Martina vren. VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 28. oktobra 2004, 116. številka z naslovnica str. 16) Mag. Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji davijo, da je mesec pred nami najbolj pust od vseh mesecev v letu. Morda res! Se pa najdejo taki, ki pravijo, da so bili ravno v tem mesecu najsrečnejši. Kakorkoli že, 25. novembra izide novi Pen. Takrat že ne bo pusto. oktober 2004Če bi bila Bajukova Bajuk Trobento še In vino No, in Mural veritas? v kot drugače sodelovali v njeni oblačilno-vinski kampanji. M. Nekrep minister za mobilno ever! telefonijo apu nem Janševi vladi) prevzeli ministrstvo, ki uravnava višino »penzij«. A se je Serdiška oslička letita v nebo lanber zagotovo ne bo zeblo. Narava je rekla, da jeseni sledi zima. In letos bo bojda spet tako. Da bo zima huda, je mogoče napovedati, če pogledate v stoletno pratiko ali pa če se ozrete naokrog Vse več je namreč takih prizorov, kot sta oslička na pentutarski fotografiji. Njun lastnik je ALEKSANDER BARANJA iz SERDICE. Pred zimo so tako oslička kot Aleksander skrbni, zato jih takrat, ko bo namesto toplote in sonca sneg in led, Pentute marsikaj zvedo prve (in edine). Tudi za naslednjo tuto smo prepričani, da je še ne poznate. Pogajanja med prvim SLO mandatarjem JANEZOM JANŠO in prvim možem stranke DeSUS ROUSOM so se namreč vendarle izkazala za uspešna. Politična javnost je sicer pričakovala, da bodo upokojenci (če se bodo pridružili NA«* Vsedobno narodnostno poslanko v DZ MARIJO POZSONEC je'pred volilna kampanja kar precej utrudila. Zato si je kar pred našim objektivom vzela nekaj trenutkov počitka. Kako tudi ne, če je porabila (skoraj) vse svoje sile, da je prepričljivo premagala kar štiri (s številko: 4) predstavnike močnejšega spola. frbo Letošnja SLO vinska kraljica sliši na priimek BAJLTK (ime ji je VESNA, na fotografiji edina s krono), kar je g°' ’’ blizu vsem ušesom, ki so kakorkoli občutljiva na politično sceno. No, in ■ gospodična Bajukova je ondan stopila do prvega moža naše največje »fa BORUTA MEHA (na »fotki« mož z lepšo kravato). Pobarala ga je, zakaj MURA D'' '• slovenskih vinskih kraljic (s poudarkom na sebi, to je Vesni). Vrli Borut je reM načeloma nimajo nič proti tovrstnemu sodelovanju, da pa v Muri še pro 1 Nafta je draga, idemo po drva! Čeprav so mnogi pričakovali, da je v svoji poslanski karieri že doživel »labodji spev«, se gorički delegat GEZA DŽUBAN le ne da. Tudi zadnje parlamentarne volitve so namreč pokazale, da je bilo njegovo doslej opravljeno delo v beli Ljubljani dovolj prepričljivo m so se ljudje znova odločili zanj. Tako bo moral Geza, ki sicer zelo rad muzicira, s svojim inštrumentom vred vsaj še štiri leta počakati na kak resnejši samostojni koncert. Veliko bolj kot z glasbo se bo namreč moral ukvarjati z razvojnimi problemi regije, ki jo zastopa. drugače Po zaslugi radgonskega desusovca MILANA NEKREPA bodo nathb ■ odgovorni za mobilno telefonijo, minister pa naj bi bil (kot se šušlja P° P' ' kuloarjih) prav Nekrep. Kaj bo to prineslo Pomurju, se natanko še ne ve, - , । .tl R napoveduje vsaj to, da bo premikajoči se telefonski impulz prek Mure (i^ n' % cenejši od siceršnjega v matici Sloveniji. oktober 2004 Starost uči mladost. frbo Hi smo samo mi in ptice, Pa po lojtr’ci gor, pa po lojtr’ci dol! sanez Saj že veste, pa vseeno: nedavno so bile v deželi podalpski volitve. Narod (VI!) se je odločil, da zmagajo tisti, ki so bili v predvolilnem bom najbolj prepričljivi Skoraj bi nekaj takega uspelo tudi prvemu Evropejcu med Radgončani in enemu na) bolj priljubljenih ravnateljev tamkajšnje OŠ v zadnjih desetletjih, DUŠANU ZA GORCU. A za poslanski stolček mu je zmanjkalo nekaj mrvic (beri: vaših glasov), To ga je pred pentutarskim objektivom spravilo v (niti ne tako rahlo) zadrego, ki se ji (samo) zadovoljno nasmiha dama, OLGA RADOLIČ, ki je sicer učiteljica harmonike na glasbeni šoli v'GR. Kdo ve, če popularni Dule ni bil izvoljen zato, ker pred volit vami niti enkrat ni zaigral na ta inštrument? tekal Sorodniki, prijatelji in znanci so menili, da je ZLATKO DŽEKOVSKI iz KRIŽEVEC v PREKMURJL1 (sicer rojen na oni strani Mure v APAČAH) pravi pravcati dedec. A so šele ob njegovem abrahamu ugotovili, da so leta opravila svoje in je vrli Zlatko dodobra zlezel skupaj. V imenu bližnjih upamo, da ga bo ob stotem rojstnem dnevu še kaj ostalo! Jesen je čas obiranja takšnih in drugačnih Plodov. Za aktivnost postopanja po občins gozdovih (in gajih) se je tako odločil tudi prvi moz dolgo namaka, Luka pa še bo lep pozdrav z - Bukovnice! Vaši JURČKI! ■ Prišel do prve (rdeče obarvane) gUve, z a k it1 ■ ■ ’15’Pologi vedo povedati, da se ji reče M - (po domače: rdeča mušnica), jo je O'1 vese ja, i!u n '• 1 ako| želel snesti. A mu (k sreči) ni uspe o, saj preprečili njegovi občinski svetni .1 m :'-4- ? Prav takrat čisto po naključju po aja. po ^°zdu). Tako je v spomin in opozorilo osta a zg S g. Kampuš pa kljub neljubemu dogo', u se "D HT.ii uspešno županuje --------------------- p0n Miki že | Generacije | Marjan in Slavko podirata tabuje Če je tabu s peskom »ozaljšano« moško telo, potem ste priča pravi pravcati detabuizaciji. Za tovrsten postopek sta se odločila hokejista (na travi, ne na pesku!) MARJAN ŠTIBLAR in SLAVKO FORJAN. Pravita, da jima je pesek dobro del, a sta si ga na I koncu priprav na s I novo hokejsko I sezono vendarle 1 sprala s teles. Kako ■ zdaj »špilata«, ■ Pentute ne ■ poročajo L ovsa Dule ne ve, Olga pač! W san pa za istino nej tak mali, kak so me tu napravili! p^n oktober 2004 .4% Vanja Poljanec Kakorkoli že, če ste bili v Negovi na kostanjevem pikniku, ste domov odšli s polnim trebuhom kostanjev, od saj umazanimi črnimi prsti, z nasmehom na ustih in željo, da drugo leto spet pridete.______________ Kdo ve, kaj vse je rojilo po glavi damam na fotografiji. Verjetno so razmišljale, kateri kostanj je naslednji na vrsti. Dišalo je okrog in okrog. Glavni pri peki kostanjev je bil gospod Dušan. C® kar veliko dela, saj smo bili obiskovalci kot ptički - z vedno odprtimi kijunc ' so kar lezli v naša usta. »Le deset, le deset kostanjev mora biti Jurij Zauneker tekmovalce opozarjal in vzpodbujal soon Da ne bi popokali in »bombardirali« udeležencev piknika, jih je bilo najprej treba razrezati. Ce ne gre drugače, kar s sekiro. Povezovalec programa Branko, ki so mu domačini rekli kar Mario (po priljubljenem televizijskem voditelju Mariu Galuniču, saj je znal navzoče še kako zabavati, op. p.), je znal povedati in izvedeti marsikaj. Tudi to, da je kostanjeva peč izdelana doma in da je okrogla kot vsaka, potrudili pa so se tudi za to, da se je kadilo gor in ne dol. Dušanu, ki je pekel kostanje, ni bilo nikoli dolgčas, saj je bila peč med . obiskovalci najbolj priljubljena. Le kdo bi vedel, zakaj? Tekmovalce so čakale »pikajoče« preizkušnje. K°st0 ježke je bilo treba najprej s tal pobrati in dati rw ' in jih nato pospraviti v vrečko. Najzanimivejši so « , izrazi na obrazu. Omagal sicer ni nihče, in Čeprav m« tekmovali, so tudi nas od vseh teh ježkov boleh p v Negovi Narava je poskrbela za to, da se imamo ljudje v vsakem obdobju veseliti kakšnega sadeža, pa naj bodo to prve rdeče jagode, ki začnejo zoreti na našem vrtu, prve češnje v maju ali jesenski kostanj. Enostavno se jim ne moremo upreti. In ravno kostanj je bil tisti, ki je zvabil krajane Negove in njene okolice, da so se pridružili pikniku pred negovskim gasilskim domom. TUdi vreme je bilo kot naročeno Zjutraj je še lilo kot iz škafa, kakor hitro pa so v Negovi začeli rezati kostanj in kuriti ogenj, se je zjasnilo in topli sončni žarki so na piano zvabili še tako velike zaspance. Vse je bilo nared. Šolarji in nekateri domačini že štiri leta po vrsti vsako leto, pridno nabirajo kostanj samo za to, da lahko pripravijo piknik. Marsikatero turistično društvo se odloči za to, da pripravi martinovanje, pravi predsednik turističnega društva Negova - Spodnji Ivanjci Zlatko Mulec, sami pa so se rajši odločili za kostanjev piknik, s katerim lahko razveselijo tudi najmlajše. Obenem to priložnost izkoristijo tudi za druženje občanov. Poskrbijo za vse. Vsak se lahko naje kostanjev do sitega, pripravijo številne smešne igre m organizirajo tekmovanje, obiskovalci palahko tudi zaplešejo Čeprav je bilo letos manj obiskovalcev kot pretekla leta, saj so imeli mnogi ravno na ta dan trgatev, so vseeno zbrali tri ekipe, ki so sodelovale v šestih igrah. Najmlajšo ekipo so sestavljali učenci Osnovne šole Antona Trstenjaka v Negovi. Tudi gostitelji so imeli svojo ekipo, ki so jo poiftienovah TD Negova - Sp. Ivanjci, med udeleženci piknika pa so se našli tudi kandidati in sestavili ekipo Mladi, fletni in hrabri. Vsem je šlo zelo dobro in sploh ni pomembno, kdo je zmagal, glavno je, da so se zabavah sami in da se je z njimi zabavalo in veselilo tudi občinstvo. Au, to pa pika p^n - oktober 2004 — BlII IK dnevi sem se vrnil iz Izraela, kjer sem ^med drugim v Haiti v centru kabale. Moderen prostor je žarel od delovne vneme so prihajali v prostore, da bi se ^hebrejski jezik, prodrli v skrivnostno kabale. Odkar se je Madonna Podstavila kot kabalistka in si ovila okrog zapestja rdečo vrvico, je potegnila '4 mnoge svetovne šminkerje, ki da bodo v življenju prav tako ^Pešni kot slavna pevka, če se bodo ^^t_na tečaj kabale. V o ve modne sekte kabala in scientologija , . I I6 smisej kabale? Znano je, da se je judovstvo razvilo Kraljevanju, diaspori dvanajstih plemen, da je bila IfJ;1 Pr; tem eden od njihovih odgovorov na krize ^^Pstva. Kabala je nauk, prežet z magijsko prakso, L ‘ drevesa življenja, iz desetih kozmoloških številk, tl/J r' dvaindvajsetih črk. To je mistični nauk: ena od : da je Bog dal kabalo neposredno Mojzesu, ko je štirideset dm na Sinaju. Menda sta bila celo David velika poznaval- ""i' Rabin Simeon %. Ona)a je to učeno zna If’""" prenesel v Zohar, SVedobe, učbenik realnosti Zn P°memBnih tsfjl^Vaiset črk judovske levil’4" 7 njihovimi imeni, ^i Vn«dnn'anu, poj l. 1 m, moči. Od- hr ^-EJrir nt: moči. Ud-[bL Madonna v Jeru- 'a' \e ■ je slavila kaba-' leto na praznik mr se na grobu k^11'' judovskim misti-in psihiatri b-J^oodu niso več v k" je igralec ^h»l" ' Madridu odprl Podružnico sci cerkve, so se mno v obe gibanji in si spremeniti ne samo K.JilSw' navade, marveč - . ■' samo Pri tem mo-da je Madon-'/ J'a^i centru kabale Ir"n- dolarjev, Tom |JE sinji cerkvi nuli- X 'h takšno navdu-lj^Vestobo novima reli-trdijo »verniki«, v IOst°Pnosti njihovih k ■ Obe veri učita, da ^^meznik lahko ob-i, življenju, K. ’ J svoje želje. Obe, W »Clumo. । >g-. ugo ’ da E, .p m nekaj ampak človek v . ' 'črnilu verjamejo ' oziroma v večno v reinkarna-rukgi »h sina, vendar ne " menijo, da je ne2nanja Bk^ Božji otrok, samo da se mnogi kabale je: E^’^uju. Osnovni moto scientologije S ffe®n ’ ne P0™13’03 drugemu tehnika ■ 1 drugi počel tebe Pri tem se nastala Etično razlike od dianetike Ka a ilinad sveto %: x 1 štiri tisoč leti, temelji na me 1 učitelji v 1 , '"^kl b napisana hebrujšetm smisel %ri ^^e rabini, ki poznajo izgovor) Josk, cerkvi T^^oUčne abecede in jezika-tdesetimi led drugacna: religija, ki jo je pie P sVOjih •.. arrieriški filozof Ron Hubbard n njegov-.l"-. r' delovanju možganov, obrazloženi knjigah, temelji na znanstvenih metodah, zelo podobnih psihološkim vajam, kot so zamišljeni položaj ali obvladanje komunikacijskih spretnosti. Vstop v obe cerkveni organizaciji je podoben: človek postane elan skupnosti potem, ko ga voditelji na seminarju uvedejo v skrivnosti vere. Ni obvezno - kdor želi, lahko prihaja na tedenske zmenke, ki so za kabaliste ob sobotah, za scientologe pa v nedeljo dopoldne. Kot vsaka religija imata tudi kabala in dianetika ■ svoje simbole: kabalisti nosijo rdečo nit oziroma zapestnico, ki lastnika varuje pred negativno energijo. Scientologi se manj kitijo kdaj pa kdaj nosijo privesek, sestavljen iz velike črke S, ki je pokrita z dvema trikotnikoma, ki sta drug nad drugim. Madonna, ki je spremenila ime v Esther, je izjavila, da ji je bila kabala inspiracija za rtajdražji album. Ray of light. Menda jo je motivirala za pisanje otroške uspešnice .Angleške rože. Uidi Bntney Spears je hvaležna tehniki kabale, saj je našla ljubezen svojega življenja, plesalca Kevina Federlinea, s katerim se je poročila na letošnji kabalistični praznik Reper-ka Missy Elliott govori, da je s pomočjo kabalističnih meditacij - shujšala. Modna oblikovalka Donna Karan verjame, da so njene kreacije privlačne zaradi subtilne mistične energije. Tudi člani scientološke cerkve se za uspehe v življenju zahvaljujejo obredom, ki so jih izvajali po duhovnih načelih, po katerih živijo. Tako je Tom Cruise s pomočjo dia-netike pri dvaindvajsetih letih premagal disleksijo, psihično bolezen, ki onemogoča branje Tudi John Tra volta je priznal, da ga je iz krize, v kateri se je znašel po snemanju filma »Vročica sobotnega večera«, rešila najmlajša religija. Filmski igralec Travolta je prepričan, da je dobil po njeni zaslugi vlogo v filmu »Pulp Fiction«, s katero si je ponovno pridobil priljubljenost gledalcev. Kabala in scientologija sta v Hollywoodu poslednji modni krik. Toda del igralcev je prepričan, da gre za trenutno neprištevnost njihov kolegov m da zaradi trenda padajo v objem mističnih in magičnih izkušenj. Tako je začela med igralci krožiti šala, ki so si jo izmislili prav kabalisti. »Bog se je prijel za glavo in rekel: Modrost je v glavi. Jezus se je prijel za srce in dejal: Modrost je v srcu. Prišel je Marx in dodal: Modrost je v želodcu. Freud je trdil, da je modrost v genitalijah. Pojavil se je Einstein m rekel: Vse je relativno.