Leto IXXV~ ŠL 138
Ljubljana, ponedeljek 22. junija I93I
Cena Din 1.—
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedeljo tn praznika. — Inseratl do 80 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst A Din 3.—, večji inseratl petit vrata Din 4.—• Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12«—, za Inozemstvo Din 25.—* Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica tt. S
Telefon it. 8122, 8128, 8124. 8125 tn 8126.
FODSUtNIOE:
Grajski trg WL 8.---—     CELJE, Kocenova ulica 2. —- TeL 190,
NOVO MESTO, Ljubljanska      teL St. 28.      JESENICE, Ob kolodvoru 101,  mm mm Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.35L, ^Hfl
AMERIKA HOČE SANIRATI EVROPO
Pred sklicanjem nove svetovne gospodarske konference, ^ ki naj v smislu Hoovrovega predloga razpravlja o finančni sanaciji z odgo-
ditvijo vseh dolgov in reparacij
Wasbington, 22. jnija. Predsednik Hoover je dal sporočiti, da ponuja •vetu suspendiranje vseh vojnih dolgov za dobo enega leta s pogojem, da bo ta sklep kongres ratificiral. Ameriška vlada bo odgodila plačila dolgov inozemskih vlad Ameriki, ki bodo zapadla s 1. julijem tekočega finančnega leta s pogojem, da bodo dovoljene slične enoletne odgoditve tudi za vsa plačila meddržavnih dolgov velikih držav upnic. Ta predlog gre za tem, da bi si države-dolžnice zopet gospodarsko opomogle. Predsednik nikakor ne odobrava črtanje dolgov Ameriki. Zaupanje sveta bi se 8 tem ne dvignilo; nobena država-dolžnica ni dala kdaj za to pobude. Odgoditev plačil se nanaša na glavnico in obresti, ne pa tudi na zasebne dolgove vladam. Dasi se o akciji ameriške vlade na konferenci za razorožitev ne bo razpravljalo, bo vendar s tem Amerika pokazala dobro voljo za ureditev tega važnega vprašanja. Po drugih verzijah zahteva Hoover, da se za isto dobo odgode tudi nemška re-paracijska plačila.
London, 22. junija. Angleški listi soglasno pozdravljajo izjavo predsednika Jiooverja, ne da bi se spuščali v podrobnejšo oceno posledic takega koraka. Soglasno pa ugotavljajo, da je to prvi korak, ki ga je storila Amerika ne samo v svojem, marveč tudi v interesu vse Evrope za omiljenje obstoječe gospodarske krize. Izražajo pa tudi mnenje, da bi bilo umestno, če bi se po posetu ameriškega finančnega ministra Mellona sklicala velika gospodarska konferenca, na kateri bi vse zainteresirane države proučile možnost rešitve gospodarske krize v solidarnem sodelovanju vseh držav.
Nova mednarodna
gospodarska konferenca?
»Times« naglašajo v svojem poročilu iz Washingtona, da je Hoover sklenil podvzeti primerne korake za odog-ditev odplačevanja medzavezniških vojnih dolgov pod pogojem, da nudijo evropske države enako olajšavo Nemčiji pri plačevanju reparacij.
Ob priliki poseta Macdonalda in Hendersona se bo mudil v Berlinu tudi ameriški zunanji minister Stimson. »Times« mislijo, da bo pri tej priliki prišlo do angleško-nem-ško-ameriške konference, ki bi pripravila teren za sklicanje široke gospodarske konference. Ta konferenca naj bi bila po mnenju angleških finančnih krogov nekak vrhovni svet vseh onih držav, ki so prizadete od sedanje gospodarske depresije. Važnost te konference, ki bi se vršila po vsej verjetnosti že meseca avgusta, bi bila mnogo večja od one, ki jo pripisujejo splošni razorožitveni konferenci. Verjetno je, da se bo ta gospodarska konferenca vršila v Parizu.
Ni se treba udajati
prevelikim upom
Beograd, 22. junija. Ako vesti o sklepu Amerike glede odgoditve medzavezniških vojnih dolgov pod pogojem enakih olajšav za Nemčijo pri plačevanju reparacij niso samo poskusni balončki nemške diplomacije, potem je ta korak nafdalekosežnejšega pomena za finančno krizo vsega sveta. Enoletna odgoditev odplačevanja vseh iz vojne izvirajočih dolgov tako med dr-zavami-zmagovalkami, kakor med njimi in premaganimi, bi pomenila zares silno olajšanje državnih financ, s čimer bi si opomoglo celokupno gospodarstvo, zlasti evropskih držav.
Vsekakor pa je treba vse te stvari sprejeti z veliko rezervo. Ameriške Zedinjene države se morajo same boriti s budo gospodarsko krizo. Državni proračun izkazuje ogromen deficit, polomi bank m »črni dnevi« na ameriških borzah so vsakdanji pojavi. Toda Amerika razpolaga res z velikanskimi rezervami in Zedinjene države se lahko brez kvarnih posledic za svoj finančni položaj odločijo za tak korak. Toda Hoover sam veže svojo obljubo na pogoj, da odobri odgoditev dolgov kongres, kar pa je tako malo verjetno, da bi bilo preuranjeno udajati se kakim nadam, dasiravno je razumljivo, da bi evropske države sprejele ameriško ponudbo z odprtimi rokami.
Anglija, ki jo muči vedno večja brezposelnost, bi od vsega tega le ma-
lo profitirala, ker že od nekdaj zavzema stališče, da njena odplačila Ameriki v nobenem primeru ne morejo biti večja od anuitet, ki jih dobiva Anglija od svojih dolžnikov. V veliki meri velja to načelo tudi za one manjše države, ki so se v svetovni vojni borile na strani velike antante. Glavno korist od vsega tega bi imela Nemčija, ki zares nosi največja bremena vojnih posledic.
Pomen Hooverjevega
predloga za Jugoslavijo
Naša država bi izgubila v enem letu 72 miljonov frankov, kar pa bi stvarno seveda ne bilo izgubljeno, marveč samo odgođeno, če drži mnenje pariškega »Mati-na«, da bi se od Amerike predlagani moratorij nanašal samo na pogojna plačila. V tem primeru bi se moratorij nanašal samo na reparacije, doc i m bi bilo plačevanje anuitet na račun vojne odškodnine neprizadeto. Treba pa je na drugi strani vpoštevati, da določa >'oungov reparacijski načrt baš nasprotno. Dopušča možnost moratorija ali odgoditve plačevanja nepogojnih anuitet, ne pa reparacijskih plačil.
Hindenbnrgova poslanica Hooverju
Berlfn, 22. junija. Kakor se je sedaj izvedelo, je poslal državni predsednik Hindenburg predsedniku Zedinjenih držav Hooverju brzojavno poslanico, v kateri opisuje težavni položaj nemškega naroda in naglasa, da bi bila čim prejšnja razbremenitev nujno potrebna. Poslanica najbrže ne bo objavljena v Berlinu, temveč najprvo v Ameriki.
Odmev v Angliji
London, 22. junija. AA. Reuterjev do* pistnik je fmel z raznimi odličnimi politiki in gospodarstveniki razgovor o izjavi ame* riškega predsednika Hoovra o svetovnem gospodarskem položaju. Predsednik na* rodne industrijske zveze Tvrrel je dejal, da bodo Združene države, če bodo prrvo* lile v odgoditev plačila vojnih dolgov, zelo težko prisilile države*dolžnice, da bodo po* ravnale svoj dolg.
Bivši tajnik zakladnoga  ministrstva in
Tudi Kronfeld preletel Rokavski | preliv
Calais, 22. junija. AA. Avstrijski letalec Kronfeld, ki je ponoči z letalom brez motorja preletel Rokavski preliv, je dobil nagrado 1000 funtov sterlingov, ki jo je razpisal list »Dailv Maii«.
Kronfeld se je dvignil z letalom brez motorja »Dunaj« 3000 m visoko na letališču Saint IrLgelbe-rt in pristal po 1 uri v Dovru. Po enotirnem počitku se je v Dovru dvignil 3000 metrov visoko m pristal po enotirnem poletu v Galaisu. Nemški pilot Krause, ki se je udeležil tekme za nagrado, se je moral zaradi silnih proti ve t rov na pol poti vrniti na letališče. (Glej tudi poročilo na 4 strani.)
Iz državne službe
Beograd, 2fi. junija- Z odlokom ministra trgovine je Imenovan za prof. na Tehniški srednji Soli v Ljubljani Boris Jaklič. Za profesorja Dvorazredne trgovske šole v Celju Joso Ažman. Za predmetno učiteljico pri Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani Martina GotzL
trgovinski minister Rime imam je poudaril, da je ameriški predsednik Hoover dal sve* tu najbolj razveseljivo izjavo, kar so jih dali državniki v zadnjih 10 letih.
Tajnik delavskih organizacij Citrine je mnenja, da bodo moraK prej aH slej mi* žati ali popolnoma črtati vojne dolgove. AngKja plačuje Združenim državam letno približno 33 milijonov firnitov za poravnavo vojnih dolgov, d očim prejema na obrestih za vojna posojila in na reparacijah 33 mili* jonov 35 tisoč funtov. Francija plačuje Združenim državam letno 7 milijonov fun* tov, Italija 4 milijone funtov. Nemška re* paracijska plačila znašajo skupno 80 miK* jonov funtov.
Thomas pozdravlja Hoovrorv predlog in pravi, da je Amerika priznala, da noben narod ni neodvisen od drugega.
Lloyd George je naglasi!, da ne bi bila svetovna gospodarska kriza tako huda, ako bi se mednarodni dolgovi črtali ali pa vsaj znižali. Angleška vlada bo razpravljala o HoovTovem predlogu prihodnjo sredo. Ameriški zakladni tajnik Mellon je odklonil vsak komentar Hoovrove izjave in ob* ljubil, da bo storil vse za olajšanje svetov* ne gospodarske krize.
Vtis v Franciji
Pariz, 22. junija. A A. Nepričakovani Ho-ovrov predlog je napravil v tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih silen vtis. Finančni minister Flandin je takoj sklical konferenco načelnikov ministrskih uradov, ki se bavijo z vprašanjem reparacij in s finančnim položajem Nemčije- Po seji je imef Flandin dolgotrajno konferenco z guvernerjem francoske državne banke.
>Matin< pravi, da je bil prvi vtis senza-eijonalnega ameriškega predloga ugoden. Vendar se Francija ne bo odpovedala plačilu nemških neprenosljivih anuitet >Le Jour-naU meni, da bi odgoditev plačil s strani vseh držav privedla do revizije Youngovega načrta. >Temps< piše, da zna Hoovrov predlog imeti velik vpliv na mednarodni položaj, in meni, da pomenja Hoovrova ponudba dalekosežno spremembo Youngovega načrta in veliko žrtev za saveznike.
Nemški računi
Berlin, 22. junija. AA. Hoovrov pred* log je zbudil v tukajšnjih krogih veliko senzacijo, dasi ni izpolnil upanja časopieja, da bo predlagan dvoletni moratorij. Nem* črija pozdravlja Hoovrovo sporočilo, ker ne daje samo upanja, da ji bo reparacijsko breme olajšano, temveč tudi dokazuje, da bodo Združene države intervenirale v sve* tovni krizi in tako indirektno tudi v repa* radijskem vprašanju. Politični krogi po* sebno poudarjajo dejstvo, da je ameriški predsednik pripravljen dovoliti enoletni moratorij pod pogojem, da se zavezniki za ta čas odpovedo vsem nemškim reparacij* skim plačilom. Nemčija bi od 1. julija 1931 do 30. junija 1932 prihranila 1500 milijonov mark. O dogodkih, ki so dovedli do seda* nje Hoovrove izjave poročajo, da je ame* riški predsednik že svoječasno obvestil nemškega poslanika o svoji akciji v repa« racijskem vprašanju m ga zaprosil za ume* nje nemške vlade. Poslanik je odgovoril, da bi Nemčija prisrčno pozdravila vsak tak korak.
Bolgarski narod obsodil Ljapčev režim
Katastrofalen poraz Ljapčeve vlade pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah — Opozicija pod vodstvom Mali-nova je dobila skoro absolutno večino — Krvava nasilja
makedonstvujnščih
Visoko odlikovanje dr. šverljuge
Beograd, 22. junija- Nj. Vel. kralj je blagovolil odlikovati dr. Stanka Sverljugo, ministra brez portfelja z redom belega orla H. stopnje. Minister dr. dverijuga je prejel odlikovanje za velike zasluge za vodstvo •minisitirstva financ od 6. januarja do sedaj. Dr. S veri juga je uspešno vršil velik del važnih državnih poslov glede državnih fi* netne. Po vd ar jati je treba, da je med dru* g*m uspešno izvedel zakonsko stabilizacijo dinarja poleg raznih drugih poslov.
