva pri Jugoslovanih«. Ltno]og8-9: II9-120 KULTURA Rast 2 / 2007 Pittard. Lugene 1917 Les peuples des Balkans l:squisses anthropolognjues Pariš Attinger Christian Promit/cr ANIROPOPOO IN /NANSIVPNI RASI/,CM KDI.ITIRA Rast2/2007 Podsckeija jugoslovanske etnografske sekcije 1928 Podsckeija jugoslovanske etnografske sekcije na mirovni konferenci v Parizu Idi') /a slovensko-nemško mejo. /a Prekmurje in čehoslovaško-jugostovanski koridor etnolog 2: 86-89. Promit/cr. Christian 200) Niko /upanič 2002 in vprašanje jugoslovanstva; med politiko in antropologijo (1901-194)) Prispevki /a novejšo zgodovino 41/1: 7-30. 2003a Niko /upanič kot slovenski etnolog Njegovo ravnateljevanje v etnografskem muzeju v l.juhljani (1923-1940). etnolog 13 (64); 287-347 2003b Die Kette des Seins und die Konstruktion Jugoslavviens tJ: llahshurg posteolonial Maehtstrukturen und kollektives (ieditehtnis Johaunes I eiehtinger. tlrsula 1'rulseh i Morit/ Csaky (ur) Innshruek et al Studien Verlag. str 289-30) SlaveeCradiSnik.Ingrid 2000 I tnologija na Slovenskem Med čermi narodopisja in antropologije l .juhliana. /alo/ha /RC I retja skupščina internaeionalnega inštituta /a antropologijo v Amsterdamu 1928 Iretja skupščina internacionalnega inštituta/a antropologijovAmsterdamu.Ctnolog2: 83-85 Irgovčcvič.Cjuhinka 1986 Naučniei Srbije i stvaranje jugoslovenske države 1914-1920 Heograd Narodna knjiga Srpska književna zadruga furda.Marius 2004 The idea ol national superiority in Central Puropc 1880 1918 l.ewiston: edwin Mcllcn Press. lurda.MariusiWcindling. Paul i 2007 Hlood and I lomeland I ugenies and Raeial Nationalism in Central and Southcast P uropc 1900-1940 MariusTurdaiPaulJWcindling(ur)Hudapcst NcwYorkCPTJ Press Vlahovič. Pctar 1964 In memoriain Dr Niko /upanič. (ilasnik antropološkog društva Jugoslavije I 7-8 /upanič.Niko I907a ,Sistem istorijske antropologije balkanskih naroda I, Starinar Organ Srpskogarhcološkog društva Nova serija 2: 167-189 I907h Ilirija, l jubljanski zvon 27: 486-492. 554-557. 615-620 1908 Sistem istorijske antropologije balkanskih naroda II. StarinarOrgan Srpskog arheološkog društva Nova serija 3: 1-70 1920 I tnogeneza .lugoslavena. Rad Jugostavenske akademije z.nosti i umjetnosti 222 137-193. 1934 /ur physio-etlinisehen Metamorphose der VfSlker mit hesonderer Riieksieht aul die Sudslasven. Atti del Congrcsso Internazionale per gli Studi sulla Popolazione (Roma. 7-10 Settemhre 1931). t 10 Corrado (iini (ur) Rim: Institutu Poligralleo delto Stato. str 167-176. I936a O rasni estetiki ljudstev pri Jugoslovanih, etnolog 8-9 62-81 19366 /ur anthropoiogischcn Asthelik der jugoslawisehen l.andhevOlkerung tP Uevolkerungslragen Herieht des Internationalen Kongrcsscs lur UcvOlkcrungsvvisscnschalt Ucrlin.26August PScptcmhcrl935HansHarmscnilran/[.ohsc(ur)Munchcn: J) l .ehmanns Verlag. str 480-485 )S2 Veronika Zupanič-Kratj Ateš !gtič Veronika Kraij-!g)ič *Vtcm delu pri opisu Življenja imlda oschnosii uporabljamo priimek Zupanič, kotje navedeno v vseh nam /naniliosehnihdokumeiUilt.inpri-iinekŽ.upanič.kogre/aeilatedel.ki jih je pod tem priimkom objavil v znanstveni literaturi **Veronika/.upanič-KraljjehčiN. Zupaniča Naslovna slika iz Zupaničeve knjige Avelllyria. I'arizl')td KUI.TUHA Hast2/2t)07 N!KO ZUPAN!C !N NJEGOV BOJ ZA IDENTJTETO SLOVENCEV Uvod Identiteto Stovencev lahko pojmujemo kot stanje zavesti polja neke skupnosti, ki je zaradi so-bivanja in skupne kulture v sedanjosti ali pa v preteklosti med seboj povezana. Vprašanje, ki se pojavlja pri oblikovanju identitete Slovencev, je, kakšen je položaj Slovencev glede na druge skupnosti. Iz