-Ste ugotovili? Vse osebe v šali so Judje! Branko Šomen Bogdan Šajnovič, predsednik PGD Gornja Radgona Napisati nekaj o gasilstvu, gasilcih in delu v tej organizaciji je tako obširen pojem, da se to na kratko ne -da. O našem delu je bilo že mnogo napisanega pa tudi o naših intervencijah lahko skoraj vsak dan kaj preberete v časopisu. Zgodovina gasilstva in varstva pred požari sega daleč nazaj v dobo civiliziranih ljudstev. Pekarno službo je zelo razvila že rimska država, čeprav je poteklo do resnejših začetkov gasilstva kar nekaj stoletij. V Sloveniji se je gasilstvo začelo pojavljati po letu I860. Najprej v obliki požarnih straž, ki so jih organizirali župani v posameznih krajih, vendar so spoznali, da je takšno gašenje bolje prepustiti discipliniranim organizacijam. Tako se začnejo pojavljati v Sloveniji prva gasilska društva. Večina društev je nastala največkrat po večjih ali manjših požarih, pri katerih so bili ljudje brez moči in nesreče niso mogli preprečiti niti omejiti. Uspešne akcije prvih društev so spodbudile tudi druga društva, da so resno poprijela za delo ter zbrala članstvo in denarna sredstva za na kup orodja in opreme. Danes ni enostavno biti Kot so nastajala nova društva, so nastajali novi predpisi, pravila in gasilci so dobili uniforme, tako da so v začetku, ko je nastajalo gasilstvo, ljudje prepoznali gasilce. Danes ni tako enostavno biti gasilec. Zahtevne intervencije pri zaščiti in reševanju zahtevajo strokovnega in dobro usposobljenega gasilca. Požari, prometne nesreče, razlitja nevarnih snovi, utopitve so nesreče, kjer lahko pomagajo le izkušeni gasilci. Izobraževanje je danes pomembna naloga vodstva gasilske organizacije. Zelo pomembna za delovanje društva je tudi povezanost s krajem, krajani, županom, povezanost v društvu in medsebojno sodelovanje. Seveda se gasilci ne ukvarjamo samo z gašenjem in reševanjem. Za dobro sodelovanje je treba v društvu poskrbeti tudi za srečanja članov, članic, podmladka in veteranov. Organizirajo se izleti, tabor mladine in različna srečanja tako na športnem kot kulturnem področju. Seveda so za to potrebna tudi finančna sredstva. Potrebe in želje gasilcev so vedno večje od sredstev, ki so nam na razpolago, zato je zelo pomembno, da smo organizirani tako, da prek programov in načrtov za nakup opreme in izobraževanje gasilcev sodelujemo z občino, župani in zavarovalnicami, ki so bile že ha začetku vključene v gasilstvo. Sredstva pa si gasilci pridobimo tudi na druge načine, ali z delom, ki ga opravimo, ali pa tudi z donatorji. Veselice, ki so dale včasih gasilcem potrebna sredstva, so danes skoraj že zgodovina. Zakonski predpisi, ki smo jih dobili pred leti, nam niso bili naklonjeni. Kljub novim časom in spremembam, ki smo jih doživeli v zadnjem desetletju, pa bo vloga gasilca kot človeka, ki je ob vsakem času pripravljen pomagati, ostala. Štirideset let sem gasilec, zato si upam zapisati, da sem o tem trdno prepričan. oktober 2004 in Penvju Slavko Švenda Kdor ga ni spoznal doslej, ga je zagotovo ob zadnjih parlamentarnih volitvah. Posebej zato, ker v mestni komuni MS niso bile samo državnozborske, pač pa so se volivke in volivci odločali tudi o novem županu. Veterinar iz Ljubljane, že 28 let na začasnem delu v Prekmurju, SLAVKO ŠVENDA je bil eden od treh, za katerega so se lahko odločili. In kljub nekaterim, ki so bili prepričani, da je Švenda popoln »outsider«, je dobil 13 odstotkov glasov. Ko si se pojavil na volitvah, je bil to hec? Vsake volitve so hec, so sejem in na vsakih je laž, S tem, da se eni lažemo zato, da govorimo resnico, drugi pa spremi njajo resnico v laž. Oboji smo sicer lažnivci, a drugi so deklariram podleži. 13 odstotkov je za tak »hec* veliko? Ker v kampanjo nisem vložil milijonov, me to navdaja z optimizmom. Kampanja me je spravila na rob izčrpanosti, zmogel sem jo z maksimalnimi napori. Na koncu sem že omagoval. Ker to, da sem zalepil 25 plakatov in imel dve soočenji, je bilo zame že ogromno delo, ker nisem »homo delovnih mest, kar je katastrofalen rezultat. Ukiniti jih je ba Imaš recept zoper brezposelnost? Dejstvo je, da ni tako, kot razlagajo nekateri, češ da je Prl nas problem šolanja. V regiji lahko produciramo in doktorje znanosti po tekočem traku, pa to nič ne pom0?4' če jih nimamo kje zaposliti. Na cesti je ogromno agrono ■ ki so pomembni za razvoj kmetijstva Že omenjenih 13 odstotkov obvezuje. Boš ostal Mislim, da se era strank tudi v Evropi končuje, str0-* skotijo pred volitvami, par mandeljcev porabi toliko m 1 ■■ mio. denarja, izvolimo parlament itd. V bistvu pase ' osebnosti, to je trend, tako da bomo nadaljevali. 13 ods o pomeni, da je v Soboti dovolj ljudi, ki mislijo drugače, pomembno. Ozkih političnih ambicij nimam, ustano- ■ bomo Zeleni krog. In ta bo edina prava politična sila, sa) moč političnih strank čedalje slabša. Opravljali bonw P -na mestni svet in župana. Na kakšen na čin ? Prva stvar Zelenega kroga bo strateškega Ponie 0 formirali bomo slovenski prekmurski kulturni hram 0 na primer dva madžarska, na drugi strani pa je vse m Prekmurski kip svobode politicus«. Zabaval sem se, ko sta bila moja protikandidata tako živalsko resna Na eni strani Štihec, ki si je goreče želel zmagati, in na drugi Horvat, ki se je prav tako goreče bal poraza. Kampanja sama pa ni odgovarjala na vprašanja, ki so bistvena za mesto, govorili smo le o floskulah. Mediji so imeli vsak svojega kandidata ■ eni Štihca, drugi Horvata jaz pa sem bil zraven kot »Inzer«. A me to ne moti, ker drugega niti nisem pričakoval. Mislim, da so volivci s 13 odstotki zame pokazali, da jim ni vseeno, kaj bo z zeleno idejo, kaj bo s Prekmurjem, ki je mentalno ubito. Bili so časi, ko ni bilo tako... Da, čeprav sem za razmere v kljunu dežele vedno govorih da smo v Vukojebini, o čemer je pisal Krleža. A kaže, da je z leti samo še huje. V bistvu ne gre samo za Prekmurje, pač pa za celo Slovenijo. Ves čas je na eni strani kler, na drugi pa. liberalfašizem. Volilna kampanja in mediji? Izkušnje so zelo različne. Dejstvo pa je, da me na enem od soočenj na lokalni TV ni bilo, ker nisem hotel plačati 1.000 evrov. Tako sta nastopila samo Štihec in Horvat. Zadeve z odgovorno urednico te televizije so se zaostrile celo tako daleč, da je prišlo do kazenskih ovadb. Sicer pa je eden temeljnih problemov naše regije negativna kadrovska selekcija. To se žal dogaja tudi (ali predvsem) pri medijih. Kaj bi napravil najprej, če bi županova!? Ukinil bi sejnine, ki so zdaj 20 tisočakov po glavi Če že morajo biti, bi uvedel simbolične, in sicer 100 tolarjev - tisti, ki denarja ne bi hotel, pa bi dobil namesto tega kepico sladoleda. S tem bi prihranili 15 do 18 milijonov tolarjev letno, ki bi jih lahko namenili za zabavo mladih Zdaj pa prave možnosti nimajo in se vdajajo razvadam, ki niso zdrave Droge na primer. Obstaja pot Prekmurja iz zaostalosti? Na tak način, kot je zdaj, ne V kmetijstvu smo bili na primer prvi Sloveniji, zdaj smo zadnji. Imeli smo najbolj zdravo govejo čredo na Balkanu, zdaj je čreda majhna, poleg vsega pa imajo krave različne bolezni. To sta z napačnimi odločitvami »opravila« gospoda Obal in Osterc. Pa tudi če gledam širše, ne le kmetijstvo, v regiji m pomembnejše institucije, ki bi poskrbela za razvoj. Kljub številnim agencijam? Ja, toliko jih je, da jih vseh niti ne morem prešteti. Gre za popolnoma neučinkovit sistem, ki ne prinaša novih delovnih mest Kolikor vem, so vse te številne agencije odprle deset BEEHAH CHABA TEPOAM. nABUJMM B BOHX 3A CBO BODY M HE3ABMCW MOCTb COBET CfiOH POnHHbl H BPATCKOM orocnABMM. vpliv Avstrije. Prekmurci smo demografsko prekmurščina se izgublja. Če jo hočemo ohraniti, je da nam država financira tak hram. .^jB Naslednja je čistilna naprava, saj so iz Ledave ■ • kanal. Imeli bomo malo nedeljsko šolo ekologije zah ki mislijo, da znajo, pa v resnici ne znajo. Tudi P° nadvozi so stvar, nad katero bomo bdeli - gnsp° : . misli z njimi, pa so notorična norost. Tretja stvar je Železotehno - nihče si ne more sprivatizirati javne -postaviti zasebno parkirišče Trgovina z železnine tja in to mora mladi zupan jasno in glasno poveda. Svojo 13-odstotno volilno zmago si slavil kotp^^ kip svobode. Zakaj? iji' Ravno ta duh svobode je treba spustiti ven, teh 13 ° glasov je dokaz, da so v Soboti še svobodomiseln1 J ne zapadajo ne pod Ropa in ne pod Janšo, in m*S^]|D, p* tej Vukojebini stvari dejansko gibljejo. To ne bo pn' ■' s pa prva zahteva Zelenega kroga od Ljubljane- Prekmurcev ne bo več. Boja0 NalaS* p^n oktober 2004 I6WIK31____ Velika TRIPENKETA šest znanih Pomurcev snio posilili z naslednjimi vprašanji in dobili osemnajst zanimivih -Prepričani smo, da je tako * odgovorov. Poglejmo! O Kakšna naj bo po vašem mnenju prva poteza nove vlade? @ Kumare, kompoti, paprika, zelje, marmelada, »čalamadi« ... Kaj od ozimnice ste pripravili sami in po kakšnem receptu? 0 Ljudje se radi potožimo, da nas boli glava. Zakaj vas v zadnjem času boli glava? Jože Vegi odgovorni urednik radia MMR, Lendava © Šušlja se, da bo razpisala referendum o sedežnem redu ministrov na sejah vlade. Da bo ja vse demokratično. O Nič od tega nisem pripravil, imam pa zelo dober recept: ko kaj potrebuješ, skočiš k mami, pogledaš v »špajzo« in vzameš. Ker starši mislijo tudi nate ... O Mene od žvepla, ki ga je včasih preveč ... v vinu. ^Robert Tratnjek j2 Rakičana Q sedijo pravilno ... kPri Pr'Prcrvil nič. Dobro sem se poročil in vse la^n Moi recep* _ biti dober s taščo! 1 rniire v^nje po avtocesti Murska Sobota-bor. Maruša M. Novak ka predsednica NSL Murska Sobota ©Zelo verjetno bo prva poteza nove vlade ugotovitev, da je v vladi spet premalo žensk. In prav vsi moški predstavniki nove vlade bodo milo zavzdihnili: »kakšna sreča, da sem dedec!* Zenske si pa tako ali tako mislimo svoje. ©To jesen sem vlagala povsem drugačno ozimnico, in to takšno ki bo držala štiri leta in bo zasedala enega od stolov v državnem parlamentu. Pravzaprav vlaganja nisem počela sama, ampak je to skupen projekt od sile zanimivih in požrtvovalnih ljudi, ki (im ni bilo žal časa, denarja in predvsem zavezanosti skupnemu cilju. Recept je pa skrivnost. © Glede na vloženo ozimnico me pa res nima za kaj boleti glava. Ernest Edry predsednik Gasilske zveze Slovenije © Nadaljevati delo prejšnje vlade s posebnim poudarkom na gospodarski in socialni stabilnosti ter z veliko skrb|O za regionalni razvoj. © Skrbim za pridelovanje sadja in zelenjave, manj pa se ukvarjam s pripravo ozimnice. © Hvala bogu glavobola v življenju še nisem imel, čeprav bi me v veliko primerih glava lahko zabolela. Majda Kolbl , Ca in zborovodkinja, Banovci ’ v|n,. Qdl Popolnoma zaupam. Popravila m ht$|. ' bo vse krivice, nepravilnosti, korupcije, ^O'" IDSovcev in nas popeljala v Indijo pa prosim, da moje razmišljanje aPrila prihodnje leto. ... ’ |e je resno, zato sledi resen odgovor. '^1^ |,s Popravljena. Vse našteto in še več. V ^^ti1- ^U^arsbih poskušanj sem se ravnala po najbolje je prisluhniti starejšim, izkušenim *, ,, । 