Poklonitev zastave naši podmornic!
Dubrovnik, 22. junija. Včeraj ob 8. je bila v prisrčni slovesnosti izročena v gru-ški luki Častna zastava podmornici »Smeli«. Zastavo, darilo »Jadranske straže«, je ▼ prisotnosti mnogoštevilnega občinstva sprejel poveljnik podmornice Pire, jo poljubil, se zahvalil »Jadranski straži« za pozornost napram mornarici ter obljubil, da bo moštvo »Smelega« vedno pripravljeno umreti za domovino in da se ne bo wiirHay izneverilo sprejeti zastavi.
Sofija, 22. junija. Včeraj so se vršile v Bolgariji parlamentarne volitve. Podrobni rezultati bodo znani šele eez par dni. že po dosedanjih rezultatih pa se vidijo glavne konture končnega volilnega izida, ki je za sedanji bolgarski režim naravnost porazen. Dasiravno je imela Ljapeeva vlada v rokah vso oblast in je gonila volilce na volišče z najhujšim terorjem, je ostala v porazni manjšini. Le v mestih, kjer je glavni kadar uradništva, je dobila večino glasov, podeželje pa je izrazilo sedanjema režimu tako nezaupnico, da bi morala vlada v vsaki količkaj urejeni državi takoj demisijonirati.
Temu izidu volitev se ni prav nič čuditi. Ogromna večina bolgarskega naroda je že dolgo nezadovoljna s sedanjim vodstvom države, toda žal so razmere take, da se vse to ne vposteva. Katastrofalni padee žitnih cen je splošno nezadovoljnost še povečal in tako je imela opozicija, ki je razvila kljub vsemu terorju   skrajno žilavo propa-
gando, razmeroma lahko đelo. Opoei-
cijonalni blok, ki mu pripadajo agrar-ci, demokrati in liberalci, je izšel is volitev tako ojačan, da pride v novo Sobranje kot najmočnejša stranka, ki razpolaga skoro da z absolutno večino.
V glavnem se je vršila borba med vladnim blokom in opozicijo pod vodstvom Malinova, Levičarji so se združili na listi neodvisne delavske stranke, ki je prav tako mnogo pridobila. Vse druge skupine so dobile le neznatno število glasov, tako da za presojo splošnega položaja sploh ne prihajajo v poštev.
Volilna borba je bila zelo krvava.
Makedonstvnjušči, ki so se seveda potegovali za Ljapčeva in njegov rešim, so vršili najhujša nasilja. Številne opozicijske kandidate so kratkomalo odvedli neznano kam. Med volitvami je prišlo do krvavih spopadov in v Sofiji sami so Makedonci ubili tri opozicijske agitatorje.
Hude posledice včerajšnjega neurja
Snočno neurje je povzročilo na Dolenjskem in Gorenjskem mnogo škode — Strela je zanetila požar in zahtevala tudi človeške žrtve
Ljubljana, 22. junija.
V nedeljo Je vladala ves dan neznosna soparica. Kmetje so hiteli pospravljati seno, ker so že računali s tem, da bo proti večeru nastala nevihta. Barometer je včeraj zjutraj kazal 762.6, a ob 2. popoldne 763, nakar je začel nekoliko padati. Okoli 17. se je v vzhodnem delu Barja ob golov-iki strani pojavil silen piš. Zavel je se-verozapadnik s hitrostjo 12 m na sekundo. Po cestah na Barju je dvigal prah in premetaval tudi senene kopice. V zapadnem delu Barja od Koslerjeve pristave dalje proti Igu je pa ta čas sijalo solnce. Nad Golovcem so se valili gosti črni oblaki prav nizko, komaj kakih 100 m nad drevesnimi vrhovi. Vse je kazalo, da se bliža huda ura. Ob 18.10 pa je nastal nad mestom in okolico močan naliv, ki je trajal do 19.20. Nato je dež za nekaj časa prenehal in se znova prav blagodejno vlil ob 20.20. Deževalo je nato do 21.50. Med prvim nalivom je padala tudi redka, za lešnik debela toča, ki pa ni nikjer napravila znatnejše škode.
Zanimivo je, da v mestu samem nI bilo toče, dočim se je v ogromnih množinah vsula na dolenjski strani ob Golovcu in na Barju. Tu je vse pobelila. Po vrtovih je sklestila mnogo salate, a na polju k sreči ni povzročila večje škode. Natiškemu fižolu ni škodovala, prav tako tudi ne krompirju. Toča je padala tudi okoli Brezovice in dalje proti Igu. V Šiški je padala toča le nekaj minut.
Ponoči se je barometer začel zopet đvigati in je davi ob 7. dosegel že 769 mm.
Toča na Jezici
Jezica, 22. junija.
Včeraj je divjala silna nevihta tudi nad Jezico in bližnjo okolico. Med nevihto je večkrat treščilo, padati je pa začela tudi toča. Toča je bila drobna in ni napravila velike škode, potolčena je samo salata. Pač pa poročajo, da je precej trpela ostala okolica.
Strela povzročila 100.000 Din škode
Vrhnfta, 22. junija. Sele danes je mogoče pregledati, kakšno škodo je napravil snočni naliv. Na Vrhniki in po Notranjskem proti Logatcu m Rakeku je šele pozno zvečer začelo deževati. Dež je prav blagodejno vplival. Ni bilo nikake nevihte. Tudi toče ne.
Hujši hi skoro katastrofalen je bil včerajšnji naliv od Brezovice proti Ljubljani do Dolgega mostu. OkoU 18. je strela udaril« v gospodarsko poslopje posestnika Čudna, ki se nahaja nekoliko od glavne ceste med Drttgomerjem In Logom, odnosno nekaj korakov od znane gostilne Košir. Strela je poslopje vžgala. Ubila je lepega pttanega vola. Ogenj so je naglo razširil na vse gospodarsko poslopje, odnosno hlev, ki je do tal pogorel. Ostalo živino so z največjo težavo reftOL Posestniku je zgorelo tudi okoli 30
voz senft letošnje košnje. Gasilci iz bfH-njih vasi so takoj prihiteli na pomoč to v največjem nalivu naglo lokalizirali požar. Posestnik trpi nad 100.000 Din škode, za* varovan pa je le za malenkostno vsoto.
Dve žrtvi strele v Katnnfta 1
Kamnik, 22, junija.
Snoči proti 19. so se pričeli nad Kamnikom in okolico kopičiti temni, nič dobrega obetajoči oblaki in vse je kazalo, da so bliža huda ura. Res je kmalu nato začelo grmeti, vlila se je huda ploha, med nevihto pa je večkrat treščilo. Ljudje in prebivalci f ki jih je nevihta zalotila na ulici ali na prostem, so bežali na vse strani.
Nevihta je zahtevala tudi človeške Žrtve. Okrog 19. sta iskala zavetja pod kostanjem Exlerjevga vrta nasproti gostilne Rode pri kolodvoru 27-letni Rudolf Valjavec iz Kamnika in 23-letna Ivanka Balantič iz Godiča. Ob 19.15 je nenadoma strahovito treščilo v kostanj, pod katerim sta vedrila. Učinek strele je bil grozen. Valjavec in Balantičeva sta obležala mrtva pod kostanjem. Ljudje, ki so videli nesrečo, so takoj prihiteli na pomoč, obenem pa obvestili zdravnika dr. Polca. Ta se je pripeljal z avtomobilom na kraj nesreče in je skušal nesrečnega fanta in nesrečno mladenko z umetnim dihanjem obuditi k življenju, kar se mu pa ni posrečilo. Valjavec je imel ožgan ves obraz, poznala se mu je rez na obrazu od očelja na nos. Balantičeva je imela opekline po prsih. Truplo Valjavca, ki je bil uslužben v tovarni Titan v Kamniku, so prepeljali na njegovo stanovanje pod Zaprice, Balantičevo pa v Godič.
Nevihta v Kamniku ni povzročila posebne škode, pač pa so precej trpela polja in nasadi od Kamnika proti Domžalam. Vsa ta pokrajina je bila snoči zaradi ogromnih padavin pod vodo.
Opustošenja v domžalski oflrofid
Domžale, 22. junija. Domžale m okolico je tekom kratkega časa včeraj prizadela že druga elementarna katastrofa. Nad Dom* Žalami je zdivjala strahovita nevihta, med katero je padala kakor lešnik debela toča, ki je pobila Še to, kar je ostalo od prejšnje nevibte. Najbolj sta prizadeti občini Ra* donrolje in Ihan. Prebivalstvo je popolnoma obupano in si ne ve pomagati.
Včeraj si je v domažalski okolici ogle* dal prizadeto škodo sreski naceknk dr. Ogrin m na njegovo pobudo je bilo najbolj prizadetim posestnikom razdeljeno vagon koruze. Prebivalstvo je res nujno potrebno pomoči.
Borzna poročila.
INOZEMSKE BORZE Čarih: Beograd 9.11875, Pariz 20.16, London 25.06, New York 514.80, Bruselj 71.65, Milan 26.95, Madrid 50 —, Amsterdam 207.35, Berlin 122.15, Dunaj 72.37, Sofija 3.73, Praga 15.245, Varšava 57.70, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.065.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 22. junija 1981
Stev. 138
Zaposlitev invalidov
Ministrstvo za socialno politiko in narodno adravfe Je izdalo pravilnik, kako na| se zaposlnMo vojni invalidi v državnih, samoupravnih in zasebnih ustanovah
Ha podlagi invalidskega zakona Je minister za socijalno politiko in narodno zdravje izdal pravilnik o zaposlenja oseb, ki so zaščitene z invalidskim zakonom.
Po določbah tega pravilnika imajo vojni invalidi, ki so bili za take spoznani, od invalidskega sodišča na podlagi invalidskega zakona iz leta 1929 pravico na posredovanje dela. Vojni invalidi, ki še niso dobili izvršnega sklepa po § 107 omenjenega invalidskega zakona, imajo pravico na posredovanje dela na podlagi izkaza, izdanega iim v smisla § 105 istega zakona, da izpolnjujejo pogoje za prejemanje invalidskih prejemkov tudi po 1. oktobra 1929.
Državni uradi ta ustanove so dolžni, da postavljajo na izpraznjena mesta vseh poklicev pri enakih kvalifikacijah z ostalimi reflektanti predvsem invalide, ako izpolnjujejo pogoje, določene za tako namestitev. Zmanjšana telesna sposobnost ne sme biti razlog, da se ne Imenujejo vojni invalidi na službena mesta, na katerih bi mogli redne posle po svojih ostalih sposobnostih Izvrševati brez nevarnosti zase In druge državljane. Predvsem se imajo imenovati osebe, ki so že bile na takih mestih in ki so bile brez svoje kriv-dede in iz razlogov nedisciplinskega značaja odpuščene.
Z istimi omejitvami ne sme biti zmanjšana telesna sposobnost vojnih invalidov razlog za njihovo odpustitev iz službe ali upokojitev, razen v primerih, v katerih se mora izvršiti po odredbah zakona. To velja za izpopolnjevanje izpraznjenih mest tudi pri samoupravnih korporacijah in njihovih ustanovah kakor tudi za odpuščanje ali upokojitev vojnih invalidov v samoupravni službi.
Državne m samoupravne ustanove za posredovanje dela (javne borze dela) so dolžne, da brezplačno in v prvi vrsti najdejo delo vojnim invalidom. Pri tem jih imajo podpirati vse državne oblasti, zlasti pa organi in ustanove ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Predvsem se imajo zapo-slevati vojni invalidi s 30 do 50%, nadalje s 60 do 70% m končno vojni invalidi s 70 do 100% onesposobi j enosti za pridobitno delo. Pri enaki stopnji nesposobnosti za pridobitno delo imajo prednost vojni invalidi z večjim številom nepreskrbljenih družinskih članov, Pn enakih pogojih se ima upoštevati večje siromaštvo. Javne borze dela morajo skrbeti, da se vojni invalidi po možnosti zaposlijo v isti ali slični stroki, v kateri so bili tudi prej zaposleni, kar -velja zlasti za poljedelce in obrtnike.
Občine,
ki imajo nad 3000 prebivalcev, so dolžne sprejeti v službo na izpraznjena mesta tanko vojnih invalidov, svojih občanov, kolikor bo odredila po njihovih sposobnostih za posamezne službe in po zaslišanju predsednika občine pristojna krajevna splošna oblast !. stopnje.
Ostale samoupravne korporacije,
ki imajo najmanj 10 nameščencev, so dolžne na izpraznjena mesta sprejeti v službo tohko vojnih invalidov, svojih občanov, kolikor jih bo odredila po njihovih sposobnostih in po zaslišanju zastopnikov teh kor-poracij pristojna krajevna upravna oblast I. stopnje.