življenja in dela Nika Zupaniča* je razvidno, da se je zavzemal za rešitev, v kateri bi bili Slovenci čimbolj svobodni in čimmanj podrejeni. Po soočenju s položajem Slovencev v širšem evropskem prostoru (karje doživel med študijem na Dunaju in kasneje med svojim znanstvenim in političnim delovanjem) je bilo njegovo delo usmetjeno k temu, da bi prikazat pomen bivanja in kulture Slovencev v svetu in pomagal, da bi se Slovenci uveljavili v mednarodnem prostoru. Pri uresničevanju tega cilja je videl rešitev v povezovanju s skupnostmi Balkanskega polotoka. Prizadevanje za identiteto Slovencev priča njegovo politično delovanje pri nastajanju kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, pa tudi objavljena dela iz različnih področij humanistike, v katerih je predstavil svoje rezultate preučevanja izvora in lastnosti skupnosti, ki so prebivale na Balkanskem polotoku, in njihove kulture. V tem prispevku predstavljamo bežen, a celovit pogled na Zupa-ničevo življenje in delo. Na osnovi njegove zapuščine in osebnih izkušenj** menimo, daje bila rdeča nit Zupaničevcga delovanja in ustvaijanja iskanje identitete Slovencev v okviru možnosti, ki so bile na voljo v času in prostoru njegovega bivanja. i.'ČYE!L DE L'/;;//;;.sA;7; verzov .sAorp/ ;;/ mo-goče Ao;;;pon/ro//, rožen /z/em. prov /oAo po /n;/; ne AoAršnego Ao/; /eA.s/o v proz/;;.' /a našega največjega pesnika Prešerna je bil mnenja, da nima prav veliko pesmi.ki jih je mogo-če komponirati, razen nekaj izjem, kot so Mornar. Nezakonska mati. Zdravljica, ki pa so jih ttžeAompo-n/rn/; f 7//;or /n neAo/er/ ;/r;;g; /oAo /epo, ;/o /t/ /7/; /oz ne zno/ /to//.še /n .se p/; zo/o n;7; v .son/o/; n/.scm /o/;7. t eč/; ;/e/ Prešernove poez;'/'e po n/ pr/A/or/et; zo Aompon/ro77/e že zo/o. Aer /e /o poezZ/o že somo po .sc/t/ /oAo popo/no /n /e m/.s/; /oAo r/oAončno /n v.seo/t.segp/oče pre/;7o v /tc.sc;/o. ;/;; .s/p/; Aompon/.s/ /tre;/ /en;; ;;n;e/-n/nom/ ne/tog//en. (ilede Cankarjeve poezi je pa meni. da je ttprece/ ne/tog//eno. poč pa /c ve//Ao mnz/Ae v 77/egov; proz/. Aon;/to;;/r;;/ .sen; neA;;/ .s/;;vAov /z A;;-ren/o. prov;7no na/ /t/ se /sAorp/ ;/o /oAo/ g/o.s;7o. "ttDomov/tto;;. or/ZotneA /z ttAnren/o;;. /von ('ot;Aor /Ze.ser/e s/ /e ;zn;/.s/;7 /n /;;;/; n;;;z/Ao /e ;/o/ /van ConAor, n;;7o;///e po /e zop/.so/ /n o/t;/e/o/ A/or/on A*oz/no;; 7 Pesmi Otona Župančiča so po ODMEV! !N ODZ!V! Marjan Kozina in Hožirlar Jakac leta 1944 naosvobojcncni ozemlju. (ZAL. NMLI92.a.e.372) Marjan Kozina in I ran Zssitter pri šahiranju.(ZA!.. NML!92.ac 374) ODMI V! IN ODZIV! Ras(2/20()7 njegovem skoraj idealne za komponiranje. zzAzzzzz/zrzzzzzrz/.s-ezzz zzeArz/ zz/e-//fzvz7z/ze.szzzz zzez*rzrzzzzzezzz. jrzArz/ zz/Zz' ezzzz .se /rt/ zzz /zrz.sz*ec'z7rz. ZzzArz, r/rz /zz A// .szzzzz .s' .szz/zrz zzzr/rzvzz//ezz. .še zzzz/'-/zrz//' .so or/ v.šee r/zrz/zrAezze zzt///rzzz-Aee. " Največ je komponjrttl pesmi l ili Novy. s katero sta bila Itidi velika prijatelja. Po končani ginttiaziji se je vpisal na Atudij matematike, kasneje pa je ljubezen do glasbe prevladala in vpisal se je na glasbeno akademijo, ki jojetudikončttl. Druga svetovna vojna ga je ujela v Heogradti. v času koje služboval nag)asbeniakademiji.)>!',šo///e/)//o /zztzčzzrz.' /zo.sez/rz/z .szzzrz /z/*/ Azz/zr-zzzčzzzA/. //o.s/ze/ /to.s/. /zz/z rvzzrz Arzvrz /o .se zz^zz/)//7z/z v zze.sAzzzzčzzz/z. /rrez-/z/rz<7zzz7z z/e/zrzZrz/z. /^zer/zzvrzzz/rz .šoto oz/Azz/zz/z 7)/*ez vo//e, rz7z*ezz/zz/z .szzzzz /77z v.so/ /zet zzzzzzzzZ /zzv/zzzzzzzz /7; AzzzzzVovz/z zzzz/zzzzzzz/'/zz^ZzzzzzzzzZ/zz-ez/roz/zz/. /zzz/z zzzz^z/ .ŠZzzz/zozZz /e /zz/zz vrz/zz.