'inrr 2 |bH pa vsako delo postane rutina, L'-c; Pr' kuhi najbolje zanesli na občutek in X '^berokus. ■ 5 bo. ko ugotovim, da boli glava tiste, za '' Preprtčana, da ves čas delajo brez glave. Doc. dr. Mitja Slavinec poslanec državnega zbora in predstojnik Oddelka za fiziko na mariborski Pedagoški fakulteti. Murska Sobota © Prle kak sploj zača delati, more gor prijti, ka smo Pomurci predsednika države pa predsednika palamenta že meli, zaj je na redi ešče naš človik za predsednika vlade. © Nika od gori naštetoga, liki san grozdže sprejšo v mošt in tou po recepti s Klavntške vilice ge se vijno dela brez vode v pivnici. Pa esče »pozna trgatef« de na glažaj pijsalo, zato kg smo kesno zadvečera brali. © Lidge se toužijo, ka jih bolij glava, či majo puno nevoule, štere ne vejo rišiti. No, ge na svejt okoli sebe gledan optimistično in zato tuj dosiakrat velko nevolo obrnen v dobro prijliko ali jo pa Čim prlej rejšin. Zavolo toga tuj neman glavobolov, pa me glava tak po navadi bolij samo, či se z njo kama po nerodnosti vdarin. Na srečo san se že dugo nej. oktober 2004 Pen Zmote in resnice o naši preteklosti Za popotnico le to: zaradi zmot spoznamo resnico. Zmot je pa veliko, čeprav tega nočemo priznati, vendar hvala bogu, da so, saj so na primer po pomoti odkrili Ameriko ... Človeški rodovi in njihova učiteljica gospa Historia se motijo in popravljajo svoje zmote, saj brez zmote ni resnice... Odkar je postala Hotiza simbol boja za prekmursko-slovensko-hrvaško mejo, znanec išče in zbira dokaze o teritorialni pripadnosti svoje vasi, ustvarja svoje »zgodovinske« teorije Po njegovem naj bi se vas imenovala prav po knezu Hotimirju, ki naj bi prebival tudi v teh krajih. Prelepo, da bi bilo resnično. Knez Hotimir, ki je v 9. stoletju po smrti svojega strica Gorazda zavladal Karantaniji, dokazano ni prebival v z močvirji, vodami, gozdovi prepredeni m obljudeni obmurski krajini, kajti ozemlje Transmuranus [Prekmurje) je bilo relativno daleč od osrednje Slovenije in zgodovina mu je namenila povsem drugo usodo. Šele ko je dobilo to ozemlje v osebi lendavskih grofov svoje prve gospodarje, med njimi v 12. stoletju viteze z Nemškega, prednike Haholdov, ki jih listine omenjajo tudi kot Hahote, poznejše Banffyje, so pred osemsto in več leti nastala naselja, ki stojijo še dandanes. Za nas razpoložljivi prvi pisni vir, listina iz 1383. leta, shranjena v Madžarskem državnem listinskem arhivu (Magyar Orszagos Levetar-Diplomatikai Leveltar) v Budimpešti, govori o curia Hotyza vocata in naslednja listina iz 1524. leta, ki se nahaja prav tam, navaja ime Hothyza, poznejše listine in urbarji, skupaj z Gyula marofom, omenjajo Hotico, naselje, katerega živelj je slovanskega (slovenskega) porekla. Madžarski in nemški dacarji, grajski vendar so pripadniki narodne straže zažgali brod in močno zastražili vas, ki jo takratna dokumentacija navaja kot M ur are v - Brod na Muri. Syrewnycza, ozemnazeth in zbyryza Polpreteklo in tudi sodobno zgodovinopisje rado navaja, da zemljiška gospoda v Prekmurju ni upoštevala jezika tukajšnjega prebivalstva, to pa ne drži povsem. Verjetno sta poleg težnje, da bi osemstoletno fevdalno tradicijo prikazali v duhu ideologije in luči splošnih klišejev o gospodarski, kulturni, narodni in siceršnji zatiranosti, zmotam botrovala tudi zaprtost in nedostopnost madžarskih in avstrijskih arhivov - premalo raziskana razpoložljiva dokumentacija od 14 stoletja dalje. Nekateri urbarji, darilne listine, čeprav so napisani v latinščini, vsebujejo slovenske izraze in pojme, ki veljajo za prekmurske narečne jezikovne spomenike. Od časa Marije Terezije so urbarji in drugi dokumenti, s katerimi uvajajo urbanizacijo, v slovenskem jeziku. Od 13 stoletja je spadalo gornjelendavsko-soboško posestvo med največje fevde v takratni Železni županiji in poleg trgov Murska Sobota, Šalovec in Varalje (podgradja) je obsegalo približno sto tlačanskih naselij z mejnimi kraji 7'n-* V/irr ■ . H. M l- « . “■ kk ■fA -we , .ji rA; / f Urbarji so zgovorni viri naše preteklosti. Knez Hotimir ni živel na pisarji, vojaški popisovalci so od 17 stoletja imena krajev največkrat zapisovali fonetično, celo popačeno. Kot so slišali od lokalnega prebivalstva, so za kraj, kjer so ob nizki gladini vode peš ali z vprego prečkali Muro, navajali ime Hotiča. Dobesedno: tu so hodili čez reko po plitvi hotici, pozneje pa so naredili brod. Hrvaška vel kaša Zrinjski in Frankopan, v 17. stoletju obtožena zarote proti dunajskemu dvoru, sta morala na Dunaj in po mnenju mnogih zgodovinarjev sta se ustavila, da bi se izognila večjim krajem, v Turnišču in pri Hotizi prečkala Muro ter nadaljevala pot proti Železni županiji. Nič kaj romantična, v meglo zavita preteklost, vendar dovolj zgodovinska, čeprav ne sega prav do karantanskega kneza Hotimirja. Lepa prekmurska beseda notica je čudovito zaznamovala vas, ki jo po boju za svoj obstoj poznamo doma in tudi onkraj meje V prid teoriji o brodišču, hotici na Muri pri Hotizi, govori tudi dejstvo, da je v času marčne revolucije v pomladi narodov v avstro ogrski monarhiji hrvaški ban Jelačič na strani dunajskega dvora napadel uporne Madžare in je predhodnica njegove vojske sredi decembra 1848. leta tu na konjih prebrodila Muro, glavnina pa je nameravala čez reko z brodom, Hotiza - obmejno naselje, ki se ga ne bi sramoval niti knez Hotimir. Murska Sobota, Nemčavci, Lukačevci, Tesanovci, Vuč]a Gomila, Čikečka vas, Velemer, Fokovci, Selo, Ivanjševci, Domafolde, Šalovci, Budinci, Ritkarovci, Martinje, Sotina, Serdica, Sinersdorf, Sveti Jurij, Pertoča, Krašči, Cankova, Skakovci, Sodišinci, Tišina, Gradišče in Svetkoci. Na območju, ki se danes razprostira v treh sosednjih državah, so živeli v večini prekmurski Slovenci (85 %), Madžari (10 %) in Nemci (5 %). Posestvo je od 14. stoletja do 1685. leta pripadalo družini Szechy, ki izvira s Slovaške. Brata Peter in Denes sta si 1333. leta to velikansko zemljišče razdelila in šele po 1535. letu, ko je gornjelendavska veja izumrla, so ga spet združili. V 16. stoletju doživi območje, ki zajema več kot 90 odstotkov Gornjega Prekmurja, z na novo pridobljenimi zemljišči m nadarbinami svoj razcvet. Urbar iz 1593 leta, časa vladavine največjega prekmurskega protestanta, Tomasa Szechyja, deli posestvo na zgornjo in spodnjo valpotijo, ki sta bili sestavljeni iz iudicatus(ov) -županstev, ki so jih vodili stari župani (oregbiro) V valpotatusu superior so bili iudicatusi Ztrwkowcz (Strukovci), ki je obsegal 6 vasi, Hideghkutth (Cankova) 6, Vyz Lyndva (Sveti Jurij) 8, Zlavecza (Slaveči) 8, Pycherowcz (Pevčarovcl) 5, Zent Trinitas (Sveta Trojica) 6, Perbise I 2 (Perniša) 3, Rattkocz (Ratkovci) 5, Sail samostojno županstvo Bykalya, trg pod gradom. • inferior je obsegal iudicatus Lak (Selo) z H edanocz (Predanovci) 7, Zent Byborcz ( Sebebord ■ & । =, (Petrovci) 4, Kypsyncz ( Kupšinci) 6, Tissino Tessanocz s 7 naselji, kamor je spadala tudi Murd ■ ter še dva neidentificirana, samostojna kraja (Vsisveti) in Hodaz. Kot zanimivost lahko nave- • je 75 odstotkov krajevnih imen slovenskih, ■J fonetično z latinskimi, delno tudi z madžarskimi ■ Posebnost tega več kot štiri stoletja starega ur ■ • • pi le krajevna imena v prekmurščini, ampak neka • • rt 1* 4 J kot so syrovnycza, ozemnaceth in zbyrycza. ■a označuje vrsto dajatev, ki so jih tlačani vsako godom sv. Jurija in sv. Mihaela z drugimi plačevali gornjelendavski grofiji. jo Syrovnycza - Žirovnica je posebna plačevali predvsem tam, kjer so bili obsežni pJ gozdovi, in po stari šegi so vsako leto 1. ^I1" J. dan sv. Egidija, svinje pustili na žir, da so božičnega časa oziroma do kolin zredile sKor govedi, konj, ovac in svinj je do sredine 19. ■1 ' e edina oblika živinoreje na Goričkem. Svinjski p ' - p11 leto po poljih, ob robu gozda, jeseni, ko je po gozdovih pasel cele črede svinj. Plod gosp - žir je veljal za donosen pridelek - je zem J1 ■ spi<3^ prodajal za denar. To dokazuje tudi navalu11 ■ ustaljene, za tlačane razumljive slovenske bese* ( v tako pomembnem dokumentu, kot je urba1 pojem v madžarščini je makkoltatas.} Ozemnaczeth - osemnajst (osemnajstina) J' oblika dajatve, ki so jo nekatere vasi plačeval’ i4I|0 ■. (census) po velikosti kmečkega posest^ *^1^ . raziskati, zakaj je uveden, in če je povezah z ’ drugih urbarjih tega časa ni zaslediti te dajatv® ■ velja za lokalno posebnost in od tod slovens • ustreznega latinskega ali madžarskega) oz& .P . Osnovno izhodišče za dajatvi Žirovnica in o ■ je zapisano v urbarju iudicatus Sveti Jurij in ■ 1' 45 vasi preračunano po tem vzorcu. *f Zbyrycza je posebna oblika dajatve, ki i° druge evropske fevdalne države, saj označuj6 ali tudi priložnostne (ob velikih prazni^j'^X '. rojstvih) dajatve v obliki prehrambenih artik;0 " ej itd., lahko pašo jo poplačali z denarjem. Zbif^ kar so zbrali, je obvezna dajatev in gl6^e ( danosti so prinašali gospodu kokoši, maslo, jajca, fižol, konopljino in laneno prejo- .gijii11 in seno. Zbirica je stalna in skozi stoletja se m r „ navedena je tudi 1628 leta ter v poznejših uf Toliko o zmotah in resnicah Vprašanje je - 0«* «nHK33 oktober 2004 Gorenje je nekoč ko je hladnokrvno umoril mlajšega polbrata. Z dopolnjenimi dvajsetimi leti je prevzel poglavarstvo nad svojim plemenom. Konji so poleg kamel največje bogastvo nomadov. Deklica v geru se ni dala motiti. Tokrat me je pot zanesla v Mongolijo. O izbiri poti nisem bila v dilemi, tudi kovanca nisem vrgla. Želela sem videti Mongolijo zdaj, ko se tam še ne tare turistov in popotnikov, doživeti jo sedaj, Še neokrnjeno, divjo, s prijaznimi ljudmi. Ni mi žal, vrnila sem se s spomini, najdragocenejšim, kar hranimo globoko v sebi. V njih je vse, kar smo doživeli. Cest praktično ni. Podobne so našim najslabšim Asfalta je malo, le okoli mest. Takoj ko zapustimo l „ p znajdemo na deželi, kjer cesta preide v prašen ’j. ■ v kolovoz. Preživeti šest dni v starih ruskih kombij ih1 luknjastih cestah, pa še brez klime seveda, je res Pus Premetavalo nas je po kombiju tako, da je sotrpin^ in moja »cimra« v geru duhovito pripomnila, da na ni pustila odlitka svoje postave, da bi jo po vrnit71 |lS r' sestavili. Kar strinjali smo se z njo, da po vsem tre ' . 1 po Gobiju ni nič več na svojem mestu. Nasa cestami kar zadovoljna, med takšno vožnjo sta užival ..p? sta si privoščila še dirke po puščavi. Posledica taks p* bili postanki zaradi počene gume In teh je bilo kar Mongoli so smejoče se ljudstvo. Nenehno se smehlja z usti, smeh imajo pravzaprav na. licih In men)' sr; drugo v enem popoldnevu, so sprejeli z nasnieho^^^^pr^ puščave Gobi, ko smo se prestrašeno spraševali, ka IH Ml III |M H Ul lilJjl u “ Kmalu mu je uspelo združiti vojskujoča se plemen3 11 1189 so ga poglavarji izvolili za Džingiskana, kar v mon6 pomeni »kralj vesolja, univerzama«. Da bi podeljeno ime vičil, je vojsko povedel v osvajanje novih ozemelj. ^sPel0^ ustvariti največji imperij, kar ga je videl svet. Segal je našnjega Pekinga na vzhodu pa vse do Črnega morja na Danes Mongolija ni tako obsežna, čeprav je veh.-: Francije, pa tudi njena vloga v svetu je ena stranskih- ■e '. lahko Džingiskana srečate na vsakem koraku. Prestiž' Ulan Batorju nosi njegovo ime, lahko si privoščite Džingi® , se osvežite z Džingis pivom, račun pa poravnate z ’ '-n ■' . . jih krasi njegova podoba. Po njem so poimenovani '' ' mongolska pop skupina, upodobljen je na risbah, ki jm - '' ob cesti, in njegove podobe visijo po restavracijah. Za ' je še vedno junak, čeprav je rušil mesta in so njegov sejali smrt, kamor koli so prišli. Poleg pestre dežela marsikaj ponuditi Predvsem je to zaenkratše n®°. narava, svet tajge, stepe, polpuščave in puščave pokrajino, po kateri so postavljeni nomadski šotori a jim pravijo v Mongoliji, je kristalno čisto, Država je ena-na svetu, v kateri se je nomadski način življenja ohra nespremenjen do danes. Ulan Bator_______________________ —- rodove " toim zemlje je le kakšen odstotek Ljudje se preživljajo predvsem Tr, w vidi tudi na njihovih mizah, hdeku, posušenem jogurtu, mesnih ^’^^nem *n Posugenem mesu. Takšen ' '"r 36 ™li predvsem na zunanjosti h so po večini krepkejše postave. ____________________________ ' ' iezikovni skupini Gobi pomeni ■. ' Obsega kar tretjino vsega ozemlja , ■ V Hje| naj bi biki kar trideset tipov 1 'r;.' ’ 1 '*■ uv To ni kraj za lagodno življenje. a'Edr" 'e tre^a iskati vodo, paša je " „ uščava daje zavetje redkim živalskim "iRuni antilopam, divjim oslom, vrstam medvedov, avtohtonim p- °1 brijem in čredam kamel Prav te konjev seveda, zaslužne za to, da , '"dno vztrajajo in preživijo v puščavi. Puščave je bilo pred milijoni let ujne vegetacije, v katerem so prebiva so našli okost|a Bazaltne formacije v pogorju Baga Gazriin Chuluu Ovoo - ostanek šamanizma, trikrat ga obhodiš in naj vržeš tri kamenčke za srečo. le ogromne prazgodovinske živali. Dokaz o tem je našel v dvajsetih letih prejšnjega stoletja raziskovalec Roy Chapman Andrews. V puščavi je izkopat okostja dinozavrov pa tudi cela gnezda dinozavrovih jajc. Vse skupaj danes hranijo v naravoslovnem muzeju v Ulan Batorju. Puščava je očarljiva predvsem so barve tiste, ki navdušijo. Manj navdušujoče pa je, da ob poti ni stranišč. Bili so dnevi, ko smo se ure in ure vozili po pokrajini, ki je ravna do koder sega pogled, m v njej ni niti grmička Rešitev - seveda se najde tudi za tak problem. Mongoli in konji Po nekaterih virih naj bi bilo konj več kot pre bivalcev. Pravijo, da se Mongoli rodijo in umrejo na konjih. S tem seveda še poudarijo pomen, ki ga imajo konji v njihovem življenju. Poleg doto janih ruskih tovornjakov so konji v Mongoliji še vedro osnovno prometno sredstvo. Dežela je verietno ena zadnjih, kjer razdaljo med kraji še vedno merijo v dnevih ježe. Mongolski konji so manjši, na kratkih nogah, glava je v primerjavi s telesom velika, imajo gosto grivo m čvrsta kopita Mongoli konj ne podkujejo. Konjem tudi ne dajejo imen, pač pa jih poimenujejo po barvah Triletne otroke posadijo na konja, tako znajo