Pri teh nameščenim vojnih invalidov se Ima upoštevati njihova sposobnost za izvrševanje poedinrh služb, ako jo morejo izvrševati brez nevarnosti zase in ostale državljane, ne glede na večjo kvalifikacijo ostalih reflektantov neinvalidov. Določeno Število teh mest ne more biti večje od 10 odstotkov.
Lastniki podjetij,
ki hnajo nad 50 delavcev, in lastniki kmetijskih posestev, ki imajo nad 100 ha zemlje, so dolžni zaposliti na izpraznjenih mestih toliko invalidov, kolikor jih bo določila pristojna krajevna oblast I. stopnje. Določeno število vojnih invalidov, ki se morajo zaposliti, ne more biti večje od 5% skupnega števila delavcev, stalno zaposlenih na do-tičnem kmetijskem posestvu.
Seznami podjetij kmetijskih posestev in določenih mest se imajo dostavljati javnim borzam dela, ki imajo pošiljati vojne invalide v službo sporazumno z lastniki teh podjetij in kmetijskih posestev.
Vojni invalidi, ki žele, da se zaposlijo po navedenih določbah, so dolžni predložiti pristojni ustanovi prošnjo, v kateri imajo označiti mesto, na katerega reflektiraj o. Te prošnje s prilogami so proste vseh državnih in samoupravnih taks.
NeizvrsevanJe določb
tega pravilnika ima za posledico disciplinsko odgovornost pristojnih organov. Za ne-izvrševanje predpisov tega pravilnika se kaznujejo predsedniki občin, predstavniki samoupravnih korporacij, podjetij in kmetijskih posestev z globo do 5000 Din, ki jo odreja neposredna nadzorna oblast oziroma splošna upravna oblast, določena za dotično področje v prvi stopnji Globe gredo v korist invalidskega fonda.
Oblasti, ki imajo odrejati, koliko število vojnih invalidov se ima zaposliti, imajo ob koncu vsakega leta ministru za socialno politiko In narodno zdravje predložiti poročilo, koliko vojnih invalidov so med letom zaposlile pri občinskih oblasteh in ostalih korporacijah, na podjetjih in kmetijskih posestvih v smislu tega pravilnika.
Vse državne samoupravne oblasti in ostale samoupravne korporacije kakor tudi podjetja in kmetijska posestva so dolžna, da takoj o vsaki zaposlitvi vojnega Invalidu obveste pristojno Snančno oblast* kj
vodi račun #
se imajo dodeljevati v prvi Trsti vojnim invalidom oziroma vdovam v vojni padlih, umrlih in izginulih vojakov ter umrlih vojnih invalidov z nepreskrbljenimi otroci. Predvsem se imajo upoštevati volni Invalidi z večjo nesposobnostjo za pridobitno delo ter vdove z večjim številom nepreskrbljenih otrok.
Pri oddajanju novih dovoljenj za trafike je monopolska uprava dolžna, da v sporazumu z ministrstvom za socialno politiko in narodno zdravje odstopi najmanj 50 odstotkov teh prodajalnic omenjenim osebam.
Vse olajšava,
kj jih država in občine dajejo, kakor na primer bioskopi, restavracije, kantine, kioski, razpečavanje inozemskih listov itd., se imajo dodeljevati predvsem vojnim invalidom pod istimi pogoji. Podeljene olajšave se ne morejo prenesti na drugo osebo ali organizacijo.
Ta pravilnik stopi v veljavo z objavo v »Službenih Novinah«.
Konkurzi in prisilne poravnave
Draštve indnstrijeev in veletrgeveev v Ljubljani objavlja za Čas od 11. do vštetega 20. t m. naslednjo statistiko (številke v oklepaja se nanašajo na isto dobo pretočenega
leta):
1. Otvor jeni konkursi: v dravski banovini 4 (4), primorski — (3), drinski 1 (1), zetski — (i), dunavski S (4), moravski — (1) vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pan-6evo 1 (2).
2. Otrorjene   prisilne   poravnave isvea
konkursa: v dravski banovini_     (2), savski
1 (3), primorski — (1), drinski 1 (1), dunavski 10 (6), Beograd, Zemna, Panceto — (1).
S. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 2 (8), primorski 1 (1), drinski 2 (3), zetski 1 (—), dunavski 8 (5), moravski 2 (iS), vardarski — 2), Beograd, Zemun, Pan-čevo 1 (S).
4. Odpravljene prisilne poravnave izven konkursa: v dravski banovini — (4), sav-Pančevov- bfsk bfsk bfsk bfsk bfsk bfsk bf ski 1 (—), vardarski 1 (—).
Junaki noža in kola
Ljubljana, 22. junija« V Ljubljansko bolnico so včeraj in danes morali prepeljati več žrtev junakov noža in kola, med njimi nekatere s prav resnimi poškodbami. O več pobojih in pretepih je poročalo že današnje >Jutro«. Dve žrtvi ponočnjakov so prepeljali iz Most v ljubljansko bolnico. Tam je bil v soboto ob 1. zjutraj napaden z nožem Bosanec Husan Karaič, ki ga je nekdo z nožem sunil v glavo in ga precej poškodoval, de bolj je pa bil poškodovan Čevljarski pomočnik Ivan Belina, ki ga je nekdo z nožem sunil v hrbet.
Davi so tudi prepeljali dve žrtvi pretepov v bolnico. Prvi je bil 28-letni delavec Anton Urbanija iz vasi Selo pri Ihanu. Včeraj je bil v neki tamošnji gostilni pretep, med katerim ga je nekdo sunil s nožem v levo roko in mu prerezal Žilo. Ranjenec je izgubil precej krvi in je njegovo stanje resno. — Posestnikovega sina Leopolda Poto-karja iz Velike Cesnjice št 32 je včeraj v Fajdigovi gostilni Ivan Jakopin s polenom tako močno oplazil po levi nogi, da mu jo Jo zlomiL
fSe/esfitca
KOLEDAR Danes: Ponedeljek 22. junija 1981: katoličani Ahaci j, pravoslavni 0. junija, Gostl-
mir. _
DANAŠNJE PRIREDITVE Kine Matica: Kdo je morilec? (Samo ob 16).
Kino Ideal: Moja ljubljenka.
Koncert poljskega pevskega društva >Beho< ob 20. v Filharmoniji.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Trnkoczv, Mestni trg; Ramor, Miklošičeva cesta-
Vseslovanslri dermatološki
kongres
Beograd, 22. junija, n. V dneh 27., 28. in 29. t m. bo v Beogradu drugi kongres vseslovanske dermatološke zveze. Pokro* vi'telj kongresa je Nj. Vel. kralj. Zveza je bila ustanovljena 1. 1908 ter so včlanje* rri v njej Poljaki, Čehoslovaki, Bolgari m Jugosloveni. Upravo zveze so imeli prvo leto Poljaki, nato pa Jugosloveni. Cilj zveze je čim tesnejše sodelovanje slorvan« s kita dermatologov ter kolektivna nastop v mednarodni dermatološki zvezi. Na le* tošnji kongres prispejo delegati iz Var» šave. Poznanja, V i Inc. Krakova, Lvova, Prage, Bratislave, Sofije .Ljubljane in Za* greba, kot gostje pa se bodo udeležiti sbo* rovanja tudi univerzitetni profesorji te stroke iz Pariza, Bukarešte, Aten in Carigrada.
Samomor čevljarja zarad bede
Zagreb,   23L junija.   Včeraj   ob   3. po-
ooldne je priSla v stanovanje čevljarja Slavka Paja neka dama. da ji oonravi čevlje. Ko ie odprla vrata njegove delavnice, je prestrašena opazila, da je Čevljar obešen na steni in-že mrtev. Obunanec ie zaoustil listek v katerem snoroča. da od-hata v smrt zaradi slabeea gmotnega položaja, ker ne more več preživljati žene iu četvero deco.
Proslava 80 letnice p. H* Sattnerja v Celju
Celjsko pevsko društvo je v soboto zve* cer in včeraj v nedeljo  popoldne svečano proslavilo SOletnico   nestorja slovenskih skladateljev  p. Hugotina  Sattnerja s dvema koncertoma pod vodstvom svojega pevovodje g. učitelja Peca Segule. V or# vi polovici   sporeda je izvajalo izključno slavljenčeve skladbe a capella. s spremi je* vanjem klavirja in orkestra, v drugem de* lu pa Anton Forsterjevo balado »Tunki na Slevicic (na Stritarjevo besedilo)   za soli, mešani zbor in orkester.   Prisrčno uvodno besedo o Sattnerju   skladatelju je govoril društveni predsednik g. prof. Konrad Fink. Nedeljski   popoldanski   koncert je bil na« m en j en ljudstvu, pri znižanih cenah. Do« čim je bil sobotni koncert prav dobro obi« •kan,   bi bol nedeljski lahko boljše. Zbor Celjskega pevskega društva je zadnja leta po zaslugi   g. Segule izredno napredoval. Šteje okoli 60 glasovno   dobrih   pevcev in pevk   ki  je po temeljitem večmesečnem študiju svojo nelahko nalogo v splošno za* dovoljnost rešil. Iz heterogenih elementov sestavljeni orkester je s pnčlhni vajami po« gumno sodeloval   Orkestralni  part vseh skladb je vestno naštuđiral ravnatelj Celj» ske Glasbene Matice g. Kaa4o S a n c i n. V splošnem je Sattnerjev koncert napravil najlepša vtis,   plod smotrenega dela Celj* sitega pevskega društva   in prizadevanja celjskih glasbenih krogov   za   sestavo do« brega orkestra. Naj prejmejo vsa sodeluj o* cA, zlasti  pa g. dirigent,   ki je ves spored temperamentno   dirigiral,   lepo pohvalo. Koncerta se je udeležil   tudi slavi j en ec g. p. Hugolin S a 11 n e r. Poklonila so mu lo* vorov venec z državno trobojnico. Publika je častitljivega, zaslužnega skladatelja po* rvovoo z gromkimi   aplavzi pozdravljala. Koncert sta posctfla tudi celjska skladate* Ija   gg. dr. Anton Schwab   m Alojzij Mihelčič, Hubadovo župo JPS, katere član je Celjsko pevsko društvo je pa zastopal župni pevovodja g. skladatelj Žarko Pr elove c
Novice iz Amerike-
V Jolietu se je 25. maja smrtno ponesre* čil Janez Turk. Peljal se je z avtomobilom na izlet, med vožnjo je pa padel z drveče* ga voza in si prebil lobanjo. Težko ranje* nega so prepeljali v bolnico, kjer je pa na« slednjega dne umri. PokojnŽk je bil v naj« lepši starosti 34 let.
V Pittsburghu je 24. maja umrla Ana Krošel roj. U rek. Pokojnica je bila rojena v Brežicah, v Ameriki je bivala okrog 20 let Zapustila je moža, 2 srna in 3 hčerke, od katerih je najmlajša stara šele 3 mesece. — 22. maja je v Waukeganu umrla Marija Kozina v starosti 29 let. Zapustila je moža m hčerka — Istega dne je v Akronu pre* minula Helena M Is ar, stara 51 let Zapu* stila je moža, 3 sine ki 2 fočenki. — Pokoj* nioa je bila doma iz vasi Stermica na Blo» kah. — V CSevelandu je v boklici umrla Ivanka Gornik roj. Korošec, stara 25 let Pokojna je bila rojena v Glevelandu. — V Milwaukee je umrla Friderika Pmtar, v istem kraju pa tudi Miha Schnoler, eden najstarejših tamošnjih slovenskih naseljen« cev. Star je bfl 70 let, doma je bdi pa nekje' iz Bele Krajine. — V Oevelandu je 1. juni« ja za vedno zarJsnil oči Janez Plut Zapu* stil ju ženo m 4 otroke. Star je bil 54 let v Amerika je pa bival 31 let — V Cleve-landu je 31. maja umrla Ana Ajdišek v starosti 22 let. — 22. maja so v istem kra* ju pokopali Josipa Lundra, starega 47 let Doma je bil iz Velike Poljane pri Ribnici. — V kraju Elv je 22. maja umri Janez Gašper, doma iz Primorskega, družini Meh le je p« umrla 1 leto stara hčerka. — V Mil« waukee je umrl 72Betni Martin Sem. Pokoj* trik j« bil doma iz Ljubnega v Savinjski dolini. V Ameriki je bival 29 let. Zapustil je 3 sine. — V Aurori je 10. maja umrl Mi* hael Struci, star 70 let in doma iz črno* meijske okolice. Zapustil je ženo, 6 sinov in 2 hčerki
Izum domačega obrtnika
V zadnjem času opažamo, da v modernih državah v Ameriki, Švici in Nemčiji grade v vedno večji množini lesene stanovanjska hiše. Vzrokov za to je več, glavni pa je v tem, da se lesene stanovanjske hiše mnogo bolj zdrave kakor pa zidane in so premnogokrat bolj trpežne in bolj odporne proti raznem elementarnim nezgodam-Najbolj važno pa je to, da se tudi mnogo cenejše in zato nič manj praktične. Spričo nezmanjšane stanovanjske krize in dragih stanarin stremi mali človek, da si postavi cenen lasten dom, za kar je najbolj pri-primerna lesena konstrukcija biš. Naš domači obrtnik obl. konees. mestni tesarski mojster Pavel Pavčič v Mostah pri Ljubljani je prijavil upravi za zaščito industrijske svojine v Beogradu svojo izdajdbo — načrt, po katerem je mogoče najceneje in najhitreje zgraditi leseno stanovanjsko hišo, ki pa je kljub leseni konstrukciji obdana z notranjim in zunanjim ometom. Prednost izuma je v tem, da so vse stene lesene z dvojnatim 15 mm močnim opažem z vmesnim prostorom 10 cm. Vmesni prostor sten je polnjen s patentno prijavljeno snovjo, ki ima to značilnost, da vpliva desinfekcujoče in je s tem zaraditev mrčesa nemogoča. Stene so ljk skladom zložljive in medsebojno vezane. Vse delo se izvrši na tesališču, teko, da je stavba v enem dnevu v surovem stanju lahko postavljena, popolnoma zgotovljena pa najkasneje v ]4 dneh do treh tednih. Cena enodružinske take hiše v našem narodnem slogu, stoje*© na betonskih podstavkih s ea 12 m* kleti, 2—3 sob. kuhinjo in pritiklinami, varira med 56— 70.000 dinarjev. Model take hiše je na vpogled pri g. Pavčiču v Mostah štev. 140 poleg arostilne >Pri sedmici < in sicer v torek, sredo in četrte* popoldne med 3. m 6.