š/e zzzozzz-vzzz/zzzz zzzz/zz^Zzz ... I r;er/e//7z 2 7. zzzzzzczz .se /e zzzzzezzzz zze.gzzZzzvzz.sZ zzzzzzzAzzz/zz /zz'eA//zevr;7rzeetz;;t ve.se//7trr/^rz//e zzzZ zzegrz /'zzAz ... /7zz;zzzz.š//zz/.sezzz. /zzvz zzzz zzz/zzzzz /zrz .sevz^z/zz/Jz^zzgzzzz/. zzzZzz/zzz.sZzzz.šzzzz Zz*/ze/. ZzzZzz .sezzz. r/rzA/ez* /e /zz/ .še ezz.s'. /zrz.s/zzezzzz/ fezzrz zzz zzZzzzAzz z/zzzzzzzv s' .S7rzvezzz/7z ... .Szzzzz .sezzz .se Zz z z/zzz /zzez/ /zzzzzz/zzzzz/zzzzzz/zozz vz zzz/ r' /Aezz//z*zzz7 .š'e z/zzzze.s zzzz/ezzgzzzzAzz. rzzAzz/.s'zozzzzzz-/zz*zzvz7 Zrz zzz^zzzzzzzzz.sZ. zz" Po kapitulaciji Italije leta 1943 je le nekaj mesecev pred internacijo žene in otrok v Nemčijo odAct v par-tizatic. kjer je delal na ktilttirncm področju, saj za borca, ktzt je sam rekel. nj bil pripraven. Organiziral je pevske tečaje, ustanavljal je vojaAke godbe, kontponiral. prevaja) in pisal "Z.AI..NMi:i92.a.K.20t) ODMIVI !N ODZIVI Rast 2 / 2007 razncčlankc. Oh koncu vojncje prišel z IX. armado v Trst. kjer je po nalogu štaba s še enim soborcem prevzel tipravo Radijske postaje.'" Po vojni je služboval na različnih glasbenih ustanovah in se tikvarjal s konipotiiraitjemterznajrttzličnej-šimi drugimi dejavnosttiii. po katerih ga manj poznamo: to je s pisanjem Ulmskih in opernih scenarijev ter tihretov. pisanjem raznih člankov m prevajanjem. Zgodovinski arhivi juhljanalino-ta za Dolenjskrr in Belo krajino Novo mesto hrani precejšen del njegove zapuščine, ki sta mu jo leta I9SP vclikoduštto podarila sin.lurij in danes že prrkpjna hčerka Metka, poročena Do večar. Zapuščino sestavljajo izvirna delti v obliki rokopisov in tipkopisov, spričevala, diplome, priznanja, odlikovanja. ki jih je prejel za svoje delo, pisma in fotografije, časopisni izrezki ter nekaj njegovih prvih tiskanih del. Vse gradivo je shranjeno v 14 arhivskih škatkih. Njegovo zapuščino hranijo ttidi nekatere druge kulturne ustanove, na primer Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, nekaj pa tudi Glasbena šola Marjana Kozine v Novem mestu. Kozina je pisal tudi potopise, kritike. polemične sestavke ter poljud-no-strokovne spise. Preizkusil sc je tudi v pisanju kratkih zgodbic za otroke. Marsikatero idejo za svoja dela tako z glasbenega kot literarnega področja je dobil na ljubljeni Trški gori. kamor je zelo rud zahajal, kjer seje spočil in uredilsvoje misli. Žcvpnitizunihscjcukvarjalspi-sunjem člankov in skečev. Ohranjen je samo skeč Štirje bratje, ki ga je januarja 1945 izdal propagandniod-dclck Glavnega štaba NOV. kasneje pa je bil objavljen še v Obzorniku (leta 1952). Članke o glasbi je začel objavljati že kmalu po vojni. Izhajali so vSIo-venskem poročevalcu, kasneje v Delti, tedenski trihtini(ff).ltorcu. Naših razgledih, (ilashenitnladini itd. Prispevke je objavljal tudi v časrrpisjti v republikah bivše Jugoslavije. na primer v Vjesnikti u sri-jedu. Književnih Novimih. Borbi in tudi zunaj meja Jugoslavije, na primer v Die Prcssc, kjer je objavi) člancko Plečniku. Vurhivu hranimo med njegovimi rokopisi ttidi rokopis z naslovom Beethoven in njegov opus, ki je pravzaprav njegova priprava za predavanje študentom na (ilasheni akademije. kjer je tudi nekaj časa pouče-val. V tem predavanju je razložil svoj pogled na Beethovnove tri klavirske sonate. opus3L" Zanimiva so tudi njegova Pisma oglasbi.kisoizhajalavSIovcnskcm poročevalcu leta 1954. I ti v obliki pisem Metki, očitno gre za njegovo hčerko, na zanimiv in poljuden način govori oglashcni teoriji. Dve deli. v katerih obravnava glasbo, pa sta izšli v samostojni knjižni obliki že za časa njegovega življenja. TojcABCglashc. izšlo