verjetno prej jahati kot dobro hoditi. Zanimivo je tudi, da Mongoli večinoma jahajo stoje. TUdi Džingis Kan je večino svojega življenja preživel na konjskem hrbtu, umrl pa za posledicami fioškodb, ker je padel s konja. Tabor v pogorji/Khogno Khan Najbolj priljubljen šport so konjske dirke. V sedlu so otroci do dvanajstega leta ker so najlažji Zmagovalec seveda dobi nagrado - kaj drugega kot konja. V Mongoliji so doma tudi zadnji pravi divji konji na svetu - przewalskijevi konji Džingiskanov imperij na spomeniku v Karakorumu Ponosen potomec Džingiskana v sed*c Nomadi Polovica vseh Mongolov je nomadov. Družina se zaradi iskanja hrane za svojo čredo seli po deželi. Tam ni nihče lastnik zemlje. Posamezne družine se vedno vračajo na isto ozemlje. Čeorav niso lastniki zemlje, ne velja pravilo, da kdor prvi pride, prvi pase. Bolj kakor mi se zavedajo, da smo samo gostje na tem svetu, in naravo cenijo bolj kot kar koli. Ko pride čas selitve, podrejo svoj ger, ga naložijo na kamele ali konje in se odpravijo na pot Svoje novo bivališče postavijo vedno v bližini vode Pred leti se je država odločila, da bo nomadom podarila zemljo. Toda kaj kmalu so ugotovili, da je ljudem nemogoče razložiti, zakaj po tisočih letih zemlja, trava, voda niso več njihova skupna last. Zamisel so opustili in sedaj spodbujajo njihov način življenja Nomadsko življenje je samozadostno in izkazalo se je, da ljudje najlažje preživijo na način, ki jih je ohranjal skozi tisočletja. Mongoli so otroci narave m metode, ki so jim jih vsiljevali najprej Sovjeti, sedaj pa podobno počneta kapitalizem in prosti trg, jim niso pisane na kožo. Pred nekaj leti je deželo prizadela katastrofalna suša, pozimi pa še hud mraz Nekatere družine so izgubile cele črede. Država jim je sicer skušala pomagati, toda veliko nomadov se je odločilo poiskati srečo v mestih. Tako se je na ulicah Ulan Batorja po letu 2000 povečalo število brezdomcev,. beračev in nepreskrbljenih otrok. Število nomadov upada, vzrok je v mladih. Ko ti spoznajo življenje v mestu, se pogosto tudi odločijo zanj. Ger Mongolski geri so okrogli, zgrajeni iz lesene konstrukcije Vrata so lesena, pobarvana z živimi barvami in vedno obrnjena proti jugu Na ogrodje napnejo več plasti platna. Med zunanjo in notranjo plastjo platna je debela plast ovčje preje, ki je odličen izolator Kuhajo v peči sredi gera, od koder sega dimnik proti vrhu, kjer je odprtina (poleti zračnik) V vročih mesecih se plasti dvignejo za nekaj deset centimetrov od tal, kar povzroča prepih in notranji prostor je hladen. V puščavi, kjer ni lesa, kurijo s posušenimi živalskimi iztrebki. Tla prekrivajo debele preproge Ob steni šotora stojijo postelje in lesene skrinje, v katere spravljajo obleko in druge potrebščine. Naspro ti vhoda je majhen oltarček s sliko dalajlame. Znotraj gera veljajo posebna pravila obnašanja vendar so popotniku spodrsljaji oproščeni. Mongolski običaji zahtevajo, da je vsak, ki jjotrka na Vrata gera, gostoljubno sprejet. Zato se tudi nismo preveč čudili, ko nam je upravnik tabora, kljub rezervaciji gerov, rekel: »Vase gere sem oddal gostom, ki so šli ‘slučajno’ mimo « In ni nam preostalo drugega, kot da smo si poiskali drug tabor. Tabor gerov ponuja osnovno udobje, kjer lahko počivaš po naporni vožnji po puščavi. Spanje v geru je posebno doživetje. Zvoki puščave in veter, ki buta v platno ter trese ger, te zazibljejo v spanje. Veliko narodov je gradilo in še gradi okrogla bivališča. Po nekaterih teorijah naj bi bilo to zato, ker se v takšnih bivališčih človek počuti kakor embrij v ma ternid, varno in zaščiteno. Kmalu se navadiš tudi na ogromne kobilice, ki skačejo vsepovsod, na žuželke, pa tudi žabic se več ne prestrašiš. Nekega juto sem ugotovila, da je moj čevelj poln oreščkov Krivce smo našli še isti dopoldan, ko smo na poti v kanjon Yol videli na stotine živali, podobne hrčkom Ponoči si je torej ta nepovabljeni gost iz moje odprte potovalne torbe, v kateri je bila vrečka z oreščki, nanosil zalogo za zimo kar v moj čevelj. Tako smo do konca potovanja ostali brez »dodatnih« vitaminov. Po nekaj dneh pa sem ugotovila, da hrček tisto noč ni bil sam. Družbo mu je delala še miška, ki je v mojem puloverju in majicah pustila sledi v obliki lukenj. To je le ena od drobnih vsakdanjih stvari, ki so naredile potovanje nepozabno. Najbolj pa se mi je vtisnil v spomin pogled na modro modro nebo m obraze ljudi, ti. namreč izžarevajo nepopisno srečo. Bajarlalaa - hvala, Mongolija. oktober 2004 — p©n Zvezda Nol Ideja navsezadnje niti ni tako slaba. Gospodu sva predstavili nov Vestnikov projekt (ki zaenkrat sicer še ni v nobenem programskem načrtu, a nikoli se ne ve) fotostrip. Z Majo sva torej smuknili v kožo skavtinj, iskalk talentov, potencialnih igralcev našega fotostripa. Njihova naloga bi bila sila enostavna. V hipu bi se morali odločiti za sodelovanje, nama zaupati osebne podatke in -hop - že bi bili na pol poti do zvezd ... (vsaj tako sva si vso stvar zamislili). A gospod žal ni imel Časa, naju je pa opogumil, da sva nadaljevali s »skavtanjem«. Zvezda No2 to Začelo se je pravo jesensko vreme. Pločniki so nastlani s porumenelim listjem, po katerem kapljajo velike dežne kaplje. Mi pa vse bolj zapadamo v jesensko brezvoljnost in melanholijo. Le zakaj, ko pa je barvita jesen tako lepa?! Da bi vas malo potegnili iz sezonske utrujenosti in da bi pregnali mrke izraze na vaših licih, sva se z Majo odločili, da vas tokrat presenetiva in razveseliva kar na soboških ulicah. O najinem uspehu pa naj spregovorijo vaši obrazi. Danes ste zvezde prav vi! Zvezdi No3 in No4 Le kdo si ne želi svoje slike v Časopisu? Se najdejo tudi taki. Mladenič in mladenka sta naju odslovila z istimi besedami. Da ju trenutno to pač ne zanima. Vseeno pa sta dovolila, da objavimo njuni fotografiji. Tako ali drugače, hvala vama, danes sta tudi vidva del našega »zvezdolova«! tol * ’a Avtobusna postaja je vedno polna mladih. In ravno te svo Fant, ki je s svojo družbo čakal avtobus, naju je prav pr' ' presenetil. Videti je bilo, da ga najina ponudba kar spodbujanju prijateljev pa se je celo toliko opogumil, da je P° navodilih z obrazno mimiko ii*’'^* tiral nekaj svojih občutij. Brov0 je medtem delal naš fotograf,ne na ogled pa vam dajemo pra* patično sličico, ki bi bila lahk® • pretacija w veselja, kaj pa rfr^g^^ Ih h to, It, % 'ti S Zvezdi No6 in No7 Zvezda NoS Naleteli sva na fotogenično dekle, d večina najstnic, ^ugl«^ ponudbi najbrž ž® , .t* Sanjati |e lepo, se t,, i ce se ti sanje bomo morebiti * ,d[i(r realizirali naš projekt, te pa 1 poiščemol Vsi sodelujoči v tokratni akciji ste mi popestrili dan. Upam, da s^a midve vam pričarali nasmeške na ustnice in da s ponosom zrete ‘ u fotografije na tej strani. Pokažite jih še prijateljem.___________ Staša Pavlovič Maja Prettner Jure Zauneker Pa še tokratna najmlajša kandidata. Maja je v primeru sodelovanja obljubila kup lepih deklet in dobro zabavo. Povejte, fantje, bi se takšni ponudbi sploh lahko uprli? p In nikoli ne pozabite, da je vsak glavna zvezda svojega filma. Ta lahko prav takšen, kot si sami želite. Verjemite mi, vedno se splača za stvari, ki si jih resnično želite, pa naj se drugim zdijo še tako Naj bodo vaši filmi drugačni in nekaj posebnega. Vem, da vam bo %MIK 39 oktober 2004 p^n---------------------- lahko postane v življenju tisto, kar si želi, pravijo, toda kako na poklicni poti postati tisto, kar si če ne veš, kaj si želiš. O poklicu, ki ga bomo opravljali v življenju, je treba sprejemati odločitve Wa/. V letih, ko znajo misli radovedno begati, saj je to najbolj buren čas odraščanja. In da bi ^ovnošolcem olajšali odločitev, so v Murski Soboti pripravili dneve radovednosti, ki jih organizira Kibla, okroglo mizo pa je vodila Lidija. Srednješolci so osnovnošolcem iz prve roke pripovedovali šolah, zahtevah, razpoloženju in še čem, kar jih čaka. Šole so predstavljali Sabina iz Srednje kmetijske '^Rakičan, Jasmina, Staša in Maja iz Gimnazije Murska Sobota, Matej s športnega oddelka gimnazije, Laura in Anja iz Srednje zdravstvene šole Rakičan ter Barbara, Tanja in Maja iz Ekonomske šole. V šolo vstopaš, da se potrudiš Jelino vprašanje je bilo, 'M Ato izbrali prav to šolo? 1 Za gimnazijo se odločiš, ko ^kaj bi rad, da splošno znanje °oro osnovo za nadaljnji študij Za kmetijsko šolo sem se ker miamo doma kmetijo, me narava m studii želim ^•evati na tem področju. . w Rad delam z ljudmi m jim ■“"gam, zato sem se odločil za ^^eno šolo. , Nisem vedela, kam naj se ’’h ekonomska se mi je zdela ,osnova. . športna gimnazija je „ 6rna za tiste, ki se aktivno »JO s športom, redno treni' r hodijo na tekmovanja. A) Da - i . ^ipncakovanja smes imeti prevelikih idealov, " 11H rav najbolj navdušujoč, ■ šolo stopaš zato, da se pot b ' i® povedala Staša Vsaka šo-n'-' veliko časa, a moraš biti ‘h discipliniran in potem ti os-95 tudi za druge dejavnosti. Vsi “ J^iali, da na prve dni v šoli j ■ - —' , ro . zdravstvena šola: ^lai z ljudmi, je zdrav-*°la dobra izbira. Cer »Imam problem«, se ga hioram naučiti reševati ■^0' °^raščanja je eden od ^^burljivih obdobij v 'U takrat je naše dojema v Privajanje, vključeva-• F(| " J'1 hajintenzivnejše in . ’1:1^' čudnega, če se mladi '' v mnogih, za nas še situacijah. Ko se 1 1 ^mo s svojimi problemi, v:|(_ aKečkrat poiščemo pri H ružinskih članih, pri ^r*iateljih, morda pri 1111 celo v svetovalnih Uj. du hnamo mladi ob' 'llQanio nikogar, ki bi ■' Utišati in komu bi 6 težave. Takrat dobi J "etn vehko večje oči, ‘ n&m zdi še toliko bolj nimajo najlepših spominov -Malo si zmeden, marsikomu je kot nočna mora, kako naju prave učilnice. Tisti iz višjih letnikov se radi pošalijo na ta račun in pošljejo fazane v drugo smer A se hitro navadiš « Ali se na šoli splača špricati Vsi skupaj so ugotovili, da se ne splača špricati. Športna gimnazija Za osem neupravičenih ur dobiš ustni opomin, pri 30 te izključijo. Če špricaš kontrolke in spraševanje, dobiš naslednjič težja vprašanja ah te profesorji zafrkavajo. Gimnazija: Kdor veliko šprica, ima v znanju luknjo, to pa je težko nadomestiti in pogosto se zgodi, da taki na koncu šole ne zvozijo. Ekonomska: Pri nas so nekoč veliko špricali, danes' je drugače Profesorji se do tistega, ki šprica drugače obnašajo. Zdravstvena: Kdor ni v 85 odstotkih udeležen pri pouku, zagovarja snov celotne konference pred komisijo. Delovno prakso pa moraš opraviti stoodstotno, nadomešča se ob sobotah. Sabina, Srednja kmetijska šola: Pri nas imamo toplo malico, ki jo skuhajo iz naših pridelkov. Tega se dobro zaveda Katica Mladenovič, univ, dipl prof, pe dagogike in sociologije. Po njenem mnenju imajo mladi v regiji premalo priložnosti, kjer bi lahko izražali svoje mnenje, opozarjali na svoje težave in se z njimi tudi spoprijemali. V ta namen začenja s serijo javnih tribun z naslovom Imam problem Vsaka debata bo tudi posneta in v obliki pogovorne oddaje predvajana na lokalni televiziji Studio AS. V debati bodo vsakič različno misleči mladi na eni ter starejši -starši, strokovnjaki, učitelji in vsi drugi, ki jih težave zadevajo - na drugi strani. S pogovorom se problem izpostavi, natančneje in tudi strokovno opredeli ter spozna, nato pa se s skupnimi Tanja in Maja, Ekonomska sola: Pri nas se je nekoč veliko špricalo, sedaj pa dijaki ugotavljajo, da se ne splača. Staša in Maja iz Gimnazije, Matej iz športnega oddelka Gimnazije: Za gimnazijo se odločiš, ko ne veš točno, kaj bi rad, če se resno ukvarjaš s športom, pa je primernejša športna gimnazija. Kako SO organizirane malice Ekonomska Mi imamo menzo, dijaki pa lahko tam dobijo hrano tudi na bone. Gimnazija: Slabost je, da nimamo organiziranih kosil, skuhajo le tople malice, toda kdo lahko ob 9.30 je juho in zrezke Imamo pa dva ponudnika s hitro prehrano. Športna gimnazija V glavnem odmoru je taka gneča, da težko prideš do malice in jo pravočasno poješ. Zato jih večina je sendviče. Kmetijska: Mi imamo kuhinjo in je hrana pripravljena iz naših pridelkov, vmes pa so tudi konzerve. Zdravstvena: Imamo menzo in r Mislim nate! rt s cS go Ne mine dan, ne mine noč, da se ne bi spomnila nate. Nate se spomnim, ko mi gre dobro in sem vesela, takrat bi tako rada delila svoje veselje s tabo. In vem, da bi bil tudi ti vesel z mano. Nate se spomnim, ko mi gre kaj narobe, ko sem žalostna. Tako rada bi s tabo delila svoje skrbi, saj si bil edini, ki sl me znal vedno poslušati in za vsako, še tako neprijetno stvar najti pravo tolažilno besedo. Ob tebi sem se vedno počutila varno In moje veselje je bilo še večje in moja žalost je bila manjša. Vedno sem ti bila za to hvaležna, ampak od takrat vsak dan, ko te ni, to še bolj cenim in te vsak dan bolj pogrešam. močmi išče prave smeri za reševanje. Mladenovičeva poudarja, da je pomembno, da se začnemo pogovarjati, debatirati in se naučiti težave konstruktivno reševati v sklopu družine ali kakšne druge