Nov cestno-policijski red
v Ljubljani
Oaautek, o katerem bodo končnoveljavno sklepali pri*
stojal odseki
Promet v Tivolskem parka. .
V Tivolskem parku je dovoljena vožnja z vsemi vozili in v obeh smereh ter ob vsakem času po cesti od Celovške ceste mimo velesejma in mimo brezovega gozdiča do tivolskega gradu in hotela Tivoli, nadalje mimo ribnika Čez železniški prehod v Nunsko ulico. Poleg tega je dovoljena kot vozna pot od velesejma proti brezovemu gozdičku, ki pa se že pri mostičku odloči proti Koslerjevem zidu in vodi ob njem do hotela Bellevue in po cesti mimo hotela Bellevue proti stari cerkvi v Šiški. Vse ostale ceste in pota v območju Tivolskega parka so za vsak vozni promet prepovedana.
Tivolski park je vse ozemlje, ki ga omejujejo: Cesta na Rožnik od železniškega prehoda do mestne meje, dalje mestna meja proti severu do Vodnikove ceste ter nadalje Celovška cesta do železnice in dalje železniški tir do Ceste na Rožnik.
Promet na Ljubljanskem gradu.
Za vsa vozila je dovoljena vožnja na Grad samo po Vozni poti od Karlovškega mostu nazgor in dol, pri Čemer vozila ne smejo prekoračiti brzine 6 km na uro. Izrecno se prepoveduje po tej cesti vsaka vožnjo v svrho preizkušanja motornih in drugih voziL Ulica na Grad je za motorna vozila sploh prepovedana, za vozila z živalsko vprego pa dovoljena le za neobhodno potrebne materijelne vožnje.
Za vsak promet prepovedane nlice.
Za vsak vozni promet so popolnoma prepovedane sledeče ceste in ulice:
Židovska ulica, Nunska ulica od Gradišča do Bleiv/eisove ceste, Ribja ulica, Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Vodna steza, Puharjeva ulica od Gledališke ulics do Dunajske ceste, Vošnjakova ulica, od Bleivreisove ceste do Gosposvetske ceste, Za Creslom, Strojarska steza, Barvarska steza od Poljanske ceste do Kapiteljske ulice.
V eni smeri dostopne ulice. Samo v eni smeri je dovoljena vožnja v Frančiškanski ulici in sicer samo v smeri od Dunajske ceste proti Miklošičevi cesti.
Časovna omejitev prometa. Časovno je omejen promet na Pogača rje-vem in Vodnikovem trgu (sadni in *ele-njadni trg). Na omenjenih dveh trgih je prepovedan vsak vozni promet med 7. in ft. uro dopoldne.
Za tetki tovorni promet prepovedane ulice.
Za težki tovorni promet so prepovedane ulice: Aleksandrova cesta, Šelenburgova ulica, Stari trg, Sv. Petra eesta od Marijinega trga do Škofje ulice, Kolodvorska ulica, Cegnarjeva, Ravniharjeva, Zalokarjeva alica in Na Zavrtah.
Parkiranje avtomobilov.
Parkiranje avtomobilov je dovoljeno v sledečih ulicah: Razširjeni del Frančiškanske ulice (za Unionom), Gledališka ulica (za opero), ob hišah med Knafljevo ulico in Aleksandrovo cesto, Erjavčeva cesta ob hišah nasproti drame, Masarvkova cesta (na zapadni strani vzhodnega otoka pred kolodvorom), Dvorni trg, Beethovnova ulica, Tavčarjeva ulica, Škofja ulica, Tabor ob sokolskem domu, Simon Gregorčičeva ulica (za bansko palačo), Št Jakobski trg ob cerkvi nasproti poštne direkcije, Krekov trg ob Fabianovi gostilni, Ruska ulica, pred dolenjskim in gorenjskim kolodvorom, Kongresni trg nasproti restavracije >Zvezda<, LipiČeva ulica (za bolnišnico).
Varnostni prehodi.
Prehodi na križiščih niso dovoljeni, Zaradi osebne varnosti pešcev se vrši prehod preko ulic, ki se iztekajo v glavna križišča z najživahnejšim prometom. Ti prehodi so zasnovani z dvojno belo črto, ki označuje širino prehodnega pasu promet pešcev se sme vršiti na označenih mestih samo znotraj teh dveh belih črt
Pred Evropo se prekorači Dunajska cesta od trgovine Verovšek do trgovine Zilič in od poslopja Kmetskoga hranilnega in posojilnega konzorcija proti kavarni Evropi«, Dalmatinova ulica se prekorači od trgovine Verovšek proti Kmetski posojilnici, Gosposvetska cesta od trgovine Stupica proti trgovini Novotnv.
Križišče pred pošto: Dunajska cesta se tu prekorači od vhoda v hotel >Slon< v smeri proti vhodu v restavracijo >Emonoc, Šelenburgova ulica od poštnega nabiralnika proti trgovini >Sana<, Prešernova uhea od voznega vhoda pošte proti slaščičarni VoH-mann, Aleksandrova cesta od izhoda kina >Ideal< poševno proti kavarni >Emonac
Marijin trg: Sv, Petra cesta se prekorači od trgovine Urbane proti Češki isd. banki, Prešernova ulica med trgovino Čuden in trgovino Surtner, Wolfova ulica med trgovino Šmalc in javnim straniščem, Miklošičeva cesta od trgovine Urbane proti cerkvi, most se prekorači v smeri od Prešernovega spomenika proti javnemu stranišču v Wol-fovi ulici.
Križišče pred magistratom: Stritarjeva urica se tu prekorači med trgovino Krišper in Prometno banko, Mestni trg se prekorači med glavnim vhodom na magistrat m Ribjo ulico, Pred Škofijo se prekorači med trgovino Schmidt in Vidmar.
Krekov trg: Poljanska cesta od vhoda finančne direkcije v smeri Kapiteljske ulice, Kopitarjeva ulica med gostilno Cinkole m brivnico, Vodnikov trg se prekorači med Jugoslovansko knjigarno in davčnim uradom.
Gradnja remize za tramvaj
Novo remizo grade z vso nagfico, ker mora biti gotova do L JuB}a
Zanimiva betonska dela
LJubljana, 22. junija. Kmetje pravijo, da je najprej potreben hlev,   potem sele konj;   hlev lahko stoji brez konja,   dočim   je konju brez hleva težje.
Pri nas pa še nekaj časa na vso paro m sapo napredujemo^ v Ljubljani v prvi vrsti, da bo nas kar lastni napredek prekosil. Doslej sicer m* bilo hujšega, kakor da ss je novi tramvaj prej >izlegel< kakor je zraslo njegovo »stanovanjec.
S tramvajem je namreč tako, da ni zadovoljen samo s cesto za izprehode, temveč mora imeti tudi remizo za počitek ter boljše čase, skratka , konj mora imeti hlev. Nekateri pravijo, da imamo remizo, ter se čudijo, zakaj ni stara remiza dobra za novi tramvaj. Zato je treba povedati, da osel in slon ne moreta imeti enakih hlevov, kakor tudi želodova čepica ni dovolj velika za moško pokrivalo. Stara remiza js mnogo premajhna po razširjenju tramvajskega omrežja, ne more več sprejeti pod streho nobenega voza. Tramvaj se bo tudi še vedno širil, remize pa ni mogoče razširiti, kar bi bilo tudi brez pomena, čeprav bi ml prostor za razširjenje na razpolago, saj bi se tudi ne dalo Figovče-ve hiše razširiti in dvigniti v palačo, kakršna je Kreditna banka.
Ne pomaga torej nič drugega kakor zgraditi novo remizo. Seveda jo že grade, o Čemur se je ie precj govorilo, vendar je treba še to in ono pripomniti od časa do časa,
Pisali smo že, da je nova remiza ena naših največjih železo betonskih zgradb. Dolga je nad 100 m, široka pa 34 m. Po dolžini jo deli srednji nosilni zid na dva glavna dela, v remizo ali shrambo za 50 vozov In na delavnice s skladišči in pritiklinami Streho poslopja tvorita 2 železo-betonska oboka, ki se bočita od vnanjih zidov skupno na srednji nosilni zid. Levo krilo poslopja je široko v notranjosti 18 m, desno 13.85 m. Toliko torej znaša razpeti na streh ali železo betonskih obokov, na eni strani 18, na drugi pa 13.85, kar je za naše razmere precej velika razpeti-na. Samo garaža ob Dunajski cesti, o kateri smo že poročali, ima streho z večjo razpetino v državi, 22 m.
Z gradnjo so zaceli aprila, ker je bilo prej vreme neugodno, sicer bi ss pa morala dela pričeti že februarja, dne 15. t. m, bi morala biti remiza že pod streho. Zazidana ploskev meri 3400 kvadr. metrov, kar nam dovolj jasno priča, kako ogromno je poslopje. Zato Je tudi delo ogromno in bi bil naravnost rekord, če bi
bila stavba As junija pod streho. Termin
je podaljšan do 1- Julija.
Kakor na mravljišču — ne te od zore do mraka, temveč neprenehoma podnevi in ponoči — je pri delu množica marljivih rok. Zaenkrat je pri gradnji zaposlenih 170 delavcev. V petek dopoldne so pričeli betonirati streho, železobetonska oboka.
Notranjost poslopja v dolžini 40 m Js prepletena vse križem s opažem, podporami, deskami, drogi — cel gozd lesa, nad njim se pa boci nebo, strop iz desk ali opaž za železobetonsko ploščo. Na opažu je položena gosta armatura, mreža iz okroglih železnih panc, ki tvori skupno z betonom železobeton. Opaž je v glavnem izvršen v dolžini 40 m za en obok in za drugi v dolžini 50 m Armatura Je položena v dolžini 8 m kjer bo prekinjena s presledkom ali diletacijo. Zelezobetonske konstrukcije se namreč zaradi toplotnih razlik širijo ali krčijo, za kar pa morajo imeti prostor. Zato morajo biti prekinjene v izvestnih dolžinah.
Za vsak obok meša po eno stroj beton ob dvižnem stolpu, po katerem dviga dvigalo materijal nad streho tako visoko, da beton lahko odteka po žlebu na poljubno mesto, žleb se lahko premika tako, da bodo na enkrat zbetonirali streho v dolžini 20 m, potem pa bodo morali prestaviti dvigalo naprej. Po 8 m dolžine strehe, od diletacije do diletacije morajo ploščo zbe-tonirati naenkrat, čeprav morajo delati ponoči. Ako bi betoniranje poljubno prekinjali, bi se pri nadaljnem poznejšem betoniranju beton več ne aprijel z zbetoni-rano ploščo.
Se 8 dm* je do 1. julija. Vsak dan bi morali zbetonirati približno 10 m plošče v dolžino. Toda treba je še narediti polovico opaža, položiti še okoli 3000 kv. m armature in prestavljati dvigala. Okrog 350 kv. metrov betona bo moralo preteči po žlebu od dvigala na streho, preden bo plošča zbetonirana. To Je preogromno dela za teh par dni. V osmih dneh tudi ni beton dovolj trd, da hi lahko odstranili opaž ter ga prestavili naprej. Ce bi pa opazili tako ogromno ploskev naenkrat, bi porabili mnogo lesa in bi tudi ne bili prej gotovi.