pri založbi l ipa leta I95H, in Svet operne glasbe pri Cankarjevi založbi leta 1992. lisej Oči proč od iepote je bil objavljen nekaj dni pred njegovo smrtjo v Naših razgledih, odlomek pa v reviji Glasbena mladina Slovenije. Zelo zanimivi so ttidi njegovi potopisi, v katerih opisuje večja mesta. evropske prestolnice in pokrajine: Munchcn. Pariz. Skandinavijo in Lgipt oziroma svoje dogodivščine ohohisku Kaira. Ponjcgovismrtijih je uredil Severin Šali in so izšli leta 1970 pri Dolenjski založbi z. naslovom Veseli potopisi.Odlomki njegovih potopisov so bili objavljeni v Delti. Napisat je tudi veliko humoresk, ki jih je zbrala Metka Dovcčar in urcdilToncPavčckznaslovomDo-hra volja Marjana Kozinc in stajih tako iztrgala pozabi. Knjiga je izšla leta 1997 v Knjižni zadrugi v Ljubljani. V humoreskah je kritiziral določene nepravilnosti v družbi ter človeške lastnosti oziroma slabosti. Veliko njegovih humoresk oziroma kozerij je aktualnih še dandanes. Med njimi bi izpostavila zlasti Koristna pobuda Z()S-a (Zveza organov samoupravljanja), kjer so norčuje iz s;iinoupravl j;injn oziroma načina gospodarjenja in planiranja. Slikar, tu se norčuje iz moderne umetnosti, zlasti slikarstva. Penzionist humoreska, ki je aktualna za vse čase. Novoletne želje kaj naj hi se v letu I95K nc dogajalo več, v kateri kritizira malomaren odnos do kulture in nekontrolirano trošenje denarja. Veliko njegovih humoresk je izhajalo v Pavlihi. Na šaljiv način jc namreč v nadaljevanjih opisal člo- "ZAL, NMh 192. a.c. 221-224 "ZAL,NML 192,a.e. 233-256 ZA!.. NML 192. a.e. 220-224 Odlomek i/ ko/inovcga rokopisnega življenjepisa. (ZAL.NML 192, a.c. 8) ODMI VI IN ODZIVI Rast 2 / 2007 vekove lastnosti, kot so: Pohlep po denarju. Požrešnost v jedi in pijači. Slavohlepnost. Puristična požrešnost, Davčna ttprava. Požrešnost matere zemlje. Opravljivost. Hvaležnost, Nevoščljivost, Ljubosumnost, Skromnost in bahavost. Žeja. Veza, Lakomnost. Vremenska napoved. Malioglasi. Loterija. Resnicoljubnost. Zavist. Birokracija, Pozabljivost, Častihlepnost. Čednost, Trma, Obračun v gostišču. Hinavstvo, Obleka. Pater. Tolažilna beseda. Zdravniška veda. Predračun, Ljubljanska resnica, Žcnitovanjska ponudba. Domišljavost. Vljudnost. Dobrota, Lovstvo in ribištvo, Zashi-gc za javnost. Zakonska laž. Samska laž. 'trgovinska mreža. Lažnivost, Otroška laž. Šolska laž. Športna laž." Poleg Človekovih lastnosti se je lotil tudi Človekovih dejavnosti, kjer je po abecednem vrstnem rcdti opisat dejavnosti oziroma poklice. Povod za to poljudno psiho-hiološko razpravo,kotje sam imenuje, naj bi bilo srečanje z neznancem, ko je na železniški postaji čakal na vlak proti Dolenjski." Ti humoristični spisi so izšli v knjigi leta 1957 pri Slovenskem poročevalcu. V svojih besedilih, čeprav so bili pisani pred približno petdesetimi leti. obravnava večno aktualne teme. kot sopokojnine, upokojenci, odnos do kulture. Preizkusi) se je tudi v pisanju kratkih zgodbic za otroke. Čudna noč govori o Tinčku, ki sc je v kresni noči izgubil vgozdu in prisluškoval živalskim pogovorom, v zgodbici Medo prisrčno in duhovito opiše psa. Mako pa je zgodbica o mucu in o tem. kako je dobil ime. Klobuk je zgodbica o vrabčku in strašilu. Gobe govore ti deklici Metki, ki je $[a nabirat gobe za svojega očeta, v nji je slikovit opis vinogradov na Trški gori in gozda pod njo." Prevede) je tudi štiri knjige, in sicer iz. češčine Vrtičkarjevo leto KarlaČapka. ki je izšlo leta 1953. iz nemščine I larsanjyja Zsolta (lalilea (ialileija leta I95S. iz angleščine Nepotešljivo hrepenjeCoulterjaSte-phena leta 1965 in Heyma Stefana Zadevo (ilascnap leta 1965. Ves čas svojega življenja je bil Kozina poln idej. a jih je veliko ostalo le začetih, ker jih zaradi kratkega življenja ni uspe) končati. 