pripadajoče skupine. Teoretično znanje, ki ga mladostniki pridobijo v procesu izobraževanja, še zdaleč ni dovolj. Tako je njen cilj predstaviti mladim najbolj primerno pot za reševanje njihovih problemov, vse od opredeljevanja vzrokov, povzročiteljev, vrednotenja z različnih zornih kotov, vzpostavljanja medgeneracijskega dialoga in konstruktivne komunikacije nasploh pa do zvišanje lastnega praga tolerance, strpnosti do drugačnosti ter iskanja možnost toplega obroka, hodimo pa tudi v pekarno. Ekonomska: Dopoldan je glavni odmor dolg le 15 minut, to pa je premalo, da bi lahko kaj pojedli. Pet Gabrovih dni za učenje Teh pet dni je ponavadi namen je nih dijakom, da jih skupaj s starši izkoristijo za počitnice. Vendar te dni po pripovedovanju dijakov bolj redko izkoristijo v te namene. Priznali so, da jih večina porabi za učenje, še posebno pred zaključevanjem ocen Ne smeš pa proste dni vzeti zadnja dva tedna pouka in ne sme hkrati manjkati četrtina dijakov iz razreda A. Nana Rituper Rodež strokovne pomoči in načinov pravilnega spoprijemanja s težavami. Prva javna tribuna s podnaslovom Učitelj, starši, učenec - vojna ali mir? je bila posvečena konfliktnim situacijam, do katerih prihaja v medsebojnih odnosih v šoli in doma. V posrečenem uvodu so mladi predstavili potek ene od tistih šolskih učnih ur, ki niso ravno po godu učiteljem, saj učence zanima vse drugo kot Pitagorov izrek, metamorfne kamnine, propad rimskega im perija ah sklanjanje posebej zapletenih samostalnikov. V nadaljevanju je sledila zanimiva debata na temo odnosov med učitelji, sošolci in starši Ugotavljali smo, zakaj pride do konfliktih situacij, in izmenjali Vaše pesmi Sanje _______ V tistem tihem jutru slišim tvoj šepet, tvoj obraz, tvoje oči. Čutim dotik tvojih rok, tvoj poljub. V tistem jutru sem sanjala, da si tu. Rekel si: Večno te bom ljubil. Za hip sem verejela v večnost. Tistega dne. ob svetlečem soncu na nebu, ob težkih korakih, sem spoznala, da sanjam, kajti tebe ne bo nazaj. Sonček Rada bi Rada bi bila tvoj medvedek, ki ga pestuješ, preden zaspiš. rada bi bila luna, svoje zvezde bi ti poklonila, se na tvoje okno naslonila. Rada bi bila sonce, z žarkom poljubila bi ti ustnice, veselje, toplino bi ti vnesla v srce. Rada bi bila tvoja senca, vsepovsod bi te spremljala, bila bi nerazdruzljiva prijatelja. Rada bi ti nekaj pomenila. Naj v srcu tvojem zacveti že dolgo pričakovana pomlad in povej mi, da imaš me rad. Sonja Tebi, ki te ljubi Ljubim te, in to ni greh, če z vsem srcem ljubiš the tudi ti. Ljubim te, rada te imam, ločiti od tebe se nočem in ne znam, in ljubim te, odkar te poznam. Od takrat mi srce zate gori, vedno znova si po tihem želi, da nikoli te ne izgubi. Upam, da midva še mnogo skupaj bova preživela, se ljubila in lepo imela in drug drugega za vedno objela. Malena B. Katica Mladenovič, univ. dipl, prof, pedagogike in sociologije, začenja serijo javnih tribun na temo Imam problem, kjer bodo lahko mladi debatirali o svojih težavah in skupaj iskali rešitve. nekaj lastnih izkušenj pri reševanju le-teh. Voditeljica je tudi predstavita način za reševanje problemov, sprejemljiv za obe strani, tako učence kot pedagoge in starše. Iztok Štefanec oktober 2004 p^n Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Luč sveta sem zagledal 1. 2. 1952 v TeŠanovcih staršema Jožefu in Gizeli Erniša. Otroška in mladostna leta, ki so bila polna razigranosti, igranja nogometa, ribarjenja, dela na polju (še posebej rad sem oral, seveda s kravam i), sem delil še z bratom Jožetom in mnogimi vrstniki, s katerimi smo marsikaj ušpičili. Bitke med »kavboji in Indijanci«, med »partizani in Nemci« in še marsikaj drugega so bile naša vsakdanjost. Naša doba je bila še na neki način doba kovaštva, kajti v vasi je bil v začetku šestdesetih samo en televizor in veliko je bilo žalosti in tudi solza, če se je ta pokvaril. Toda z minevajočimi leti in po končani osemletki je sledila srednja šola v Novem Sadu. Daleč od doma, še mlad, smrt očeta pri njegovih 46 letih, zidanje hiše in mamino delo v tujini - vse to je v mnogočem zaznamovalo moje življenje in mojo odloči tev za študij teologije na fakulteti v Bratislavi na Slovaškem in deloma v Erlangenu v Nemčiji. Po uspešno končanem študiju, poroki z izvoljenko Ruženo in rojstvu sina Branka je nato sledilo enoletno služenje vojaškega roka v JLA v Črnomlju. Po mojem mnenju in mnenju večine oficirjev sem bil dober vojak, toda zaradi jezika in »nepravega izražanja« je bilo tudi nekaj dni zapora. Nato prvo delovno mesto. Najprej kaplan v Murski Soboti pri tedanjem seniorju g. Novaku in nato mesto rednega duhovnika v Gornjih Slavečih, ki so meni in moji ženi, po rodu Slovakinji, ostali v trajnem spominu. Tam sta se rodila sin Aleksander, zdaj že tudi duhovnik oz. kaplan, in hčerka Petra. Zidanje župnišča, generalna obnova cerkve. Gusti bači ali stric dokto Zemlje ne boš ‘roval’ ... in nekoč. Tako kličejo doktorja Gustava Fodorja, pediatra iz Lendave, njegovi mali prijatelji. Polni zaupanja mu dovolijo, da posluša njihove mlade srčke in jih tolaži - s toplo besedo in prijaznim nasmehom, skoraj tako širokim, kot je njegova rodna Vojvodina. Zapustil jo je kot srednješolec in se nikoli več vrnil. Lendava je postala njegov dom, obiski v Vojvodini pa nostalgija minulega časa. Tam živi njegov najboljši prijatelj - oče, ki je »kriv«, da bolj kot zemljo spoštuje ljudi._ »Rad se spominjam svojega otroštva, očetove ljubezni in pozornosti,« pripoveduje. »Ibdi hudih časov, ko ni bilo denarja za najnujnejše, in smo preživeli, sam ne vem, kako. Zato ni čudno, da mi je oče vedno govoril, da zemlje ne bom ‘roval’, da bo, dokler bo dihal in lahko delal, naredil vse, da bom postal nekdo.« * Mlademu Gustiju je to ustrezalo Priden v šoli in radoveden, kot je bil, je razmišljal, da bo postal profesor športa in madžarščine. Zasukalo pa se je drugače. Namesto gimnazije je moral obiskovati srednjo medicinsko Šolo, ki mu je po štirih letih lahko dala tudi poklic, kruh. Danes... Toda to ni bilo dovolj, preveč uka željan je bil, da bi se ne odločil za nadaljevanje študija medicine Priložnost se je ponudila na Madžarskem, kjer je bilo bistveno ceneje študirati kot doma. Uspešno je opravil sprejemne izpite in se znašel na medicinski fakulteti v Pečuju. Usodno srečanje___________________________________ Zgodilo se je v avli fakultete že prvi dan. »Zgubljen sem iskal na oglasni deski kakšno koristno informacijo, ko pristopi še en zgubljen kolega,« se smeje spominja. »Že od daleč se je videlo, da sva oba bruca. Lepo zlikana obleka, samozavesten in radoveden, a hkrati negotov pogled ni puščal dvoma. Ugotovila sva, da sva oba iz Jugoslavije in da sva naj tej fakulteti v Pečuju pravzaprav pomotoma. Jaz, bruc zdravnik, bi moral biti v Szegedu, in on, bruc zobozdravnik, v Budimpešti. Slednji ni bil nihče drug kot Mihael Šimonka, Lendavčan, danes zobozdravnik s svojo ambulanto v Radencih.« Pomota gor, pomota dol, oba sta ostala v Pečuju in postala velika prijatelja. V dobrem in slabem, kot se rado pravi, sta previharila študentska leta in drug za drugim, z diplomo pod pazduho, tudi odšla v Lendavo. Štipendija________________________________________ »Najino priiateljstvo je bilo tisto, ki me je pripeljalo v Lendavo. Prav on je bil tisti, ki mi je pomagal, da sem v četrtem letniku dobil štipendijo Pomurskega zdravstvenega centra in s tem obvezo, da jo tukaj tudi odslužim. Hvaležnost je mnogo preskromna beseda za občutke, ki so me prevevali, ko sem prvič v življenju dobil svoj denar in ko je preživetje iz meseca v mesec postalo brezskrbno Čeprav so bile takrat moje želje in ambicije drugačne -želel sem specializirati ginekologijo in se vrniti domov -, je kruta resničnost stvari obrnila drugače Danes vem, da je prav tako, kot se je zgodilo, in da je res tiste, da se v vsaki hudi situaciji najde tudi nekaj dobrega. S ponujeno štipendijo sem v roku končal študij* in prišel v Lendavo. Dve leti za menoj tudi žena Katalin, ki je prav tako dobila štipendijo Pomurskega zdravstvenega centra. TU sva še danes - skupaj s sinovoma in številnimi prijatelji.« 4Q fljUK To je on Zgodba z naslov^ nabava novih orgel in še marsikaj drugega so proj^ v Gornjih Slavečih, ki jih ne bom nikoli pozabil. In m dobri ljudje, ki so nas sprejeli s toplimi in odprtimi r° Sledila je izvolitev za seniorja Evangeličanske cerk^ Slovenskem. Življenja korak nas je popeljal v Nora Toplice. Nova župnija, čeprav moja domača tnalži^ cerkev, v kateri sem bil pred mnogimi leti ■ konfirmiran in ordiniran za duhovnika, vse to 1» P" mnogo novosti. Moja žena še do danes ne more poz Gornjih Slaveč in mislim, da mi še tudi danes ni do h »odpustila«, da smo od tam odšli. Toda življenje je terjalo svoje. Izvolitev za škofa je Še več obveznosti, ki jih rad opravljam, toda je. Včasih preveč. Mnogim sem hva ležen za pomoč, anr-sodelavcem, prijateljem. Razpoznavnost Evangel cerkve na Slovenskem in želja, da bi jo ljudje sposto^ z njo identificirali, jo podpirali, njena odprtost v življenje, njena ekumenska naravnanost so mop življenjski projekti. Upam, da bom z njimi uspel, up- , si želim, da bom ob mojem delu lahko več časa P svoji družini in tudi mojemu hobiju - obdelovati »■ vinograd« in v družbi sodelavcev, prijateljev in 1 evropskega reda vitezov vina, katerega član sem, P' malo več časa. Toda čas je minljivo blago in rok trajanja ni Tuzemeljskost se enkrat konča. Toda upam in veruj- ■ bo meni in mojim, kijih imam rad, in vsem volje, ki se trudijo za lepše življenje ter humanejšo ■ in prihodnost, dobri bcžji duh naklonjen. Gospod doktor - kje pa! Doktor Fodor je prepričan, da je naslavljanje ■ r in prijazno zdravljenje odveč. »Moji medi pacien 1 f. Gusti bači ali stric doktor - kakor kdo »prop0'^ tem je tudi razlika med zasebno prakso ustanovami. V svoji ambulanti si lahko veliko bolj r organiziraš po svoje, odnosi s sodelavci s° pristnejši, to pa se dobro pozna tudi pri nast Moram reči, da mi je lepo. . ^jjj,' Uživam v svoji družini, delu, okolju in Pn|a ^.tll obdajajo. Tisti časi, ko sem še razmišljal, '11 t & ■ odpotoval še štiristo kilometrov dalje od 1-«,n r ^piH " svet na zahod, so zgodovina. Splačalo se je ■'T padcih pobrati in iti naprej« J' Gustav Fodor - široko vojvodinsko srce, odp : in velike prijatelje. fU p^n osemletka 'K. - oktober 2004 J ~ Bojan Zadravec Kančevska J11 vas Kančevci ali Sveti Benedikt pri Križevcih je malo ' ■ da je tem kraju v letih med 1763-1804 poučeval in prvi prekmurski katoliški pisatelj Mikloš "! Poučeval je v zasebni hiši. Šele leta 1840 so krajani ^Eili leseno so Iško poslopje in ga 1865 prekrili z opeko. '< ki so jo postavili leta 1910, stoji še danes, vendar v ,■ t " šole. Takratna šola je imela le en razred, pouk Swi^kLadil tak°> da so nižji razredi obiskovali pouk ” višji pa popoldne. Polovica šolske stavbe je I & učitelju oziroma ravnatelju in njegovi družini. >o „ iškega poslopja je bil učiteljev zelenjavni vrt, ko šolskimi urami pomagali obdelovati učenci, skupinah po štiri. Učitelj je imel še sadno drevje , /kur. Pouk višjih razredov so ukinili leta 1961, nižjih Fotografija iz leta 1961 prikazuje tamkajšnje Strtega, petega, šestega, sedmega in osmega ' °snovne šole ob koncu šolskega leta Med njimi ^atel) Franc Horvat. Vseh jih je bilo 47 in približno fcj/kko učencev nižje stopnje, ki jih ni na fotografiji. ^11'^ Su učenci končali nižjo stopnjo v Kančevcih m ^skovati višjo, so morali v šolo v Križevce, to pa je V ■ kar nekaj kilometrov peš hoje, zlasti za otroke s ' kouk v Kančevc ih j e potekal še za otroke s Kukeča, Panovec. Čarni, danes s priimkom Lačen, sedi peta z 11111 v prvi vrsti, je leta 1961 končala četrti razred spominja vstopa v prvi razred: »Stoji učilna ' ^ed njo je stala jablana, ta jablana je votel panj, k ^^Snezdo vanj... To je ena od pesmi, ki smo se je , 'w^^lci učili v šoli. Spomini se vračajo v leto 1957, J prestopila prag majhne sole z eno učilnico, .' veliko prijetnega razpoloženja in topline, mi misli begajo od veselih obrazov otrok do v- ta !°pi in katedra z zeleno tablo, ki sta bila dvignjena .. ' : kot bi bila oder. V meni je ostal nepozaben lik Ce Stanke Dobnik, ki je izžarevala neverjetno v ih dobroto Čeprav je bila učilnica majhna, smo ^a... 