Grade z mrzlično naglico, sleherni sto-sedemdesetih delavcev je na svojem mestu, stroji se vrte neprenehoma — toda čudežev ne morejo delati. Seveda, tramvaj nima prenočišča ter novi vozovi prenočujejo kar na progi, v Šiški pri mitnici, ter ne morejo več čakati. Zgraditi remizo v tako kratkem času pa ni šala. najmanj za podjetje, če bo moralo plačevati penale, ako prekorači termin,
Stev. 138
»SLOVENSKI NAROD«, dne 22. Junija 1931
Strm 3
Dnevne vesti
'— Vldovdanska nedelja t Cerkvah pri
Kranja. Za prijazne gorenjske Cerklje bo ta dan velevažen. Tamošnja šola slavi 140-let-nico svojega obstoja ter priredi v vseh šolskih prostorih narodopisno in krajevno razstavo, ki ima zbranega ogromnega gradiva iz polpretekle dobe, predvsem pa o kulturnih veljakih, ki so posečali cerkljansko Solo. Dva izmed teh bosta ta dan še prav posebno počaščena. Dobita namreč sredi Cerkelj vsak svojo spominsko ploščo in sicer Davorin Jenko, skladatelj državne himne >Bože pravdec in našega >Napreja< na hisi, ki je bila pred leti njegova last, znameniti in nepozabni igralec Borštnik pa na svoji rojstni hiši. Prvemu jo postavi in odkrije Glasbena Matica ljubljanska, drugemu pa Udruženje gledaliških igralcev. Slovensko narodno občinstvo, predvsem pa slovenske pevce vabimo, naj posetijo v nedeljo 28. t. m. Cerklje. Šolske slavnosti se začno zjutraj, odkritje spominskih plošč pa ob pol 3. popoldne.
— Smrtna kosa. Včeraj je v Krškem preminula po kratki in mučni bolezni v visoki starosti 78 let ga Julija Lapajne, rojena Žužek, soproga ravnatelja meščanske šole v p.f in odličnega organizatorja slovenskih posojilnic g. Ivana Lapajneta ter pisca raznih strokovnih knjig. Pokojnica je bila po rodu iz znane Zužkove rodbine v Ljubljani. Bila je vzorna mati in dobra gospodinja, ki je svojemu možu pomagala voditi tudi posojilnice. Imela je več sinov in hčera, med njimi sta univ. profesor dr. Stanko Lapajne in sdravnik dr. Živko Lapajne, bila je pa tudi teta odvetnikov dr- Stanka Lapajneta in dr. Bogdana Žužka ter profesorja Lapajneta. Bodi ji ohranjen časten spomin, ugledni rodbini naše sožalje!
— Potovanje predstavnikov našega | spedarstva na mednarodno kolonijalno razstavo v Pariz. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine priredi sporazumno z gospodarskimi organizacijami in s sodelovanjem turističnih društev od 5. do 18- julija potovanje v Pariš na mednarodno kolonijalno razstavo. Ob tej priliki bodo predstavniki jugoslo-veaiskega gospodarstva napravili tudi ofiei-Jelen obisk predstavnikom francoskega gospodarstva. Poleg delegatov trgovskih zbornic m drugih gospodarskih organizacij se smejo potovanja udeležiti v prvi vrsti podjetniki, a tudi vsak drugi, kdor želi s to skupino pogledati si Pariz in mednarodno kolonijalno razstavo. Potovanje se prične 5, julija t L Bivanje v Parizu bo trajalo celih 10 dni, tako, da bodo udeleženci poleg razstava imeti priliko natančneje spoznati Pariš in okolico. Podrobnejše informacije glede potovanja daje interesentom pisarna Zbornice TOI v Ljubljani Prijave za potovanje sprejema propagandna sekcija zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Njegoševa uL br. 5, najdalje do všt3tega 26. junija.
— Nepravilno zaračunavanje dostavnine* Uradno se je ugotovilo, da izterjujejo razne pošte vseh pokrajin države pri sprejemanju od pošiljateljev dostavnino tudi za take pošiljke, ki so naslovljene v kraje, kjer se ne vrši dostava na dom. Ker so s takim nepaz« Ijivim delom poštnih uslužbencev oškodovani poedinci, odreja poštno ravnateljstvo, da morajo pošto pri sprejemanju paketov, ki so naslovljeni v kraje, kjer se ne vrši dostava na dom, zahtevati obvestnino, a ne dostavnino,
— Pošta Makarska dostavlja vse pakete na dom. Po obvestilu poštnega ravnateljstva v Splitu dostavlja poštni urad v Makarski od 11. t. m. vse pošiljke na dom ne glede na njih težo in označeno vrednost«
— 1% nagrada od pri bitka na jubilejne
znamke v spomin na desetletnico osvobojenja m zed in jenja. Uradno se razglaša, da je Udruženje rezervnih oficirjev in vojakov priznalo vsem poštnim uslužbencem, ki imajo prodajo jubilejnih poštnih znamk v spomin na desetletnico osvobojenja in zedinje-nja 1% nagrado od pri bi tka prodanih znamk. Ta odstotek se bo računal v času od 1. maja do 30. septembra 1931. Nagrado bo izplačalo udruženje po preteku roka, odrejenega za prodajo znamk, t. j. po 30. septembru 1931 in sicer samo od pribitka, ki prrpeda udruženju.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da se bo polagoma zjasnilo in da nastopi stanovitno vreme. Včeraj je bilo po večini krajev naše države oblačno, jasno so imeli samo v Skoplju. Včeraj je znašala največja vročina v Splitu 33, v Skoplju 31. 3, v Sarajevu 30.9, v Zagrebu 29.8, v Ljubljani 28-3, v Mariboru 23.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.2 mm, temperatura je znašala 13.4,
— Bluze v krasni izbiri in sofidrri ceni Šterk nasL KARNIČNIK, Stari trg št 18.
* Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev.
Pri prehlajenju, hripi, vnetja v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franc Jožefovec grenel ce. Po sodbah univerz i letnih klinik se odlikuje »Franc Jožefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni up>rabi. t Franc Jožef ova« grenčica se dob! v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah,
W u Ljubljane
—Ij Koseert poljskega »bora >Behoc Ns
nocojšnjem koncerta zapoje >Echo< naslednje zbore: Moniuzsko: prolog is opere »Strašni dvor«; Novovievski: Kociuszko pod Raclavieami; Gali: Krčmarica. To je prvi nastop zbora. Drugi nastop tvorijo Štirje zbori in sicer: Laehman: Dve usodi; Lipskl: Pesem o materi; Marek: Koračnica tatran-skih hajdukov; Soltis: Novo poletje (Zeleni Jui). Tretji nastop zbora: Raczka: Poletna noč; Rizzi: Pokoj vam; Kopieinski: Spi temni bor; VValevski: Binkošti (Narodno veselje v okolici Krakova). V poslednjem nastopu zapoje zbor naslednje pesmi: Gall: Narodna pesem is Staropoljske; Kamienski: Narodna pesem z Velkopoljske; Viehovič: Melodija iz dlezije; Garbusinski: Mazurka; Walewski: Krakovjak. — Dirigent skladatelj Boleslav Vallek Walewski. — Opozarjamo na te koncert, ki bo velik umetniški dogodek, saj je zbor eden najboljših moških zborov republike Poljske. Sedežev, vseh vrst in cen je še dovolj na razpolago. Obisk toplo priporočamo. Predprodaja v Matični knjigarni.
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ugodno. — Tudi na obroke!
APRESKER
LJubljana, Sv, Petra c 14
—lj Druga jama produkcija gojencev dri. kssservatsrijs ob sklepu ŠoL leta bo v torek 23- t m. Spored obsega predvsem instrumentalne točke, ki jih izvaja konserva-torijski orkester pod vodstvom g. prof. Škerjanca in gojencev dirigentske šole. Kot solista sodelujeta absolvent klavirskega oddelka Pavel Sivic in gojenec violinskega oddelka Uroš Prevoršek. Ta produkcija bo v
dvorani  Predprodaja  vstopni« v Matični knjigarni.
—Ij Ciril Metodov kres priredi podružnica v diski 4. juh* js zvečer v vrtnih prostorih hotela >Bellevue<. Ker bo spored zelo pester, opozarjamo že sedaj vse na to veliko prireditev.
—lj Kanalizacijska dela se vršijo na več cestah in ulicah. V Oražnovi ulici, ki drži s Tržaške ceste poleg Tobačne tovarne v Osla-vijsko ulico (ob južni železnici) kopljejo delavci globok jarek, da polože vanj obsežne betonske cevi. Kanalizirate se Gradišče in Gledališka ulica med Gajevo in Puharjevo ulico, v Rožni dolini pa Ceste IX., ki vodi s Ceste II. na Večno pot. Sedaj je izkopan jarek od Večne poti do Ceste VIII., torej nekako polovica dolžine bodočega kanala. Svet v Rožni dolini je ilovnat ter gre kopanje ob suhem vremenu, kakršno je bilo zadnji teden, uspešno od rok.
—lj V karjovškem okraju, odnosno na Prulah, so te dni pričeli razširjati plinovodno omrežje. Lani so položili Za gradom do Kar-lovške ceste glavno plinovodno cev, letos pa polože stranske cevi. Po vsej dolžini Privoza je že izkopan jarek, kjer so že tudi deloma položene cevi. V tem delu mesta v mnogih ulicah še sploh ni plina, zgrajenih je pa mnogo novih hiš, zato je napeljava plina res zelo potrebna,
—lj Društvo državnih vpokojeneev in vpokojenk. Redni obč- zbor bo 29. junija na sv. Petra in Pavla dan, ob pol 10. dopoldne v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Za slučaj ne-skleričnosti se vrši obč. zbor čez pol ure pri vsakem številu članstva.
_lj Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani
bo imelo dne 27. junija ob 20. v Narodni kavarni izredni občni zbor. Na dnevnem redu je izpremenba društvenih pravil v smislu § 76 novega uradniškega zakona. — Odbor.
—lj Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi novembra 1930 zastavljenih predm*?-tov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebr-nino itd.) 6. julija, za efekte (blago, perilo, stroje itd.) pa 13. julija t L v uradnih prostorih na Poljanski cesti št 15 od 15. urd dalje.
_lj Kopališče r Mednem. Mestno načel-
etvo odda okrepčevalnico v mestnem kopališču v Mednem. Natančnejši podatki se dobijo pri ekonomatu mestnega načelstva.
_lj  Otvoritev avtoprevosništva. Rudolf
Velepič. Glej današnji oglas!
arstvo v juniju
SOKOLSTVO
Zahvala Sokola v Šiški
Ljubljana. 20. junija. Po tako krasno uspelih slavnosiih ob polaganju temeljnega kamna za Sokolski dom, ki so se vršile v nedeljo 14. t m smatrata odbora Društva za   zjrradbo Sokolskeza doma hi Sokolsko društvo Ljubljana-ŠiŠka. da s tem izrazita svojo   najiskreneišo in bratsko zahvalo z. banu dr. Dragu Maruši-ču, ki ga le zastopal z. šef dr. Lončar, komandantu divizije z. div. zeneralu Ilicu, ki ara ie zastopal z. polkovnik Kilar Adolf, komandantu Dravskega žandarmerijskega polka, ki ga je zastopal inspektor z. podpolkovnik Petkovič Božidar z adjutantom z. kaoetanom I. Radićem   Maksom, župana ljubljanskemu z. dr. Dinku Pucu   s Člani mestne uprave gg inž.^Bevcem, dr. Klep-cem, Tavčarjem  Urbasom. Lombarjem in Šterkom. podpredsedniku Mestne hranilnice e. Josipu Turku, Udruženju jugoslov učiteljev sekciia Ljubljana, ki sta io zastopala poverjenik z. Andrej Škulj in tajnik z. Josip Kobal, zastopniku   IV deške osnovne šole v Šiški z. Legatu, zastopnici II. dekliške meščanske šole v Šiški ge. A. Golobo-vi. zastopniku Zadruge stavbnih mojstrov K. A^ Battelinu. zastopniku Nabavljalne za-druze drž. žel Ljubljana, z. Fr. Železniku, zastopniku oblastnega odbora Rdečega križa z. dr. Krejčiju, predsedniku Zveze društev ori v. nameščencev g. Zemljicu zastopnici CMD v Ljubljani ge Počkarievi. zastopniku ZKD in Društvu za zgradbo društvenih domov z. Cimermanu, zastopnikoma »Soče« gg. Sancinu in Cotarju, zastopniku Oblastne strelske družine z. Simčiču, zastopniku SK Ilirija z.   Zupančiču, vsem krajevnim domačim organizacijam: kakor Prostovoljnemu gasilnemu društvu za deputacijo v kroju, moški in ženski podružnici CMD za številno udeležbo. Narodni Čitalnici za mnogobrojno udeležbo s praporom m Pevskemu zboru  za leno ubrano petje, delegacij 25K Hermesa, g. predsedniku odbora in predsedniku nadzornega odbora Električne zadruge   in zastopstvom vseh ostalih uradov in organizacij, ki so prisostvovali proslavi, pa se žal niso vpisali v orezenčno listo
Enako toplo zahvaio izrekamo vsem gospodom oz. bratom govornikom za vznesene m bodrilne besede: dr. Lončarju, dr. Pucu. polk. Kilariu. dr. Šubicn in Aleks. Kostnapflu komandantu art polka za prepustitev iskrih konj. vsem spoštovanim darovalcem, hišnim posestnikom za razobeše-nie zastav vsem narodnim nošam, neumorni godbi »Sloge«, kakor tudi vsem. ki so prisostvovali javni telovadbi m zabavi.