19. junija 1966 je v starosti 59 let umrl. Zapustil je bogato zapuščino, s katero se je zapisal v zgodovino za vse čase. z-,-, ^ . . . ' ' ' 7-7-—. ^^ ^ č ^ Z,^, — Tatjana Preg! Kobe ODSEVAJOČA PREHODNOST V T!Š!N! PROSTORA Stikarka Uršuta Bcr!ot razstavna v cerkvi cistercijanskega samostana kostanjeviške Caierije Božidar Jakac Slikarka Uršula Berlot (l')73) si jcizhrata svoje mesto, svoj način pripovedovanja. Na osnovi morda najbolj subjektivne in najbolj romantične poetike dvajsetega stoletja, kakršna je lirična abstrakcija, nas na prosojnih, plastičnih nosilcih izziva in priteguje z motivi, pri katerih se ne moremo upreti poetični zamaknjenosti. tokrat na razstavi z naslovom Prehodnost, ki je že nekaj mesecev - od 6. oktobra 2006 do 15. aprila 2007 na ogled v cerkvi cistercijanskega samostana kostanjc-viške Galeri je Božidar Jakac. Berlotova, zavezana ustvarjanju podob naravnega ravnotežja in har-monijc, je po končani Srcdtijittara-voslovnomatctnatičniAolivljub-Ijani dve leti Študirala samostojno filozofijo na Ijtthljanskililozofski fakulteti ter obiskovala privatno Solo za risanje in slikanje Zmaga Modica. Leta 1004 je pričela s Študijem slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1004 diplomirala pri prof. Gustavu GnamuAu ter magistrirala pri prof. Lojzetu Logarju. Leta 2000 jc pri prof. Bernardu Piffarettiju diplomirala na Lcole Nationale Supcricrc des Beaux-At*ts v Parizu, kjer je študij tudi nadaljevala. VShtvcniji in v tujini jc imela več samostojnih in skupinskih razstav. Med njimi leta 200) samostojno razstavo v ljubljanski galeriji Lqurna in kasneje samostojno predstavitev v galeriji Le Pont Ncufv Parizu. Na pariški razstavi Cite intcrnationalc univcrsitairc je leta 2001 prejela prvo ttagrado. isto leto je dobila tudi posebno nagrado tudi v mestu Sakaide na Japonskem. Slikarka, ki živi iti ustvarja v Ljubljani in v Parizu, iz izpolnjuje svoje sledenje in hrepenenje po identiteti in umetnosti kot bi sledila Cezannovi misli, da slikati po naravi ne pomeni kopirati tistega kar je objektivno. temveč uresničiti svoja občutja. Čeprav razkriva naravo s stvarnimi postopki, zasnovanimi na naravnih tizikalno kemičnih procesih kristalizacije in strjevanja, sev svetlobi, ki se pretaplja skozi presojne površine slik in skrivnostno diha, asketsko, a čutno razliva koprena doživetega. Slikarkina individualnost pri ustvarjanju vizualno izčiščenih objektov. ki na transparentnih nosilcih predstavljajo zapise večinoma nadzorovanih gest v obliki nanosov prav tako transparentnih smol. je spojena z. njenim občutljivim odnosom do sveta, ki ga. vizualano nasičenega in do nesmiselnosti krutega, ne sprejema. Njen meditativni ustvarjalni obred, odmaknjen od vsakodnevnega življenja in prežet z zazrtostjo vase. je izrazni način za oživljanje filozofsko poglobljene in poetično občutene ideje o vzpostavitvi naravnega ravnotežja in harmonije. Bistvena odlika slikarkinih odzivov na stvarni svet je v načinu podajanja. ki prisili gledalca k opazovanju vsega naslikanega, v zgoščen sprehod po prostoru z nenavadno postavitvijo slik po tleh, premišljeno odmaknjenih od sten ali nanje le prislonjenih ter prosto stoječih v prostoru. Za nesnovno, presojno podlago uporablja pleksi steklo, na katero z rahlo pigtnentirano umetno smolo nanaša organsko spreminjanje oblik v naravi tako, da se sence in odsevi barv prelivajo skozi prostore slik. Barva, ki jo določa dodana