'Učenci od prvega do četrtega razreda dopoldan. V‘ °*1 do leta 1961 je bil Franc Horvat, ki je XI < 3. in 4. razred Ko je Franc Horvat zapustil k ° rtlesto, ga ]e nadomestil Jožef Pojbič ki je pi av X hjegov predhodnik poučeval iste razre le. Tvi ’ii,.. Poučeval drug učitelj. Učitelji so se pogos o ' kp ' ^*šje razrede sta poučevali Marija Ra ai in kim stanovanje za učiteljico je bilo najemni o ' stavbj pri šoli pri neki Aleksandri, ki je i a po Stoja. '1 Učiteljev, za prve štiri razrede samo dva, in ena •, m bili problem pri poučevanju učencev, * u^trje razredi skupaj Na dan so imeli skupaj štiri - Potem se pa peš napotili domov nižji No pa se je začo vrteti ringišpil. V okrogloj dvorani so se najšli najbouksi pa nejčednejsi Slovenci pa tak malo za vzorec stevenk. Še prle kak se je začalo pa se je že zaplete. Ge de šteri sedo? V okrogloj dvorani? Tej bi til sided, ovi tan. Nej ka mo niti tan sideli, pa nej tu kak ovi pravijo. Kak mij f šoull, da se idemo, prvi den ge de šteri sedo. No ka nas še čaka mo pa vidli. Ce se že za stoulce štukajo. Ati je negi zvedo, ka je v toj nasoj palramentarnoj dvorani 120 stoucof. Tak ka ji je tresti (30) vijška. Ka bi lejko sedo sakši ge bi ščel, pa kak bi ščel. No pa naj sidejo ge ščejo. Meni se je še bole zanimivo zdelo ka morejo poslanci pa poslanke odda ti v roki enoga mejsca od nastopa nouve poslanske slujžbe popisano svoje premožen-sko stanje. Opa, zaj smo pa tu. S toga je meni jasno, ka ••je že prle kak so začali delati sumimo, ka do začali na podlagi svoji polo-žajof, kaj za sebe šusmariti. Fajn. Glavno je ka so oni si tej ka do tan sideli izbranci naroda. Narod njin zavu-pa, tejka so je fslUjžbozeli pa lekarmalo merge. Zanimivo pa je kakse igrice se idejo. Janša je kak velki zmagovalec malo pozabo ka je zaj na poziciji, pa je fsvojoj staroj dobro) maniri fčasl dal še inouk šteti DESUSove glasove. Kak na Floridi, da so pred 4 legami Buša volili. Tak so dugo šteli, ka je te seglij Bušgvino. No pri nas je pa DESUS prišo v parlament. Za j smo pa. te pri mate smešno) pla ti naše aktualne politike. Predstavniki DESUSa so pri glasovanji za predsednika Državnega zbora podprli gospoda Cukjatija. Mate san zmedeni. Najprle obtežbe, ka so po krivon prišli f parlament, zaj pa nainok velka lubezen. Nagrada je že prišla. Eden od podpredsednikof DZ-ja je grato član DESUS-agospod Klavora. Še inokseje pokazalo ka je politika eno velko mešetarjenje, kak na plači da se razredih so imeli predmete slovenski jezik, branje, računstvo in geometrijo, risanje, pisanje, petje, telesno vzgojo, spoznavanje prirode in družbe ter vedenje. V višjih letnikih so dobili zraven še srbohrvaški jezik, zgodovino, zemljepis, prirodopis, fiziko in kemijo. Telesna vzgoja je bila zunaj pred šolo, kjer je bilo igrišče za igre z žogo. Priljubljeni igri sta bili med dvema ognjema in gnilo jajce. Če pa vreme ni bilo primerno za telovadbo zunaj, so ostali v razredu m se učili. Kot je zapisala Dragica Lačen, ostajajo na učilno zidano najrazličnejši spomini. Vsi učenci so bili vzorno oblečeni, dekleta v pisanih oblekicah in z lepo urejenimi lasmi Skoraj vsak je imel na roki uro, ki so jih v tistih časih prodajali na proščenjih oziroma »bučah«. Otrokom so bile plastične ure v ponos, čeprav najčešče niso imele mehanizma. S šolsko stavbo so povezani prijetnejši spomini, kot recimo novost za takratni čas, televizija. Ko je Jožef Pojbič zasedel učiteljsko mesto, je s seboj prinesel televizor, ki ga je imel v učilnici. Niso ga gledali čez dan med poukom, ampak zvečer, pozno v noč, tudi do polnoči, in prišli so tudi ljudje iz okoliških krajev in zrli v to novost Črno-beli film, ki je med ljudmi požel veliko navdušenja, je bil Samorastniki. _ pujceki odavlejo, pa te ga tisti lejko dobi) šteri je dal največ. Še ena drujga primerjava van je gvušno bole znana ka je poltika , samo se ne bi rad zamero gospan štere se s tistof raznonežnof politikof ukvarjajo. Nouvi sobočki župan je že tuj nastopo slujžbo. Pa je fčasi gorpjišo ka na sobočkoj občini fahj 300 milijonov. Ja pa ka? Vej pa občina težko ka bi šla f stečaj. Ka bi H tou vo vidlo. Ati je pravo, ka njemi za krpanje liijknje priporoča razglasitev cele občine za modro cono. Pa nej samo za avtoje, za pešce ( če več kak pet minut dva na pločniki fkuper stojita fčasi reda r prletij pa 5 durdofskasejra), za kolesare ( šteri se po pločnika) - pardon po sobočki kolesarski stezaj vozijo, bi lejko občini plačali lejtno 20 durdof za uničevanje asfalta, za pse ( uvedba občinske slujžbe za količino pesjoga lajanja, več la ja pes, več plačaš občini), za se ka se samostojno gijble. Lejko bi uvedo davek na otroške vozičke naprimer. (izračuna še nega) Uporabo psecega šan krejta vsoboškon parki bi tuj trbete plačuvati. Ati je pravo, da de prvič vido enoga psa, ka de tan kako, te on nakaže sobočkoj občini deset durdof. Občani sp se. pa veselili, kakši razvoj zaj čaka občino. S koj H, če pejnez nega? Še izda pa čakamo otvoritev porodnišnice, pa začetek gradnje podvoza na lendavsko)), od avtoceste se pa tak zna, kaje Rop obečo, ka mo do leta 2008 v Maribor po njoj leteli. Vrag je samo ka je zaj trenutno gospod Rop samo vodja poslanske skupine LDS). Janez je pa nika f toj smeri nej obečo. Tak mate san se vo sfudo. Vij si pa radiatore na menje naštelajte, ka /e oli že tak dragi, ka mo pomali jedilni oil v rezervar lejvali, ka de falejši. Če mate gorice. lejko odite v pevnice poslujšat kak van v lagvaj brbučkiva. Pred vami sta pa še samo dva mejsca, pa de nouvo 2005 leto. Za tou se pa tak ali tak zna, ka de se naci pa boukše, kak je bilou letos. PS. Nika san nej .pozabo. Fajn mi y k/ bojte, pa zadajte misliti ka te ded kdjpili iZArkO C za ove ti j kecate moške. ■ * 42VBIM । oktober 2004 p^n Pomembne novosti Stanovanjskega sklada RS Pozornost neprofitnim najemnim stanovanjem Nadzorni svet Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je sprejel Program spodbujanja zagotavljanja neprofitnih najemnih stanovanj v občinah. Gre za pomemben dokument na področju pridobivanja neprofitnih najemnih stanovanj in stanovanjskih stavb za posebne namene v naslednjih letih. S spremembo poslovne politike Stanovanjskega sklada Republike Slovenije le-ta v večjem obsegu preusmerja svojo pozornost s prodaje tržnih stanovanj na zagotavljanje stanovanj tistim, ki nakupa svojega stanovanja ne zmorejo. Iz programa je razvidno, da bo Stanovanjski sklad RS občinam, javnim nepremičninskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam zagotavljal ugodna dolgoročna stanovanjska posojila za pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj in bivalnih enot, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. Poleg tega bo sklad pri zagotavljanju omenjenih stanovanj oziroma bivalnih enot skupaj z občinami, javnimi nepremičninskimi skladi in neprofitnimi stanovanjskimi organizacijami nastopal tudi kot soinvestitor. V ta namen bo za izvajanje programa v prihodnjih treh letih namenil 5 milijard tolarjev, in sicer 2,5 milijarde tolarjev za posojila, prav toliko pa tudi za soinvestitorstvo, kar je skoraj dvakrat več, kot je sklad temu področju namenjal doslej. Zainteresirani upravičenci do posojil bodo lahko udeleženi v eni ali obeh oblikah financiranja. Posojila sklada bodo namenjena: - financiranju razvojnih projektov stanovanjske gradnje (urbanistične in lokacijske študije, prostorske in izvedbene dokumentacije, investicijske študije, projektne dokumentacije) z namenom pridobitve neprofitnih najemnih stanovanj in bivalnih enot, ki se bodo začeli graditi predvidoma v letu 2006; pridobitvi in komunalnemu oorem-Ijanju zemljišč oziroma gradbenih parcel zase ali za oddajanje najugodnejšemu javnemu ali zasebnemu (so)investitorju stanovanjske gradnje; - pridobitvi neprofitnih najemnih stanovanj z gradnjo, rekonstrukcijo ali nakupom; - pridobitvi bivalnih enot, ki so namenjene reševanju stanovanjskih problemov socialno ogroženih oseb; - obnovi obstoječega stanovanjskega fonda za zagotovitev minimalnih tehničnih zahtev in standardov za stanovanja Posojila Stanovanjskega sklada RS bodo namenjena tudi tistim prosilcem, ki omogočajo trajne oblike stanovanja romskim družinam, ki imajo na njihovem območju stalno bivališče, in hkrati izboljšujejo bivalne pogoje drugih občanov, ki so se jim pogoji poslabšali zaradi neurejenih romskih naselij. Pomembna novost skladovih posojil je tudi ta, da bo letna obrestna mera bistveno ugodnejša in bo znašala 12 mesečnih EURIBQR + 0 odstotkov. Obračunavala se bo glede na stanje glavnice. Višina posojila bo do 50 odstotkov obračunske vrednosti investicije in odvisna od vrste zavarovanja. Odplačilna doba bo do 5 let za namene financiranja razvojnih projektov stano vanjske gradnje in pridobitvi ter komu nalnem opremljanju zemljišč oziroma gradbenih parcel in do 25 let za namene pridobitve neprofitnih najemnih stanovanj, bivalnih enot in obnovitev obstoječega stano vanjskega fonda. Milan Jer še Soinvestitorski delež Stanovanjskega sklada RS lahko znaša največ polovico vrednosti vseh neprofitnih najemnih stanovanj oziroma bivalnih enot. Razpis programa vzpodbujanja zagotavljanja neprofitnih najemnih stanovanj v občinah za leto 2005 je objavljen v Uradnem listu RS. Prosilci bodo lahko vloge s priporočeno pošiljko ali osebno na naslov Stanovanjskega skladi Republike Slovenije oddali od 3. januarja 2005 do vključno 31. marca 2005. Z našega štedilnika Riževa juha s papriko 30 g masla, 100 g dolgozrnatega riža, 50 g čebule, po 60 g rumene, zelene in rdeče paprike, 130 cl jušne osnove, 15 cl suhega belega vina, nekaj kapljic sojine omake, po okusu sol, poper, curry, svež zelen peteršilj ali drobnjak Na maslu posteklenimo drobno narezano čebulo, dodamo riž in na kocke narezano papriko. Prepražimo in zalijemo z jušno osnovo Začinimo in vse skupaj kuhamo, da se riž zmehča. Proti koncu kuhanja dodamo juhi še vino in sojino omako. Pred serviranjem juho potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem ali drobno narezanim drobnjakom. Srnjakov ragu 600 g srnjakovega plečeta, 120 g domače prekajene slanine, 350 g čebule, 100 g korenja, 80 g peteršiljevega korena, 3 stroke česna, brinove jagode, timijan, rožmarin, pimet, lovor, sol, poper, jušna osnova za zalivanje, 200 g svežih mešanih gob, 20 g moke, 10 cl rdečega vina, 15 cl kisle smetane, zelen peteršilj Srnjakovo pleče narežemo na kocke. Če je bila žival starejša, jo damo dan pred pripravo v kvašo (z naštetimi začimbami, delom zelenjave in vinom). Slanino narežemo na drobne kocke in prepražimo. Na njej prepražimo še sesekljano čebulo in nariban korenček ter peteršilj. Dodamo meso, prepražimo in začinimo. Zalijemo z juho in počasi dušimo. Pazimo, da se ragu ne prismodi, in ga odkrijemo, ko je meso na tri četrt mehko. Dodamo očiščene in na lističe narezane gobe. Ko tekočina dodobra izhlapi, ragu pomokamo, prepražimo in ponovno zalijemo z juho Dušimo do mehkega, po potrebi še začinimo in dolijemo vino Ko se ragu nekoliko ohladi, pazljivo primešamo razmešano kislo smetano in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Kot prilogo ponudimo vodne žhčnike, zabeljene z ocvirki, ali kakšno drugo primerno prilogo. Krompirjevi cmoki s spina čo 400 g kuhanega krompirja, 200 g moke, 80 g masla, 4-6 listov špinače, 2 jajci, sol, poper, muškatni orešček Boštjan Režonja, kuhar v lendavskem hotelu Lipa Drugo: moka za oblikovanje, slan h '• poljubna zabela Krompir pretlačimo, dodamo nio^> jajca, raztopljeno maslo in začimb6 Špinačne liste blanširamo, odcedim0 111 narežemo na rezance. Dodamo jih ■ pirjevi masi in vse skupaj na hitro zgn®K mo v testo. Iz mase s pomočjo oblikujemo cmočke, ki jih v slanem kr°Pu kuhamo okrog 15 minut. Po želji jih lahko pred servirani8111 poljubno zabelimo. Radič v solati ______________—- 450g radiča, 25 g prekajene slanina, 2 W' 2 kuhana srednje velika kromphias poper, bučno olje, sadni kis, voda Radič očistimo in operemo Sl®nl narežemo na tanke in ne predolge reza ter prepražimo. Jajca skuhamo v tr ' olupimo in naribamo, krompir p® na mo na tanke lističe. Radiču dodamo prepraženo sl®nl solimo, popramo, prelijemo s kis0111 bučnim oljem ter premešamo. Solat vrhu potresemo z naribanimi jajci. Medeno pecivo________________— 130 g medu, 1 jajce, 1 rumčWa\ naribane limonine lupine, po D? .. žličke mletih klinčkov in cimsta, polnozrnate moke, 1/2 čajne žličke peci o praška, 10 cl mleka, 5 cl sladke Drugo: model za srnin hrbet, mar#* sladkor v prahu Jajce, rumenjak, med in limonino penasto umešamo. Moki dodam0 PL , prašek in začimbe ter dobro prem0®" Dodamo mleko, smetano in jajčno vse skupaj premešamo. Model z® hrbet dobro namastimo z marS pomokamo in vanj vlijemo pripra maso. V prej segreti pečici (na ’C) pecivo pečemo do zlato rjave I11* । Nekoliko ohlajeno pecivo /v’r" ‘ n-modela, posujemo s sladkorjem v m narežemo. Dober tek! D-predstavitev mariborske stolne cerkve. Navidezni vodnik nas popelje okoli znamenitosti in nam predstavi zgodovinsko in kulturno ozadje. Virtualne možnosti za promocijo regij6 Ste se že kdaj spraševali, kakšen je turistični kraj, v katerega nameravate odpotovati? Se niste mogli odločiti med več možnostmi dopustovanja? Če bi lahko dobili dober občutek, kakšen ]e kraj, ki vas zanima, bi bila odločitev precej enostavnejša Nove računalniške tehnologije omogočajo prav to Določeno znamenitost si je na internetu mogoče ogledati tako, kot da bi bili dejansko tam. Mariborska stolna cerkev in Rotovž sta samo dve