Svojo bratsko zahvalo izrekamo Sokolski župi Ljubljana in bratskim društvom Ljubljanskemu Sokolu-Matica. Sokolu L. Sokolu H.. Sokolu im Sokolu IV.. Kamnika. Mengšu, Domžalam. Borovnici. Jezici, št. Vidu. Mostam. Štepanji vasi in Zg. Šiški za poslanstva v kroju in deloma s prapori. Enako vsem sestram in bratom neumornim delavcem, da ie proslava tako lepo usoela.
Združimo se in gradimo, da bo čimprej postavljen Sokolski dom. ki ga Šiška tako pogreša in rabi! — Zdravo! — Odbor društva za zgradbo Sokolskega doma In Sokolsko društvo LjuHjana-šiŠka.
Taborenje naraščaja Sokola I
m
Sokol I na Taboru bo letos meseca julija prvič priredil s svojimi naraščajeriki taborenje pod šotori. Za kraj si je izbral idiličen prostor pri Metliki ob Kolpi, ki je zaradi svoje toplote za kopanje izredno prikladna ki prav nič nevarna.
Taborenje bo vodil vodnik moškega na« rsičsia Sofcols 1» ki ms bo pomagal
nik društvenega prosvetnega odseka.
Narašča jniki si bodo sami postavili in uredili šotore, ki jih vzamejo s seboj iz LJubljane. Z njima bo šla tudi društvena poljska kuhinja, ki bo pod vodstvom kuharice skrbela za telesni blagor tabornikov.
Vse življenje v taboru se bo razvijalo po natančno določenem delovnem progna* mu, ki je napravljen tako. da bo vsaka ura v dnevu čim bolje izrabljena. Poglavitno bodo seveda somce, znak in voda. Poleg tega pa se bodo gojile vsak dan tudi proste in redovne vaje, lahka atletika, odbojka, veslanje, streljanje, razne igre in petje. Po dvakrat na teden so na sporedu daljši i krajši izleti v okoheo. V ornih urah se bodo vnšile debate o sotkolsftvu In o raznih drugih vprašanjih, ki morajo mladino zani« mati Pa tudi delati bo treba, saj bo mara« lo vsak dan nekaj narascajnikov pomagati pri kuhanju.
Število udeležencev bo, kakor kažejo prijave, veliko, bilo bi pa se večje, če bi moglo društvo ugoditi vsem, ki prosijo za brezplačni sprejem. 2al bo treba večino prosilcev odkloniti, ker je doslej v ta na« men nabranega le malo denarja.
Zlet kranjske
sokolske župe
IL župni zlet sokolske župe Kranj bo na Ciril*Metodovo nedeljo 5. julija v prijaznem mestecu Tržiču. Vse priprave za ta največjri sestanek gorenjskega sokolsrva so v najživahnejšem teku in obetajo, da bodo v vsakem pogledu zadostile vsem tehnič* nirn težkočam, ki jih bo prinesel s seboj. V tržiški zgodovini se dogodi prvič, da bo pri javnem sokolskom nastopu sodelovala tudi naša vrla vojska. Nastopila bo četa vojakov iz škofjeloške garnizije. Javen na* stop Sokolov m vojske bo na obsežnem travniku poleg sokol niče, ki ga je dala m« de volje na razpolago tržiška predilnica in tkalnica, za kar ji gre posebna zahvala. Sokoli so travnik s kulukom splanrrali, po* stavljena so že paviljoni in tribune za gle* dalce. Kolikor se more že danes napove* dati, bo prihitelo na Cirilovo nedeljo v Tržič najmanj 3000 ljudi. Za prevoz te množice je ukrenjeno vse potrebno. Tudi četrtmska vožnja bo dovoljena. Na pred« večer zleta bo zagorel na VeKki mizici ve« lik Cirfl«Metodov kres sokolskim gostom v , pozdrav. Pri tem bodo švigale pod nebo najlepše rakete in se vil ume talen ogenj. Tujsko»profnetni odsek mestne občine bo priredil ob tej priliki tujsko«propagaadno razstavo v IL razredu meščanske šole, kjer bo razstavil dioramo tržiskega kota in ve* liko število pokrajinskih slik iz šole stro* kovnega učitelja risanja g. Leopolda Kern« ca, kakor tudi posrečene posnetke tržaških foto*amaterjev. Kdor želi pri tej prilici rajiatsfiti svoje slike, naj se obrne na pro* pagandni odsek tržaškega Sokola, ki mu nsčeluje ravnatelj g. Lajovec
HIPNOTIZER.
»Dokazati vam hočem resničnost svojih eksperimentov in zato prosim, da naj kak otrok iz občinstva sede kraj mene na stol. Videli boste, da bo v spanju vse stvari, ki jih bom vzel v ro* ko, točno napovedal. No, mali, zdi se mi da imaš pogum priti ns oder?«
»Da očkaU
Neka] praktičnih nasvetov onim, ki hočejo
vrtnariti
S sadjem obložene veje sadnih dreves podprl, preden se začno vsled teže pripo-gibati. Da pa a podpornim kolom ne raniš lubja, ovij na podporni točki veje s kako krpo. Ob suši zalij sadno drevje, zlasti pritlikavce. Najpotrebnejša so vlage oblikovana drevesa ob stenah, ki rastejo pod podaljški streh, kamor dež ne sega. Ta trud bo obilno poplačan s številnejšim in lepše razvitim sadjem.
Odslej se bodo pojavljale na črešnjah grizlice. To so nagim polžkom podobne rjavočrne, mastne ličinke, ki brijejo zgornjo plast listja. Uničujemo jih s prahom živega apna ali s 3% tobačnim izvlečkom. Na jablanah so posebno vidne gosenice jabolčnega prelca, ki žive skupno v paj-čevini podobnih zapredkih, na hruškah pa so prav tako zamrežene rj av o rum ene, gole gosenice hruškove grizlice. Selijo se skupno za hrano od veje do veje. Na novem selišču se najprej zamrežijo, da se zavarujejo .potem pa požro, kar je zelenega. Na nizkih drevesih jih oberemo z vejico vred in staremo, visoko od tal pa jih opalimo z bakljo, ki jo navežemo na primerno dolgo palico. V malem navežemo vrhu palice malo cunjico, ki jo nekoliko polijemo s petrolejem in prižgemo..
V obrambi proti škrlupu in rji na sadnem drevju je sedaj čas zadnjega škropljenja z 1% bordološko brozgo. Ako primešaš na 100 1 te brozge 60 gramov schweinfurtskega zelenila ali 150 gramov uranijevega zelenila ali 500 gramov svinčenega arzenijata, uničiš obenem pretežno večino zavijačev, t. j. črvov, ki povzročajo piškavost sadja. Ne poslužuj se pa teh dodatkov, ako pod drevesi ali v neposredni bližini raste zelenjad za kuhinjo, ker so strupeni. Moglo bi se dogoditi, da bi s poškropljeno zelenjavo zastrupil sebe in svojce.
Za listne uši je tudi letos ugodno leto. Največ jih je po vrtovih, kjer niso prošlo zimo škropili dreves in rož z drevesnim karbolinijem. Pripravi si najmanj enkrat v tednu 1% tobačni izvleček ali 1% brozgo kvasijevega lesa z dodatkom 1 do 2% mazavega mila ter poškropi ali pomoči napadene vejice, da golazen pocrka.
Letošnja špargljeva letina je bila prav dobra. I>asi so se v pomladi zaradi mrzlih dni za kakšna dva tedna zakasnili, so pa kasneje hitrejše odganjali. O kresu nekaj s spod rez a van jem. Ce so rastline vsled stalnega spodrezevanja zelo opešale, jih takoj dobro zagnoji, da si opomorejo m okrepijo za drugo leto. Ko odrastejo od-ganjki v višino nekaj nad pol metra, privezi jih h količem, da se ne polomijo in da ponovno ne oslabe. IZ tega razloga je
napačno rezati špargljeve vejice za Šopka v okrasne namene.
Cim je pobrana prva zelenjad iz gredic, ne odlašaj z lopatenjem za nasaditev, oziroma setev druge. Ako si gnojil za prvo s hlevskim gnojem, pognoji sedaj z umetnim. Na vsak kvad. meter potrosi 50 g žveplenokislega amonijaka, 20 g kalijeve soli in 30 g superfosfata. Ne sadi takih kapuznic (zelja, ohrovta, kolerab, karfi-jole), ki imajo na koreninskem vratu otekline. Tam notri je ličinka kljunotaja, ki ovira rast. Take rastline odberi in uniči, da se škodljivec ne bo razmnoževal. Rdeče in rumene stenice na kapuznic ah obiraj, čim jih zapaziš.
Kjer nagajajo polži, potrosi ponoči ob suhem in tihem vremenu v prah razpadlo živo apno, ki polže uniči^ zemljo pa izboljša.
Najlepše solatne rastline pusti za seme. Ne pusti pa dveh ali več vrst solate na vrtu za seme. ker se skrižajo.
Paradižnike škropi vsak drugi teden po enkrat z 1% bordološko brozgo, da preprečiš peronosporo, t. j. gljivico, ki povzroča sušenje in odpadanje listja. Sproti kakor odraščajo, jih privezuj ob kolu navzgor in trebi zaiistnike.
Druga polovica junija je naprimernej-šl čas za setev endivije, pozne solate, kolerab in redkve. Ne trpi na gredicah, zemeljske skorje, ki nastane vsled zalivanja in močnega dežja.
Pomni, da moraš vrtnice enkrat na teden žveplati in vsak tretji teden po enkrat škropiti z bordološko brozgo, da jih obvaruješ plesni ln rje. V drugi polovici junija že cepijo vrtnice na živo oko. Vsled ta operacije zbole vrtnice na tuberkulozi podobni oslabelosti, da opešajo rn v mnogih slučajih usahnejo. Boljše opraviš, ako odložiš to delo do konca julija ali do začetka avgusta in jih tedaj cepiš na speče oko.
Proti koncu junija nehaj s prikrajše-vanjem krizantem. Odslej dalje odstranjuj nepotrebne, slabotne in nadštevilne odganj-ke C ne pa listja) na steblu ln na glavni mladiki. Ako vzgajaš križan teme na krono z več oganjki, odstranjuj po njih stranske in pusti le končne. Tako vzgojiš kri-zanteme z lepo obliko in velikimi cveti.
Ako so lončnice prerastle zemeljsko kepo s koreninami, presadi jih v nekoliko večje lončke, Na južnih legah zavaruj cvetlične lončke pred žgočim solnčnhnl žarki, ki morijo korenine.
Za ureditev cvetlic na oknih in balkonih je že skrajni čas. Obstoječi odbor za olepšanje LJubljane bo v doglednem času vse skrbno ogledal, ocenil in po saslugi odlikoval. J. S*
Nedeljske reve in zadeve
Otvoritev promenade v glavnem tivolskem drevoreda
tek — slab konec
— Lop zače-
LJubljana, 22. junija. Vsaka nedelja se začne, kakor pravi božji dan. Navadno je tudi v začetku lepo vreme, jutro je naravnost deviško, zvonovi se oglašajo od vseh vetrov, kakor bi angelci pozvanjali, sploh je takšno nedeljsko jutro kar ustvarjeno za same vzvišene namene in pobožne želje, zato pa se od povsod pojavljajo povsem prerojeni ter obnovljeni ljudje, dostojanstvo jim zveni iz slehernega koraka, z obrazov jim pa sije vznesenost in praznično razpoloženje. Ce ni nikjer drugje tako, je vendar vedno v Ljubljani, kajti Ljubljančani so kakor rojeni za nedelje, večne praznike in praznično razpoloženje.