količina pigmenta v sicer popolnoma prozorni smoli, poudarja strukture in sence; čim man j jo je. tem večjo osvetlitev in premišljeno ozadje zahteva slika. Uporablja postopke gravitacije, včasih pusti barvo kapljati skozi mreže velikokrat ustvarja tudi sočasno z dvema ploščama —, vedno pa so slike gotove (strjene) zelo hitro, saj sc kristalizacija in ptdimerizacija delcev zgodita v nekaj urah. Izbrano izrazno sredstvo zaradi hitrega sušenja barve zahteva sistematično, vnaprej premišljeno ustvarjanje, vendar Uršula Berlot včasih dopušča tudi naključja. Zato so tudi posamezne oblike presojnih membran.ki nehote nastaticjo. ko jih slikarka vedno bolj nesnovne spušča na brezbravno površino plek- Tatjana Preg) Kobe ODSI VAJOČA PREIIODNOSI V IIŠINIPROSIORA si stekla, v tem duhu prepoznavne in pozorno ulite kot del celote. Narava, ki Berlotovo zanima kot prostor llzikalnih fenomenov, elementarnih stanj svetlobe in snovi, je - ustvarjena na pleksi steklu torej umetna, in kot taka ponuja izzstop iz vsakdanjega doživljanja, hkrati pa poustvarjalkini ideji in nenavadni izvedbi horizontalna postavitev organizacije prostora sledi logiki urejenega pcjsaž.a.StaktMdilimi krhkimi oblikami je slikarka razširila sicer asketsko zasnovano metaforično pripoved. razširila in tudi poglobila razmerje med naravo in kulturo življenja, hkrati pa jodvignila na dttjcmljiv izziv v odnosu do gledalca. Upodobitev. ki združuje naravno in umetno. minljivo in trajno, razgalja svojo bistvenost s pocnostavljcnostjo. ki omogoča pretakanje svetlobe. Bo-glcd na umetno ustvarjeno naravo rojeva občutek, da postajamo njen sestavni del. in. utopljeni v posameznih oblikah.ki vsaka zase živijo svoje življenje, nehote sledimo mislim. ki se porajajo iz njene nenavadne lepote in preprostosti. Mnogo stvari vpliva na to. kako dojemamo in kako si zapomnimo njena umetniška dela. Predvsem jc to prostor.vkatcrcm jih gledamo.Oh spremembi prostora, v katerih jih vidimo. in vsakokrat drugačnega načina postavitve v različnih galerijah, sc tnnetničino delo večinoma zdi drugačno: novo okolje vsakokrat znova ponuja drugačen sklop likovnih predstav. Torej leži bogastvo njenega izraza tudi v širokem razponu ponujenih prostorskih možnosti,ki omogočajo donnšljijskodo-grajcvanjc iti nadgrajevanje. Svetloba,ki sc razliva skozi njene slikc-ohjekte. pritegne pozornost in postane dogodek ter na skrajno krhek način kaže soodvisnost med zunanjim in notranjim dogajanjem. I Ikra-ti pa naslovi del. za katere uporablja različne materiale (pleksi steklo, odsevna folija, umetna smola, vrtilni motor, luči) iti postopke, večinoma natančno opredeljujejo umetničin namen: Odsevajoča prehodnost (kinetična svetlobna uistalacija različnih dimenzij). Neotipljiva ostrina in Subtilna presečišča (svetlobna projekcija.umehnt smola na pleksi stek-lu).Kristalnidiagrnm(odscvna folija iti pleksi steklo, kjer igrajo vlogo tudi žive barve) in Navidezna zasteklitev (digitahmvideoprojekeija)terlntro-spckcija (radiologija magnetno resonančni posnetek, obogaten z zvočno kompozici jo Damirja Simonoviča). V zanjo značilnem razisko-vanju zaznav in sttmj zavesti Berlotova nakonccptualno zasnovan način ponuja svojo zgodbo, s katero v tišini posvečenem, a mogočnem proštom zgodnjegotske triladijske bazilike sttblimno razkriva oblike med materialnim in nematerialnim.med dejttn-skostjo in duhovnostjo. ttršula Berlot: SIJUUENA PRESEČIŠČA, svetlobna projekcija. umetna smola na pleksi steklu. 