od znamenitosti, ki so bile prenesene v 3D-obliko in si jo lahko preko interneta ogleda turist s kateregakoli dela sveta Sodobne računal niške tehnologije omogočajo kreiranje in sprehod po virtualnem 3D-svetu. Uporabnik lahko vidi predstavitev določenega kraja, tamkajšnjih znamenitosti In pokrajine. Vse skupaj je mogoče ponuditi na najširše dostop nem mediju - internetu Velik del Internetnih pred stavitev je danes še vedno statičen, sestavljen iz slik in besedila. Objekti, ki nas obdajajo, pa so seveda tridimenzionalni. Ob prikazova-nju zgradb, notranjih prostorov, okolice in drugih zanimivih točk lahko s pridom izkoristimo možnosti novih tehnologij. Vse turistično. kulturno, zgodovinsko ali drugače zanimive objekte lahko zelo nazorno prenesemo na internet. Določen kraj lahko širši javnosti vizualno dosti bolj približamo. Dve poglavitni tehnologiji, ki omogočata boljšo predstavitev na internetu, sta 3D-navidezna predstavitev in 3D-panorama. Prva omogoča prikaz celotnih 3D-pred-stavitev določenega objekta ali lokacije. Skozi tak navidezni svet se na internetu lahko preprosto sprehajamo in si ogledamo objekt, ki je videti, kot da bi bili dejansko tam. Uporabnik se lahko pomakne na katerokoli točko in gleda objekt v poljubni smeri. Tako dobi realno podobo objekta in njegove okolice. Na drugi strani ponuja 3D-panorama fotografsko kakovosten pog led na objekt in okolico iz določene razgledne točke v vse smeri (360 ’). Za vsako podjetje, občino ali regijo je predstavitev njene ponudbe velikega po^ mena, saj to veliko pripomore k njeni prepoznavnosti. Veliko korist lahko prinese tudi pri komercialnih zadevah. Nakup hiše ali avtomobila je precej lažji, če si ponudbo lahko ogledamo iz vseh možnih smeri, od znot- gl* raj in od zunaj. Kpi uspešne uporab0 1(11 ■nih 3D-predstavii0' ,j izdelana na Fal j 'r elektrotehniko, rač®13 tvo in informatiko 1 1 . ■ v Mariboru 3D-pre' 1 f nekaterih znain0" Mariboru. ' so bile izdelane v 11 ' letnega evropskega' 11 stc' z naslovom srednje Evropa ,C1 , gd den znotraj tura 2000 Pri sodelovali s pred®1 1 p svojih znamenit0®1' ziskovalci iz -1 in Slovaške, mogoče videti ,li,ip, --nem naslovu hi H'"' " mb.si. S prihod0113 hitrejših račan-^ internetnih pričakujemo bogatejših in , predstavitev n® °1 univ. dipl, r' oktober 2004 IBWIK43 Namigi za Alkohol majhne postave ^snici na ljubo nas je na svetu kar dokaj majhnih ljudi, ki se radi ^žemo vsaj za en višinski cen-ko nas vprašajo po njih. .^je bi bilo sprejeti resnico in se z ^ukvarjati bolj profesionalno. Cilj ^1 aam bo raje ustvariti videz po-। Vatlih nog s poudarjenimi ver-3 linijami od glave do pet. -Wmo: ftlobarvna oblačila od glave do pet, / Zajoče tkanine, ki so primernejše * grobih, ^orce vertikalnih linij. V poštev . 1° tudi vertikalni izraziti šivi in . ^i rob zelo dolgih hlač, b z visoko peto pod zelo dolgimi z zalikanim robom ^orna obujmo tudi čevlje s srednje ^peto, ^Prte obleke kot Japonke, po nizkih postavah. mo se: j, hlačam z gubami ali velikim 'žepov, , ’''Rim barvnim kombinacijam, /in horizontalnnn vzorcem, I kavnim blazinicam, ^^ilnega, predvsem pa velikega .^častemu videzu tkanin, krojenim oblačilom. v ^ledaI° na’ nam bo za us°tavIian)e n Proporcev, na podlagi katerih najbolje kaj nam pristaja bolj in v čem smo si /lvseč. uhani sicer niso najbolj primerni, vendar •rr| ^skusimo z milimeter debelimi okroglimi _ , srebru ali drugi plemeniti kovini. Pogled v naj nas pozitivno preseneča Tatjana Kalamar Morales Iz družbenih in zgodovinskih razlogov se alkohol ponavadi naroči v gostilni ali kupi v trgovini, ne pa v lekarni, saj se rabi predvsem kot pijača in ne zdravilo, čeprav ima kot farma kološka učinkovina veliko skupnega z zdravili, ki zavrejo osrednji živčni sestav. Razlog so neželeni učinki. Več ga je v krvi, bolj zalije možgane, ki poslej površno opravijo svoje delo in marsikatera človekova spretnost splahni. Sloves, da je alkohol krepčilo, izhaja iz dejstva, da na zabavah in v družabnih okoliščinah pomaga človeku odpraviti bojazni in predsodke, ga sprosti in mu ponudi zavet je. Težko je pravilno oblikovati misli, a po opojnem kozarčku se jezik razveže. Zgovornost in odprtost duha sta družbeno sprejemljivi, a se z nadaljnjim pitjem sprevržeta v nebrzdano vedenje, pijanosti pa sledi izguba zavesti, ki se zaradi zastoja dihanja konča s smrtjo. Vsi ti neželeni alkoholni učinki odsevajo zavrt osrednji živčni sestav. Ker alkohol škodi varni vožnji, je v skoraj v vseh državah na svetu predpisana največja dovoljena alkoholna raven v krvi. Od koncentracijo v pijači. Na splošno so ženske manjše od moških in imajo sorazmerno več maščevja, kjer se alkohol slabo topi. Premorejo tudi manj telesnih tekočin in v trebušni steni je na voljo manj encima za alkoholno presnovo, zato bodo imele v krvi ob enakem odmerku alkohola približno pol večjo alkoholno raven. Odzivni čas se lahko poslabša tudi pri majhni alko- Simptomi Popit alkohol pri moškem, težkem 70 Popil alkohol pri ženski, Alkoholna raven ženski, težki 55 kg v krvi v gAg (pn 2 enoti 1 enota 0,25-30 Okrepi se dobro počutje, poslabša pa odzivni čas. 4 enote 2 enoti 0,50-60 Osebna zadržanost popusti, presoja oslabi, tveganje za nezgode doma, na delu in cesti se zveča, a ni očitnih znakov pijanosti. 5 enot 3 enote 0,75-80 Usklajenost telesnih gibov je okrnjena, osebna zadržanost se opazno zmanjša. 7 enot 4 enote 1,00 Pojavi se razločna pijanost, kažeta se neobzirnost in težnja po skrajnem odzivanju ter izgubi se nadzor nad telesom. 10 enot 6 enot 1,50 Značilen je nerazločen govor, prizadeti je zanikrnega videza in se naslednji dan mogoče ne bo spomnil dogodkov. 24 enot 14 enot 3,60 Pojavita se popolna pijanost in dremež mogoča je izguba zavesti. 33 enot 20 enot 5,00 Prizadeti pade v komo, ki se najbrž prevesi v smrt. Tabela 1. Odziv na različno alkoholno raven v krvi po zaužitem alkoholu. Vir: Stockley's Drug Interactions 2002. Enoto alkohola imajo, denimo, trije decilitri piva s 3 do 4 % alkohola, deciliter vina z 11 % alkohola, pol decilitra martinija s 17 do 20 % alkohola ali četrt decilitra žganja s 37 do 40 % alkohola. Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja k Danes bomo odgovarjali na vprašanje gospoda Štefana, ki v pismu navaja svoje poglede na bioenergijo in zdravljenje z njo. Naj Vam povem, gospod Štefan, da je Vaš pogled na ta področja preveč nejasen in zgolj površen. Preveč mešate med sabo nekatere osnovne principe. Dobro je, da vas je vedno več takih, ki o bioenergiji razmišljate kot o načinu pomoči. Toda za malo podrobnejše razumevanje Vam je beseda novejšega izvora, s katero obliko univerzalne energije. Po nekaterih bi lahko bioenergijo imenovali tudi energijo ' ak energijo, ki dviga m povečuje našo življenjsko k°t obliko naše duševnosti, energijo naše ki pa lahko variira in je glede na prilagojenost l . r“ ।1 živih bitij, predvsem pa človeka, višja ali nižja. 1 'ahko dejal, da je bioenergija tista, ki dopolnjena , i*.|.'' našo življenjsko energijo, ta pa sproži fenomen 7^.' 111 zmanjša fenomen občutljivosti, kar v končni . ' z bioenergijo kot dodatnih eksplozij v našem ^esu sproži val odzivanj, energetskih povezav ' č. T^^znimi organi, jih energetsko druži v organsko ShihU’ P« ie pomembna za koordinirano delo posa-'^'i, Ti brez energije ne morejo opi avljati svoje prepogosto prihaja do motenj tako v -Tj oh1 s's^rnhi kot v posameznih organih. ■ I,, ravnavanju bioenergije moramo vseka or 11 ■ ludi psihosomatiko. Največkrat pri> e o ' ‘atskih težav tudi zaradi pomanjkanja energije. , %., llZelo, da ima človek z nizko življenjsko ener gijo duševnih m telesnih težav kot človek s povečane . ii| d e ub tem upoštevamo še dejstvo, da ima c < *1 A j ki se med seboj nedeljivo povezujeta, tak človek /^'’Psihosomatske spremembe. Te so največ ra . ’razna obolenja, kot so želodčne razdjede, : cr ’1 kolitis, srčne težave, bolečine, ja ovos , /,ne težave, artritis itd Nastajajo največkrat pra'-'tstvenih vzrokov, ki se kažejo v duševni a i l* telesnih spremembah. Ker čustva močno delujejo, vplivajo na živce avtonomnega živčevja, lahko povzročijo tudi pretirano delovanje žlez, ki jih to živčevje vzpodbuja. Posledica je največkrat čezmerho izločanje želodčnih sokov, ki počasi razjedajo sluznico želodca in črevesja, predvsem dvanajstnika, to pa sčasoma povzroči peptično razjedo, lahko se pojavijo tudi driske, krči itd. Psihosomatskih bolezni nikakor ne smemo zamenjevati s psihonevrozo. Zdravljenje je zelo uspešno z bioenergijo, ker z vnašanjem bioenergije podkrepimo življenjsko energijo, zmanjšamo občutljivost, razdražljivost, obup. S tem povečamo moč organizmu, povečamo odpornost in samoobrambo telesa in samozavest. Ko govorimo o zdravju, moramo vsekakor misliti predvsem na harmonijo in odsotnost motenj na vseh treh nivojih, to je na nivoju telesa, duha in duše. Če torej upoštevamo vse tri nivoje, na katerih temelji pojem psihosomatike, ugotovimo, da naše zdravje temelji tudi na energiji. Pri psihično labilnih osebah pogosteje opazimo zmanjšano življenjsko energijo, to pa ponovno potrjuje dejstvo, da zmanjšana energija povečuje psihosomatske težave Če bolezni, ki so povezane s pomanjkanjem energije, poskušamo odpraviti samo z zdravili, največkrat zdravimo le simptome, to pa bolezni ne zaustavi. Dokaj uspešna je kombinacija zdravil in vnašanja bioenergije. Na ta način odpravljamo težave telesa, duha m duše, zato moramo toliko bolj paziti, biti previdni tudi pri ugotavljanju bolezni, ne zanemarimo duhovnega in duševnega področja in s tem obstoja podzavesti. države do države se razlikuje, od ohlapnega enega promila (g/kg) do popolne prepovedi. Hi je treba pou dariti, da neželeni učinki niso odvisni od predpisa, ampak od alkoholne ravni, nekatere snovi pa lahko okrepijo alkoholne učinke. Alkoholna raven v krvi ni odvisna le od količine zaužitega alkohola. Po pitju na prazen želodec bolj poraste in manj pri zelo težkem posamezniku. Jetra predelajo v uri največ enoto alkohola, zato po prenehanju pitja alkoholna raven v krvi le počasi upade Različna količina alkoholnih pijač vsebuje enoto alkohola gle de na različno alkoholno holm ravni zaradi vpliva drugih snovi Najpogostejše interakcije alkohola z zdravili se pojavijo, če se pije ob jemanju zdravil, ki tudi zavirajo osrednji živčni sestav. Ta postane še bolj zavrt in sposobnost voziti ali upravljati stroje še bolj spridi in postane nevarna. Zdravila, ki niso skladna z alkoholom, so med antihistaminiki, analgetiki, antidepresivi, zdravili zoper kašelj, prehlad in gripo, uspavali in pomirjevali, antipsihotiki, zdravili proti slabosti med vožnjo in številnimi drugimi. j Rajši mleko alkohol! Ko se spomnite na brezmejno pitje alkohola, se raje ozrite po kaki drugi pijači, ki bo mnogo bolj zdrava in vam ne bo škodila. Mednje prav gotovo spada mleko, ki vsebuje vrsto hranljivih snovi in vitaminov, ki so za nemoteno delovanje človeškega telesa nujno potrebni Janez Springer, mag. farm. oktober 2004 — p 0 H — 44 I Nagradna križanka do 25. xi. ^^OROSKOPEN । Pripravlja: Agencij*'^ SNEŽNA BROZGA SKUPNOST LAIČNIH VERNIKOV NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR (HANS) MEHIŠKI KITARIST (CARLOS) OTOK V JADRANU, ZAHODNO OD LOŠINJA IVER AMERIŠKA GLAS8ENICA (TOKO) ŽIVČNO IZČRPAN BOLNIK EMO SOV KRILATI SPREM L1E-VALEČ NAŠ KOLESAR (VALTER) NAKUP, KUPOVANJE TEKOČINA V ŽILAH ameriški ASTRONAVT SLOVEN RODU (RONALD) PLAČ4L0 NA RAČUN ČARODEJ UTELEŠENJE INDUS K) PISATELJ (RA£ŽA) JUŽNOAMERIŠKA KUNA BUHDEa BURGU, MEMČUA RUSKO MESTO OB IZLIVU DONA GIBANJE V RITMU GLASBE CSERHi PRAZNIK ameriška IGRALKA AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK PRIPRAVA ZA STRGANJE ZEMLJIŠČE, PORASLO 3 TRAVO GRŠKI ŠPORTNI KLUB MIZARSKA MCA (ŽARGJ VODNI VRTINEC OZEK KOS BLAGA SLOVENSKA TISKOVNA AGENCUA TEMNI DEL DNEVA ENOTA TV PROGRAMA SMER RAKOVA RAZVOJA SAMKA DALMATIN-GIUSEPPE SKO VERDI ŽENSKO IME NOJEV SORODNIK IZ AVSTRALIJE RAŽJEB3S NA KOŽI PIJAČA STARIH SLOVANOV GECRGt MICHAEL V VZHODNI 8RBUI REDKOST PATOLOŠKA SLA PO JEDI LEČA PRI MIKROSKOPU Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN EHTNIC (21. III. - 20. IV.) (23. IX.-22.X.) KATRAN AMERIŠKA IGRALKA (SHARON) LASTNOST SVEŽEGA KRAJ ZAHODNO 0O KUMA JUDA ROBERTS BLAGAJNA ESTONSKI SKLADATELJ (EVALD) UQDUCHA ŽENSKA IVO JAN NOŽKA PRI ČIPU DUŠA (LAT.) UBRJE PRAŠIČA STROJENJE KOŽ MOLIBDEN ODPRTINA V ŠARENlCl BOKSAR (REDKO) EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA AMERIŠKI KOŠARKAR TURŠKI POLITIK VANJE DRUŽ8A A HM (TEXT JEDI NA KRUMU ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER MADŽARSKI POLITIK QRUZUI JAPONSKI PISATELJ (TAKEO) pSztttvna ELEKTROOA GLAS MED BASOM IN TENORJEM SLFOHUT (FELIKS) (VAN POTRČ VRSTA HRASTA SESTAV, PORMACU* SKICIRANJE šala KRAJ PRI KRANJU SOL MLEČNE KISLINE PESEM hvalnica DE LA ČILO JMMJK NORVEŠKI PESNIK AASEN VRHUNSKI športnik NAVE«« NEKDANJI SMUČAR (MATEJ) ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG INDIJSKI GLASBENIK SHANKAR KRTEK DERMOTA Rešitve VRSTNIKOVE KRIŽANKE z dne 14. oktobra 2004 - BRANKO OBLAK, MILE AČIMOVIČ, STADION Povabilo k reševanju 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT Majda Vavpotič, Gasilska 7, 9232 črenšovci, DŠ 75426005 2. nagrada kuharska knjiga Qoug žegnjaj Julijana Klement,'Martjanci 92. 