Tako je bilo tudi včeraj, zakaj bi bilo bas včeraj drugače! Na vse zgodaj je bil dJM, v pesniškem pomenu besede, kakor s smetano polit. Solnce se ni le obetalo, temveč je tudi sijalo kakor se spodobi za junijsko nedeljo in zlasti še Alojzi jevo. Pomisliti je treba, da je včeraj visoko spoštovana pratika napovedovala začetek poletja in konec pomladi.
Takšen dan naravnost vleče človeka v objem deviške narave. Človeku se mora na stežaj odpreti srce že ob pogledu na izletnike, kd oprtani s križem pokore — nahrbtniki —romajo iz mesta, kakor da so se otresli vse posvetnosti, čeprav se jim hrbti krive pod težkim tovorom — klobas, gramofonov, fotoaparatov, šotorov, pt-skrov in drugih prozaičnih reči, ki jim človek uiti ne ve vsem imena, če ni sam nedeljski izletnik. Da, nedelje moramo bla-grovati že zaradi njih začetkov, lepote, skritih pobožnih želj, plemenitih namenov, ki jih ljudje goje. O, če bi človeka vsaj malo srbela pesniška žilica, pa bi opel nedeljo tako, da bi se naši umetniški vrhovi jeli takoj prepirati, kje bi naj stal nedeljskemu poetu spomenik. Kakor lilijin popek, bi dejal, je tvoje jutro, v zarjo okovana, ti edina krasota tega neumnega življenja... In morda bi se mu še kaj zareklo... Toda če človeka ne srbi nobena žilica, mu pač noče tako divno kašljati pero.
Zato pa zapišemo povsem enostavno, da se je nedolžni popek, nedeljsko Jutro — do poldneva prav krmežljavo razcveL Nebe-ščani so pričeli opoldne kuhati kašo. Seveda, ljubljanska nedelja... Potuhnjeno je vrelo, po nebu so se preganjale umazane krpe, vanje zavit je pa od časa do časa zakašljal Elija...
Ulice so bile v znamenju klavernega razpoloženja, redki ljudje so hodili poparjeni in zaspani, po opravkih in brez njih, dame so bile oborožene s sotočniki in z dežniki.
Promenadi ▼ delenburgovi je odklenkalo, kjer jo je izpodrinil tramvaj, vendar pa se je tu še vseeno zbirala naša nada in ponos — zaradi tradicije in večnih srčnih
Ne bflo bi pa prav trditi, da je Ljubljana prikrajšana pri promenadi, ker je v Selenburgovi ulici prevladal tramvaj. ze nekaj časa nas vabi »Tivolska avtomobilska cesta« (pod avtomobil so mišljeni otroški vozički — ime je sicer nekoliko nerodno- preveč neprimerno pa menda ne bo, dokler ni primernejšega), da stopimo na njo, saj je dovolj široka, lepa in velemestna in gotovo za nas zgrajena, čeprav se nam ne zdi. Včeraj smo se vendar toliko opogumili, da smo otvorili na njej novo promenado, najbrže zato, ker je štrajkalo solnce, zaradi česar nismo pogrešali ne kostanjev, ne platan in drugih dreves, ki rastejo le v razgretih glavah večno puntarske LJubljane. Sloviti drevored se je torej včeraj otvoril, kar bi bilo treba zapisati med kroniko s klafterskimi črkami. Vse drugo, kar je s tem v zvezi, bi bilo gotovo samo p rili vanje olja na ogenj.
O nedelji sami tudi ni mogoče povedati vsega, zakaj, proza bi potem za temnila vso poezijo. Elija se je vseskozi častno izkazal, škropil je in pometal ceste, kolikor je mogel, da so ostali mestni škropilci v žalostni manjšini. Kopala se je vsa Ljubljana, ne le kopalci v kopališčih, Ljubljanici in drugih lužah, vsak je lahko prišel na svoj račun, če se je le hotel postaviti pod nebeščanski tuš. »Profesijonalnic kopalci se sicer pritožujejo, toda Elija ne pozna protekcije, zato je bilo vse prav ta dobro. Tudi športniki so zadovoljni in športno občinstvo tudi, čeprav je danes hripavo, kakor da je samo požiralo gole. Sicer je danes marsikdo hripav, toda sreča ne pride nikdar sama, kakor ne nedelja brez ponedeljka.
Šolstvo
Drž. meščanska sola na Viču priredi dne 21. in 28. t m. šolsko razstavo risarskih ročnih in pismenih izdelkov ter Šolskega zoa. Odprta bo od 9.—12. in od 15.—la. Ravnateljstvo vabi starše in prijatelje Šole k obisku razstave.
Vpisovanje na dri. meščanski šoli v Zg. diski bo 29- junija t L od 9. do 12. dopoldne v zdravniški sobi poleg glavnega vboda. Učenci, ki &*> bodo vpisali v I. razred, naj prinesejo s seboj rojstni list in šolski izkaz.
PRI ZEMLJEPISJU.
»Katera   reka   teče   skozi Ljubljano,
Lojzek?«
»Kako pa naj vem, gospod učitelj, mama me ne pusti niti preko naše ulice!«
POZNAMO SE...
»SI povedala hčeri, da ne dobi niti pare, če vzame tega vetrnjaka?« — »Nisem, ampak zdi se mi, da bi bilo bolje, če njemu to povem*
%
Stran 4
/SLOVENSKI NAROD«, dne 22. junija 1931
Stev. 138
Zane Greyt ^2
Skrivnostni jezdec
Roman.
>10. januarja.
Ljubi WiIson! V vsakem pismu Ti pišem, da se počutim bolje. Kmalu ne bom imela kaj pisati o svoji bolezni, kor je ne bo več. Že nekaj dni sem zopet na nogah, toda šele zadnje čase se prčutim povsem dobro. Šele odkar Jarka ni več doma, mi je odleglo.
Praviš, da bi rad vedel, kaj počenjam. Bože moj, vsega Ti ne morem in nočem povedati. Nekam preveč zapovedujoče nastopaš, odkar si zapustil posteljo. Ne, pri meni ne boš mogel igrati strogega gospodarja. Vendar pa hočem potrpeti in Ti nekaj povedati. Delam bolj malo. Očetu sem pomagala pri njegovih računih, ki so vsi zmešani, od kar je prepustil knjigovodstvo Ja-cku. Citam pa zelo mnogo. In če sneži, sedim pri oknu in sanjam. Rada gledam snežinke, kako se vrte in pletejo po zraku, tako bele in mehke! V takih primerih sklenem roke v naročju ter mislim nate in na svojo ljubezen, ki je tako silno vzplamtela... Toda o tem ne bova več govorila.
Kakor veš, je odšel Jack z doma ob novem letu. Dejal je, da je namenjen v Kremmling. Oče je pa slišal, da je krenil v Elgerio. Nisem Ti še sporočila, da sta se sporekla zaradi neke denarne zadeve. Jack se je tako dolgo držal, da sem že mislila, da se je poboljšal. Bil mi je neprestano za petami, ne toliko zaradi ženitve, temveč da bi me prepričal, da bi ga imela vsaj malo rada. S svojim moledovanjem mi je šel že na živce. Končno me je minilo potrpljenje in pojasnila sem mu položaj. O, prepričala sem ga temeljito! In kot bi trenil z očesom je bil zopet stari Jack — Neotesanec. Vrag te zvemil — me je nahrulil. In ti pogledi! Planil je iz sobe in že sta si bila z očetom v laseh. Šlo je za denar. Nehote sem morala poslušati del njunega pogovora. Ne vem, ali mu je dal oče kaj denarja, mislim pa, da mu ga ni. Naj bo že kakorkoli, Jack je zapustil farmo.
Nekaj dni je bil oče izredno dobre volje. Da, zdelo se mi je celo, da je postal po sinovem odhodu prijaznejši in rahločutnejši. Potem je pa postal naenkrat slabe volje. Poskušala sem na vse načine razvedriti ga. pa ni šlo. Kadarkoli je prišel Ben Wade po večerji k nam, je moral pripovedovati očetu to ali ono grozno zgodbo. Saj veš, kako strašne zgodbe zna pripovedovati Ben. In stari Bellounds je hotel slišati vedno najhujše.
Začela sem domnevati, da ni kriv toliko Jackov odhod, da presedi stari po cele ure pri peči in bulji topo v plapolajoči ogenj. Žal mi je tega ubogega m>ža. Zdaj samo poseda in zre topo predse. Nihče menda ne sluti, kdaj se Jiick vrne. Morda ga sploh več ne bo n za j. Ben seveda zatrjuje, da se bo prav gotovo vrnil. On pravi, da Jack sovraži delo, da pa ni tako spreten akrobat, da bi se držal brez dela na površju. Kaj ne slišiš njegovega glasu: Nekaj bi vam rad povedal, — za-
čne, potem pa pride prorokovanje ne-sreče...
Toda za danes bodi dovolj, Wilson Moore,
Tvoja Columbina.c > Februar —. Preljuba Collie! Ne vem, katerega je danes, čutim pa, da se bliža pomlad. Danes sem Ben ta "VVadea z ozdravljeno nogo pošteno brcnil. Mene ni nič bolelo, Wade je pa bil malo užaljen. Pravi, da se kmalu ne bom več dal ugnati. In tudi meni se zdi, da bo res tako.
Gollie, počutim se izborno. Bergelj ne potrebujem več. Moja živina je zelo dobro prezimila. Kakor veš, je dolina dobro zavarovana. Zdaj zaupam v pomlad in v tople žarke. Veselim se pa tudi že poletja z njegovimi colum-binami. Wade spi zdaj zopet v svoji lastni koči. Pogrešam ga, vendar sem pa vesel, da imam noči zase. Načrte za bodočnost moram snovati. Beri ta stavek še enkrat, Collie!
Danes, ko mi je prinesel Wade tvoje pismo, me je vprašal hudomušno: No, Wils, ali veste, koliko pisem sem vam že prinesel od Collie? — Seveda ne vem, biti jih pa mora že cela kopica, — sem odgovoril. Wade je pa dejal, da jih je točno sedeminštirideset. Sedeminštirideset! Nisem hotel verjeti, trdil sem, da se mu meša, on je pa protestiral in zahteval, naj jih sam pre-štejem. In res sem naštel sedeminštirideset čudovitih ljubavnih pisem, ki mi jih je pisalo najdražestnejše dekle sveta.
Jack Bellounds se torej še vedno ni vrnil. Smili se mi njegov oče, Collie. Žalostno je imeti takega sina. Toda danes nočem niti slišati o žalostnih rečeh. Že ves dan prepevam kot prismojen Indijanec. Kmalu pride pomlad. Potem, ti divja roža gričev, ti dekle sladkih ust in otožnih oči, potem pridem pote. \Vilson.«
19. marca ... Preljubi Wilson! Vedno iznova sem čitala Tvoja zadnja pisma; imam jih pod vzglavjem in v teh težkih dneh po Jackovem povratku so mi bila edina opora, obenem pa moja največja slabost.
Ne da bi se bila bala pisati Ti, dasi bi bile posledice zelo hude, če bi bil oče dobil v roke to pismo. In če bi ga mogel brati še Jack! Odkrito priznam, da nisem imela poguma pisati Ti. Vedela sem pa, da se to mora zgoditi. Vem, da mi bo lažje, če Ti vse odkrito povem. Toda zadnje čase mi gre vsaka taka beseda težko iz ust, še težje mi je pa pisati Ti, kar zvem o Jacku Bellound-su. Čudno mi je pri srcu, ljubi. In čudila se boš, da Bena zadnje čase nisem pogosto videl — to se pravi da nisem pogosto govorila z njim. Zdi se mi, da bi ne mogel prenesti njegovega prepričanja, njegove trdne vere, upanja m ljubezni — ker so me navdali dogodki zadnjih dni s tako mučnimi dvomi.
Da me pa ne boš napačno razumel, poskusim razložiti Ti svoje misli in skrbi. In rada bi, da prečitaš moje pismo Benu. Jaz sem vpričo njega nekam čudno plaha in to mu ni bilo všeč.
Drugega marca zvečer sem prišla domov. Saj se gotovo spominjaš tistega mračnega, pustega dne. Snežilo je in deževalo, vmes je pa še padala toča.
Odlikovanja v Rusiji
Tudi v Sovjetski Rusiji so uvedli odlikovanja z redovi, tki bi zbudili osebno ambicijo in veselje do dela, ki ga
komunizem ni mogel
Revolucija v Rusiji je odpravila odlikovanja, vendar pa so jih kmalu zopet uvedli. Sovjetska vlada je najprej zopet uvedla oblikovanja z redom Rdeče zastave, s katerim se odlikujejo rdeči vojaki za vojaške zasluge, pozneje pa je uvedla tudi civilne redove, kakor red Delovne rdeče zastave in Ljeninov red za uspeh na fronti dela. Izročanje odlikovanj se v sovjetski Rusiji vrši zelo svečano. Ukazi o odlikovanjih se objavljajo na prvih straneh vseh listov in odlikovanja se v tvornicah in podjetjih izražajo z velikimi ceremonijami ob prisotnosti vseh uradnikov in delavcev podjetja. Podeljevanju redov pripisujejo velik pomen kot sredstvu, ki vzpodbuja delavce in uradnike k večji marljivosti.