1.8 x 1.2 m. 2006 Jasna Kocuvan BOGDAN BOROC STEKLENICE EH ODMIVIINOD/.IVI Rast 2 / 2007 BOGDAN BORČIČ: GRAFIKE IN SLIKE IZ CIKLA STEKLENICE l'h)d sodelovanja dveh ktthurttih ustanov sta ra/stavi znanega slovenskega grallčncga ustvarjalca in slikarja Bogdana Borčiča, in sicer je v Jakčevem domu. ki deluje pod okriljem Dolenjskega muzeja razstavljen izbor del grafičnega eikla Preproste reči ter umetnikov najnovejši. še vedno nastajajoči cikel Steklenice, ki nastujuvdialogtizistoimcnskimsli-karskim ciklom, razstavljenim v Kulturnem domu Krško. Bogdan Borčič je ustvaril bogat in raznolik opus takovgrallčncm kot vslikarskcmmcdijti.kista po umetnikovem prepričanju dve ntedse-hojno vplivni področji.skaterima je vrisal globoko, neizbrisno sled ne samo na slovenski, temveč tudi na mednaritdni likovni sceni. Umetnikovo kontinuirano ustvarjanje ga uvršča med najbolj vitalne, vsestranske ustvarjalce, ki so se zapisali raziskovanju in udejanjanju likovne zamisli. /a svoje ustvarjanje je prejel mnoga priznanja in nagrade, pred dvema letoma tudi Prešernovo na-grado za življenjsko delo. Ustvarjalni opus Borčiča lahko razdelimo v vsaj tri večja obdobja: poakademijsko ustvarjanje do začetka sedemdesetih let 20. stoletja, ko enakovredno nastopata grallka in slikarstvo, obdobje med letoma 1970 in 1980, ko sc umetnik posveča izključno graliki. in obdobje po letu 1980. ko sta v umetnikovem opusu grallka in slikarstvo ponovno enakovredno zastopana. Je eden glavnih predstavnikov tako imenovane I juh-Ijanske grafične šole, ki zagovarja popolnost tehnične izvedbe in eksperimentiranje znotraj nje. kar jc tudi ena pomctnbncjših značilnosti likovnega ustvarjanja skozi ves umet-ttikov razvoj. V Borčičevem atel jeju je med letoma 200.1 in 2005 nastal grallčni cikel Preproste reči, v zadnjih mesecih pa v njem itastaja slikarski in grallčni cikel Steklenice. /. njima nas umetnik popelje v svet preprostih, vsakodnevnih motivov iz naše neposredne bližine, ki so prav zaradi tega najintimnejši in bogato izpovedni Jenajrazličnejše predmete utnet-nik najde v intimi svojega ateljeja, na bolšjem sejmu, na slikah ingra-llkal) velikih mojstrov ali globoko zakopane v zemlji. Borčič je dejal: »Po/vrcfH///t o<7v/*že/;e /n rr/v/*že//e... /'o/otTj/c .so .sAoz/ čo.s. te .stvor/, /o oo /sottett /Lo.sto/e č/.sto trovot/tre pre-/^/o.ste teč/, č^t/.so/eoe. .sejo/ /e/^r/t/o. OAVo/?o/ette težoo.st/. A o/ ot/tttev ///*e-teA/o.st/ /to /te/ot/ /to/t/t/o Xt/o/ .se /tt/tAo /g/ o/t; z /t/tt/tt /o to /e tto/vee. Aot* /o/tAo t/očoAo.š.« l i majhni predmeti, ki lebdijo v neskončno belem breztežnostnem prostoru, učinkujejo kot mantra: jasna, čista, nabita z energijo, ki nas potopi v meditacijo, kjer je pomembna osredotočenost na eno točko, steklettičko ali na preprosto reč. vse ostalo jele neskončna moč beline. Ju se pokaže Borčičev izjemen občutek za izčiščenost kompozicije ter mojstrsko obvladovanje tonskega niansiranja. saj če se prepustimo, nas pttpelje v paleto žametno zabrisanih zemeljskih tonov, kjer v preciznem izenačevanju barvnih odtenkov občutimo energetsko valovanje posameznih barv. Jako vsi odtisi, nastali izpod Borčičcvih rok, dobijo tisto tako značilno nežno, mehko teksturo, ki ga odlikuje. Izbira jedkanice, ak-vatinte in suhe igle kotenih najbolj zahtcvniligrallčnih tehnik je pri tem videti skoraj samoumevna, saj so lete znmžnc resnično izjemno subtilnih učinkov. V koncept razstave so smiselno vključeni tudi predmeti sami. ujeti v prozorne kocke, iztrgani iz. vsakdanjosti, svojega primarnega konteksta in s pridohljctmttt/vo vlogo dopolnjujejo grallčno upodobljene predmete. Vzporedno z grallkami ustvarja umctniktudislikc(akril. kolaž), ki v kombinaciji z risbami-slikami (akril. voščena kreda) tvorijo diptihe. V nasprotju z grallkami. ki utelešajo minimalne tonske razlike, se je v slikarskem delu cikla Steklenice umetnik odločil za močne barvne Jasna Kocuvan BOGDAN BORČIČ: GRAFIKE IN SIIKII/CIKIASIIKIINKI Rasto Božič ODMEVI IN OD/.IVI Rast 2 / 2007 kontraste, ki ostro zaznamujejo posamezne dele slik. Stik barvnih ploskev je tako močan, lahko hi rekli skoraj nasilen kot udarec dveh energij, ki sta trčili druga ob drugo. Slike dopolnjujejo risbe-slike. ki nimajo značaja pripravljalnih študij, temveč so estetsko gledano popolnoma samozadostna. avtonomna dela, v katerih poteka poetičen dialog med dvema tipoma del. ki sc vpisujeta drug v drugega. /. deli Bogdana Borčiča vstopamo vprcčiščcn.prcHnjcn in z. matema- tično natančnostjo stkan likovni svet. ki uteleša neznansko doslednost in stremi k čim popolnejši urejenosti ter čistosti likovne zamisli in kjer improvizacija ali nekontrolirana ekspresija nista zaželeni. Borčič v svojih delih upošteva to. o čemer je Mamice Merleau-Ponty v eseju Oko in duh pisal v teoriji: povezanost naše percepcije sveta, cnost nas in sveta okrog nas. sinergijo čutnega in duhovnega dojemanja ter posebno mesto umetnosti pri našem umeščanju v doživljeni svet. KOMORNI ORKESTER TARTINI - UVELJAVITEV ZNANJA IN NAVDUŠENJA Štiri leta mineva od ustanovitve novomeškega Komornega orkestra Tartini, nastalega kot podaljšek glasbenega iskanja, poustvarjanja, izpopolnjevanja ter navdušenja nad glasbo Bacha. Mozarta. Vivaldija, na splošno glasbo od baroka do klasicizma.Orkester izvaja (udi sodobno slovensko komorno glasbo. Bo vrsti nastopov domu in tipanju vltaiiji je postal orkester Tartini ključen dejavnik v širjenju in gojenju tako komorne kot sakralne glasbe na novomeškem območju. Vse jasneje mu pripada vodilno mesto v regiji, ustvarjahm mu je uspelo združiti najkakovostnejše in največ obetajoče glasbenike Dolenjske. Bele krajine in Posavja. Njegov vpliv sc kaže v povečanem zanimanju za tako imenovano klasično glasbo, v neki meri je botrova) tudi ustanovitvi novomeške Orglarske šole p. IlugolinaSat-tnerja in uspešni dirigentski poti njenega ravnatelja, diplomanta sakralne glashc.Alcša Makovca. Orglarska štrlaje pod njegovhn vodstvom na dobri poti. da postane prvi slovenski glasbeni konservatorij. Druga plat Tartinija jcz.ancsc-njaštvo. Sestavljajo ga poklicni glasbeniki, študenti akademij, nekaj čla- nov prihaja iz. Slovenske filharmonije it) orkestra RI V. ter največ obetajoči učenci glasbenih šol. Njihov skupni imenovalec je kakovosten in ustvarjalen prosti čas. skupni cilj je orkester pripeljati čim dlje in do čim večjih kakovostnih projektov. Pobudnika ustanovitve Komornega orkestra Tartini sta bila zakonca Branka in I rnest Jazbec, violinistka iti oboist. Ilavtist ter rogist. oba učitelja na Glasbeni šoli Marjana Kozinc v Novem mestu. K sodelovanju sta pritegnila nekaj kolegov in najboljše učence godal. Začeli so kot godalna zasedba, iskali možnost za pestrejši glasbeni izraz, kot ga je ponujal vsakdan. V začetku jih je bilo sedem ah osem. trenutno sc jedru petnajstih rednih glasbenikov pridružujejo še občasni člani, s poreklom iz celotne regije in tudi Ljubljane. Uradno je bil Komorni orkester Tartini kot komorni godalni sestav ustanovljen leta 2003. Po potrebi so ga dopolnjevali s skupino pihal in trobil ter vokalnimi solisti. Omenjenega leta so priredili prvi hož.ično-novolctni koncert, dirigiral je Matej Burger, nadaljevali so s pomladanskim, oba sta do danes postala tradi- Skupinska slika po koncertu v Dtiomu. Il oto: Kasto Božič) !'rot Tanja Kuštrin (l oto: Kasto Bo-žič) ODMI VI IN ODZIV! [