Ker je delo v tvornicah in podjetjih, ki so last države in ki jih upravljajo ravnatelji, imenovani od države, večinoma pretvorjeno v državno službo, je bila naravna posledica, da je prišlo zaradi pomanjkanja osebnega interesa, ki se je v čimdalje večji meri kazalo pri vsem osobju, do osiabljevanja produkcije. Izkazalo se je, da je treba poiskati sredstva, s katerimi bi se ponovno vzbudilo zanimanje za de]o. Osnovali so kategorije >napadalriih delavcev« in kategorije >junakov dela«.
>Napadalni delavci< so oni delavci, ki delajo intenzivneje kakor ostali nameščenci ter imajo zato v tvornicah ali podjetjih razne olajšave ter *e značaj njihovega >junaštva< na vse mogoče načine hvali po vsem sovje-skem tisku. >Junaki dela< so delavci in uradniki, ki so v svoji panogi dosegli gotov uspeh in zato dobili sovjetsko odlikovanje. Ti so na višji stopnji sovjetske hierarhijske lestvice in postajajo polagoma sovjetska aristokracija svoje vrste.
Nedavno je bil z redom D?lovne rdeče zastave in Delovnim redom odlikovanih več desetin poljedelskih delavcev, da bi tudi v tej panogi izzvali tekmovanje in gotovo zanimanje za delo. Odlikovanja so bila podeljena za posebne zasluge pri izgraditvi poljedelskega gospodarstva, pri ureditvi stroj-no-traktorskih po«taj, za učinkovito podpiranje sovjetskih podjetij za svi-njerejo, za velike zasluge pri ustvarjanju novih vrst plodov itd
Vse to dokazuje, da se polagoma oblasti sovjetske Rusije pričenjajo posluževati istih metod, kakršne se rabijo tudi v drugih državah, ker so sprevidele, da komunistični nauki sami ne vzbujajo veselja do dela.
Pred reformo
koledarja
Pri Društvu narodov se je te dni sestal odbor, ki naj pripravi reformo gre-gorijanskega koledarja za konferenco, ki bo 25. oktobra, V odboru so sami strokovnjaki, zastopane pa so tudi razne nacijonalne organizacije in cerkvene organizacije. Odbor bo razpravljal o odgovorih na vprašanja, ki jih je poslalo Društvo narodov o reformi koledarja raznim korporacijam. 70—80% odgovorov se izraža za reformo gregorijanske-ga koledarja, večina pa se strinja v tem, da naj bo preureditev temeljita in enkrat za vselej definitivna. Zanimivo je, da je večina še vedno za 12 mesečno leto, samo Zedinjene države, kjer so večja podjetja, tvornice že praktično uvedla leto s 13 meseci, so skoraj izključno za reformo koledarja v tem smislu, da bi imelo leto 13 mesecev.
Reforma gregorijanskega koledarja je zamišljena tako, da bi bila četrtletja enako dolga in sicer na ta način, da bi vsak prvi mesec imel 31, drugi in tretji pa po 30 dni. Tudi december naj bi im*l 31 dni, zadnji dan, Silvestrovo, bi se imenoval >Beli dan«. V prestopnem letu naj bi se še en »Beli dan« vrinil na koncu junija. Seveda bo tudi ta reforma naletela na težkoče in nasprotnike, ker nekatere dežele, v prvi vrsti pa katoliške in židovske verske občine odločno povdarjajo zahtevo po neprekinjeni vrsti tednov, ki bi bili z umetnimi belimi dnevi prekinjeni Težkoče obstoje tudi glede določitve Velike noči. Predlagano
je bilo, naj bi bila to nedelja po drugi soboti v aprilu, da ne bi praznik prišel v navzkriž s praznikom Marijinega ozna-nenja. Vse je odvisno od tega, če bodo cerkve na to izpremembo koledarja pristale.
Polet brez motorja čez Rokavski preliv
V petek zvečer je bil Rokavski zaliv prvič preleten z brezmotornim letalom. Londonski list »Daily Mail« je nedavno razpisal veliko nagrado onemu, ki prvi v brezmotornem letalu preleti kanal la Manche. Favorit je bil avstrijski prvak Kronfeld, ki je eden najboljših sodobnih brezmotornih letalcev. Ta se je baš pripravljal za polet, toda Kanadec Beardmore ga je prehitel.
V petek zvečer je Beardmore startal z letalom z letališča Lvmphne v Angliji. Močan aeroplan je njegovo brezmotor-no letalo potegnil 3000 m visoko, nato je pilot prerezal vrv in brezmotorno letalo je samo letelo naprej ter približno po polurnem poletu preletelo Rokavski zaliv. Pristalo je pri St. Inglevertu v Franciji. Pri pristanku je bil Beardmore popolnoma izmučen in napol zmrznjen. Izjavil je poročevalcem listov, da ni toliko tvegal zaradi razpisane nagrade, marveč ga je gnalo častihlepje, da kot prvi Anglež preleti Rokavski preliv. Ko je zvedel, da se Kronfeld pripravlja za polet, je pospešil svoj start. Na poletu je imel na sebi dve obleki, kožu-hovinaste rokavice in kučmo, kljub temu pa ga je strahovito zeblo. Kanadec
ki je sicer po poklicu operni pevec, bo baje tudi nazaj poletel preko Rokavske-ga preliva.
Občinske zadeve obmejne občine
\jor. Radgona. 18. junija 1931.
V sredo se Ie zopet vršila seja naše občinske unrave v Gornji Radeoni Žtrnan dr. Boezto j( Dodal obširno ooročilo električnega odseka o sklenitvi pismene pogodbe za dobavo električnega toka med Gornjo Radjrono in zdraviliščem Slatina Radenci. Pocodba ie sklenjena v davnem pod istimi Docoji. kakor jo je sklenila naša občina z dobaviteljico mestno občino Radzono v Avstriji. Velja za dobo 10 let do konca 1940 ter je bila v predloženem smislu od plenuma odobrena.
Kot drusra točka dnevnega reda se ie obravnavala zadeva slede gradnje nove carinarnice S stavbo se doslej še ni pričelo, ker načrti od strani ministrstva za eradbe še niso izročeni stavbni tvrdk; inž. Slal-mer & Jelene v Mariboru, ki je eradbo prevzela na licitaciji. Ker ie občinska t*.r.;-va oskrbela potrebni stavbni prostor in ureditev zemljiškokniižneca stanja, da se lahko zadevno posojilo Državne hipotekame banke zastavno-pravno zavaruje, je banka doooslala v podpis zastavne listine, ki bodo v oar dneh vrnjene, nakar bo posojilo 470.000 Dm realizirano.
Glede na predlog meroizknsnejra nradi za priključitev na vodovod, ki se nahaja v občinski hiši. se ie sklenilo nabaviti nov večji tlačni kotel, ker dosedanji ne bi zadostoval potrebam. Zaradi preobilice posla v občinski pisarni se ie sklenilo nastaviti kot Domožneea občinskega uradnika držav«
nega upokojenca Zablatnika. Odobreni sta. pogodbi opekarniškeffa odseka za nakup zemljišč in sicer od Marije Kolerjeve v Crešnjevcih 30 arov ter od zakoncev Vr-banjščak iz Borecev 82 a. 97 m5. Ker ie zaradi graditve nove ceste Gornja Radsro-na-Lomanoši-Sv. Benedikt-Maribor potreb, na oreureditev prostora pri odcepitvi nove ceste od glavne ceste Gor. Radgona-Apače poleg vaške kapele v Podjjradu. je bila ta nalocra ooverjena gradbenemu odseku v izvršitev. Na zahtevo finančne direkcije v Ljubljani se je sklenilo adaptirati dosedanje prostore davčne uprave ter naprava posebnega blagajniškega lokala Obravnavala se ie nadalje tudi važna zadeva zgraditve orepotrebnega železniškega postajnega poslooia in železniške tehtnice na naši obmejni postaji. Občina se je že leta in leta prizadevala, da bi dosegla povečanje postajnega poslopja in postavitev železniške tehtnice. Doslej so bili že izvršeni razni komisijski ocledi in projekti so gotovi. Ven-ie železniška postaja nameščena še vedno v leseni baraki. Že glede na obmejni položaj bi bila potrebna gradnja reprezentativnega postajnega poslopja. Občinska uprava je na zadevno vprašanje Direkcrje državnih železnic v Ljubljani sklenila staviti na razpolago 120.000 zidne opeke po lastni ceni in 8000 strešne opeke brezplačno m ukreniti vse potrebno glede pridobitve stavbi-šča. v kolikor bi sedanji prostor ne zadostoval, ter v splošnem iti vsestransko na roko železniški upravi. Upamo, da se bo slednjič vendar rešila tudi ta zadeva.
Samomor opernega vratarja
V Budimpešti je izvršil samomor 68 -letni bivši vratar ondotnega opernega gledališča Gabrijel Csepke. Lani so ga upokojili in to ga je tako potrlo, da si je končal življenje med časom, ko je bila njegova družina na dopustu.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
IVAN LAPAJNE naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, da je legla k večnemu počitku njegova ljubljena žena, nad vse skrbna mati, stara in prastara mati ter najboljša sorodnica, gospa
JULIJA LAPAJNE roj. ŽUŽEK
soproga ravnatelja v pok«
Umrla je, previđena, včeraj zjutraj po kratki, mučni bolezni v 78. letu svoje starosti in bo pokopana jutri v torek ob 10. dopoldne na pokopališču pri Sv. Križu v Krškem.
Prosimo tihega sočustvovanja.
V Krškem, 22. junija 1931.
Žalujoči zapuščeni.
Namesto posebnih naznanil.
Večja množina
makulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Slovenskega Naroda
> mM al i o£fasf<
Vsaka beseda SO |U. Plača m lahka tuđi a znamkah, ta odgovor znamko! — Na vprašanja aram — odćovariama. - Najmanj* o&a* Dte
MODROCE vrhne Ia afrik, močno blago a Din 240.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg it. 2	VDOVA Z OTROKOM išče majhno stanovanje za takoj ali za avgust. Naslov v upravi >Slov. Naroda«.
	Malinovec pristen, naraven, na malo m veliko prodaja lekarna Dr. O. FICCOLI, LJUBLJANA, Dunajska c 6.
POHIŠTVO Politirane spalnice Din 5500.— pleskane                 > 2800.—	
	
postelje                  > 250.— omare                     > 550.— kuhinjske oprave     > 1100.— kuhinjske kredence % 580.— Sprejemanje vsakovrstnih naročil in popravil. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri mizarstva »SAVA« LJubljana, Kolodvorska nI. 18. — — Tudi na obroke!  — — 68/L	BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. »KURIVO44 LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34
	
	Vsa pleskarska in soboslikarska dela Izvršuje točno, solidno In po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBA dražba a o. z. pleskarstvo In sobosHkaratv« LJubljana, Sv. Petra e, 33.
L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo Urnikov ln solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo -: točno in solidno.	
Dllakutatutni paph
za zidavo hiS, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipo-—   tek na hišah in posestvih daje svojim članom
"T »JUGRAD«
Jugoslovanska gradbena kreditna zadruga r. z. z o, z. ▼ LJUBLJANI, KOLODVORSKA ULICA 35/L Krajevno zastopstvo: MARIBOR, Aleksandrova 48 Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. (Uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 18.)
NAZNANILO!
Podpisani naznanjam cen j. občinstvu, da sem OTVORTL
AVTOBRZOPREVOZNIŠTVO
Priporočam se za selitve, dovoz in prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani kakor tudi izven Ljubljane.
CENE KONKURENČNE.
Naročila se sprejemajo v pisarni, Dunajska cesta, zraven Strojnih tovarn, in na Sv. Jerneja cesti 25. Telefon 2708 Telefon 3107
Z veles poštovanjem
Velepič Rudolf, trgovina s kurivom.
svil I % si* i^A^SRLDSTVO im\wm Sjgji  I , REVMATIZMU, AJ^aW
1258---- >P£HLADU in ISHUASU. aP^^SJ^'
I! II I!I LABORATORIJ       D? RAMLtJLVA        § m+lJ lJ^V BEOGRAD Sarajevska 84
DOBIVA St V VStn LEKARNAH POCENI JIK.7S
Ribiške potrebščine
vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni tr*.
Urejuje Josip Zupančič, mm Za »Narodno tiskarno* Fran JezerSeJu mm Za upravo la tsaeratnl del tista: Oton Caristar, mm Val v Ldubijom,
-
066828