9221 Martjanci 3-7. nagrada - Vasinikova majica Karel Lainščak, Adrijanci 51, 9203 Petrovci Alojz Čurič, Žižki 104. 9232 Črenšovci Ana Šiftar, Aškerčeva 1, 9000 M. Sobota Nada Vozlič, Gozdna 1, 9241 Veržej Irena Pave c, Partizanska 30, 9250 G. Radgona Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Potrudite se in rešitev z osenčenih polj prepišite na dopisnico, ki jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov VESTNIK, p. p. 107, 9000 Murska Sobota, s pripisom PENOVA NAGRADNA KRIŽANKA, do vključno petka. 5 novembra 2004. Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč t olarjev, knjigo, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico, P^n Pen je, kratko rečeno, Vestnih ova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil da bi. v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Ne reagirajte prehitro in bodite manj eksplozivni, saj je lahko takšno obnašanje krivec za neuspehe in korake nazaj v življenju. Če boste pri svojem delu našli novo zadovoljstvo, bo to vplivalo na vašo uspešnost in se preneslo tudi na okolje. Torej: trenutno ste na točki za korak nazaj ali na poti v nove uspehe To se zgodi redko Zaradi številnih napetosti si omislite blagi jedilnik in kontrolirajte svoje kilograme. Želja po sprostitvi vas bo gnala, da si kakšno drobno laž ali trik, ki pa žacnJP^ bo nevaren. Psihično boste kar močni m boste tisto, kar želite Če želite osvajati, nan® _ to na zabavi, med plesom. Z denari0® najbolje, ker se zadeva vleče že od p^1 J" -' ugoden čas za neki novi pristop pri re0t ' ■ denarnih zadev Izogibajte se nerv razpravam in nekontroliranim reakcija® BIK (21. IV. - 21. V.) Mirno m stabilno obdobje bo, kar ste si sicer tudi želeli. Mogoče se bo ob vsem, tem našlo tudi kaj romantike Kljub vsemu pazite na telesno pripravljenost in možnost izgube energije. Zanimiva kombinacije: dieta in oblačenje V tem obdobju mora biti oboje umirjeno in nenapadalno. Izogibajte se agresivnim barvam. Mogoče bi se odločili za kaj v modrem Nakit lahko nosite Pazite na grlo, ne izzivajte. DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) Čas za kakšne »ilegalne dejavnosti« (na poslu ali v ljubezni) ni primeren in se temu izogibajte, čeprav se bodo kazale idealne priložnosti in vas bo gnal osvajalni nagon. Zdaj je čas, da si omislite kakšno spremembo frizura ali barva las, modni stil ali podobno Možnost, da si poškodujete roko ali prste. Na splošno se bo vse skupaj obrnilo v pozitivno smer enkrat proti koncu meseca. Intrige bodo šle mimo vas RAK (22. VI. - 22. Vil.) Trenutno razum ni ravno vaša močnejša stran, ker zdaj pri vas prevladujejo čustva. Tako ste včasih naivni ali pretiravate brez razloga. Obdobje ni ravno kritično, vendar bodite pozorni ha denar in zdravje (prebava). Videz vas trenutno ne obremenjuje preveč, zato boste neko priložnost izgubili, se bo pa pozitivno pojavilo na drugi strani. Približuje se trenutek, ko boste lahko testirali svoj značaj in hrabrost. LEV (23. VII.-22. VIII.) Zelo razgibano bo, saj boste dinamični in nemirni in gnala vas bo želja, da bi igrali - na odru ali v življenju, kar pa partnerju ne bo ravno všeč. Če se torej da, manj koketirajte in poskušajte delovati skromno. Pri hrani zmernost, kajti gnalo vas bo, da bi pojedli vola. * Naredili boste dober nakup, 'sodelovali ali vplivali boste na neko spremembo pri sosedu ali bližnjem sorodniku, prišla bo informacija, ki pa bi lahko bila tudi čenča. DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Čas je za kakšno drobno ali natančno dejanje in sklepanje kakšnega sporazuma. Skromen in enostaven videz bo vplival privlačnost. Doma boste prevzeli dominantno vlogo. Koristili boste majhne ugodnosti, ki ste si jih prislužili z dobrimi deli in majhnimi uslugami. Čas je, da razkrijete nejasnost, ki vam občasno povzroča strah ali nelagodje. Mineva mesec, ki ima v vašem življenju pomembno vlogo. Pred vami je torej obdobje, ko si morate nastaviti nova izhodišča. ŠKORPIJON (23. X. - 21-XI) Mračno razpoloženje se lahko mi®0^^ spremeni v ljubosumnost in agresnT® našanje. Če se imate radi, ne pos1''-1^ reševati odnosov z neumestnimi in ‘ pripombami. Najbolje bi bilo, da se um1' " »senco« in od tam opazujete. Obdobje P”^aV f je ugodno za načrtovanje in nove ideje. ■ nekoliko počakajte. Proti koncu °'"-' poboljšanje v vseh sferah. STRELEC (22.XI. -21- XII’) -- in P* Še kar optimistično Nova pnamaJi^11 glabljanje odnosov s starimi prijatelji in Razvijali boste talente, za katere oko / SP ne ve, da jih imate Potrebno bo > odpovedovanje in tudi pripravljenost 2# , manjšo žrtev, ker se bo drugače v . ■ , sprožil plaz Pazite na noge j bi bilo umestno, da se včlanite v neko . ali organizacijo. Ugodno za začetek h ' kozorog ______l (22. XII.-20-lj Ugodno za stvari, ki so dolgoroc°’' pobiranje plodov, ki ste jih zasejali v P'e Ugodno tudi za tiste, ki nimajo ' • nStii Obdobje pred vami zahteva doslednost in navsezadnje tudi modno® bi rad v vas nameril prst, vendar potrebuje, ve, da lahko računa na vaS tl ||J za določitev datuma poroke ali zarcA( za iskanje ljubezenskega gnezda- vodna5 (21.1 Morda pa je res čas za spremembo, vendar je treba prej •’f' f red da ne bo popolne anarhij6 , konfliktov stari mladi Sicer ix^;L‘'' idealistični in polni pustolovskega1,11 ' ■. na živce. Nekdo pričakuje, da P iniciativo. Odprite srce in spregovo ■ skrivnostih. Povrnjeno vam bo z_ ■ ' Majhna kriza, ki pa hitro mine. 1(1 list breze. (20. II Potegnite potezi, ki bi ju morali s zvezi-z ljubeznijo in na podrt' Marsikaj v tem obdobju bo .. narjem, vlaganjem, dedovanjem P'Fp'^t-ni pa z ljubeznijo in odnosi Vsekakor bodo prišli novi v' rebovali boste energijo, da jih in izkoristite. Pozornost posveti ■ ' so v nevarnosti stopala. Ničema1 prehitro! Izdaja ga Podjetje za informiranje.Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! oktober 2004 KMIK45 Pin Minilo je dobro leto dni od tragedije štirih mladih fantov na Cankarjevi ulici v Murski Soboti OSTE BAKAL o @ © © O © © © 0 © © O 0 0 Nesrečni Sašo Počič bi najraje U umrl namesto brata Dejana " kite brez pitja alkohola in čimbolj počasi,* svetuje fant, ki je v nedeljo (28. 9. 2003} zjutraj povzročil nesrečo, kakršne v Pomurju ® nekaj časa ne pomnimo - Pokojni brat Dejan je imel tri tedne pred smrtjo sam hudo prometno nesrečo in je preživel, umrl pa je ^^tovem BMW- Prvega od umrlih Dejana Kučana so dva dni pozneje pokopali, ko je jokalo še nebo nad Prekmurjem -da bi šel prvi dan v višjo šolo, je končal v premočeni prekmurski zemlji ft s le sicer, da naša tokratna »arhivska 'a< nima posebej dolgo zgodovine, tujstvo je, da v zadnjem času udele-'1 v Prometu v pomurski regiji umirajo 5,1 lekoteni traku. Po eni strani je Z| °' po drugi pa aktualno spomniti, dogajalo konec lanskega septem-sla v eni najhujših prometnih v deželi ob Muri v zadnjem deset-1 a mlada človeka umrla, dva pa sta a tftko telesne kot tudi duševne poš-1 • SaJ sta bila soudeležena, ko sta Qjuna brata in prijatelja. In zato niti ^*8eneča, da je bila omenjena promet-^"sreča, se je zgodila v nedeljo, 28.9. :|4. 'Kotlaj zjutraj na Cankarjevi ulici v Soboti in v kateri sta dva mlada t|)’ Zgubila življenje, še dva pa sta bila „ Oškodovana, tudi nekaj naslednjih 1^' Ospredju vseh pogovorov v Prek-11 Uidi širše po državi. Se je iz smeri Radencev proti H9|(" Po omenjeni glavni državni pro-fy, ■ f osebnim avtomobilom znamke ’ ^prilagojeno hitrostjo pripeljal 23-(£* ^o Počič iz Vučje Gomile. V rahlem W )o, po ugotovitvah policistov, ^^^lo zanašati m je silovito treščilo hdio ob cesti, odkoder je avto-H|. '' ^lo na drugo stran cestišča, kjer lCeho obstalo. Med obračanjem je iz . ' Padel eden od sopotnikov na zad in sicer 19-ietni Dejan Kučan 6l 1 Vrha, ki so ga hudo poškodo-A/" ’^^PcIih! v bližnjo bolnišnico v । kjer * približno pol ure pozneje •_te' Poškodbam. Že na kraju nesreče W hrtlc^ budili poškodb umrl 21-letni ^’č, ki je tudi sedel na zadnjem a^er pa je bil voznikov brat. Tudi dr 'J!. S0P°tnik na sprednjem sedežu, . v' Denis Kocet iz Vučje Gomile, sta hudo poškodovana in so ju v bolnišnico, kjer so Denisa In Poslali v hišno nego, Sašo pa je . Poškodbami (zlomljeni obe nogi, ^’4na r°ka. glava in še marsikaj), ’. ‘ Pa sta prizadeta njegov ponos dQn P° dogodku med obiskom v „ Pri2nal, da je sam kriv za smrt ^tn ^^Ija ter da bi bil najraje na Ajp “ sto, torej mrtev. c' vec ne mon vrniti med •, r ' fantov, soimenjakov, ki skupaj ‘ J. * polnih 40 let, zato je mogoče "t nasvet nesrečnega mladega Počiča, ki je vrstnikom in /•IttV|. :'k 5 v magazinu Marie Clair, ko je razkril svoje temne strani življenja: goljen ; svojim telesom, muči ga hud strah pred aidsom, imel je ■ hekaj časa je intenzivno užival več vrst droge in poskusil je tudi s ge Lo z agresivnostjo do kolegov rešil svojih problemov? Življenje Opravljivec z razlogom? Elton John. V dobrem in slabem Prej, ko je Donatelli Versace še šlo dobro, je sedela igralka Liz Hurley v prvi vrsti ob modni pisti in je najbolj ploskala njenim kreacijam. Prijateljici sta bik tudi, ko je Donatela živela še na račun očeta. Zdaj so se stvari spremenile, odnosi med Liz in Donatello pa ne Hčerka modnega kreatorja je segla po mamilih, da bi tako v omami pobegnila pred problemi. V nasprotju z drugimi se je nevarnosti hitro zavedla in poiskala pomoč. Vse kaze, da bo terapija odvajanja uspešna za kar se ima zahvaliti tudi prijateljici Liz, ki ji stoji ves čas ob strani, jo vzpodbuja in ji daje moralno oporo H ■ L. in reklama Vsega ima zadosti So stvari, ki so neverjetno povezane z življenjem in poklicem. Očitno je tako tudi z brazilsko manekenko Gisele Biindchen. V* reklamni kampanji za čevlje znamke Ipanema se 24-1 etna brazijška lepotica predstavlja kot zapeljiv metulj, ki leta od cveta do cveta. In kako je to povezano z njenim življenjem? Nedolgo od tega smo na teh straneh pisali, da se je Gisele ločila od brazilskega poslovneža, zapustila dva otroka in se srečno poročila z Leonardom di Caprijem. V prejšnji številki smo pisali, kako se imata na zapozne-hh medenih tednih, ko sta obiskala domovini svojih prednikov. Zdaj pa lahko sporočimo, da sta Leonardo in Gisele že ločena. Manekenka živi očitno kot metulj, ki leta od cveta do cveta od moža do moža... Trenutno ji gre izredno dobro, uspehi se kar vrstijo. V začetku tega meseca je na Manhattnu uspešno predstavila svo] prvi film z naslovom Taxi Vse kaže, da je njen partner v filmu, Jimmy Fallon, prevzel vlogo tudi v njenem zasebnem življenju Končno je tudi popularni pevec na nemškem govornem območju, Roberto Blanco, prišel »na mino«. Po številnih aferah, ki so se vrstile druga za drugo, leto za letom, se je njegova soproga Mirelle odločila in ga »dala na čevelj«. Na številna vprašanja novinarjev je odgovorila kratko in odločno: »Nikoli ni prepozno!« Roberto Blanco ženine ločitve očitno ne prenaša tako enostavno in lahkotno, čeprav je, o tem ni dvoma, edini krivec nastalega položaja Ob nekem sprejemu se je skoraj fizično lotil nekega fotoreporterja - vse skupaj je posnela tudi avstrijska TV -, ki ga je vprašal, ali je bila tudi tokrat »vse skupaj le majhna šala«. S tem ali podobnim stavkom je namreč Roberto po navadi opravičeval tiste skoke čez plot, ki jih ni mogel skriti pred javnostjo. Roberto in Mirelle Blanco. Po več desetletjih zakona je Micelle ugotovila, da nikoli ni prepozno... Prijateljici v dobrih in slabih časih: Liz in Donatella v londonski restavraciji Cipriani, kjer je Donatella predstavila svojo novo kreacijo večernih oblek pod nazivom Versace Crystal Noir. Igralka je s svojo prisotnostjo kreatorki pomagala, da je le-ta lažje prenesla vprašujoče - morda tudi privoščljive - poglede občinstva, ki je tako in tako seznanjeno o vsem in tudi o tem, s čim se bori Donatella. p^n oktober 2004 ralci Pena se predstavljajo} Edo Petek Razpet med Odranci m rojstnimi Precetinci v Prlekiji ■■ Tbetje leto, odkar je v pokoju, je nastalo pod njegovimi prsti nešteto raznih izdelkov. Na prvem mestu je oblikovanje iz lesa. Kot kaže, mu je tisto, kar ga je dedek učil v otroških letih, sedaj enostavno privrelo na dan. Na policah delovne sobe kmalu ne bo več prostora, saj mu je uspelo narediti številne lesene rezbarije, kipe, vaze, stojala, pladnje, »krničke« idr »Nekega dne mi je prišlo na misel, da bi se preizkusil tudi pri oblikovanju iz gline. Seveda sem'si najprej naredil vreteno, in to na nežni pogon, pozneje pa sem ga priključil na motorček Otroštvo je preživljal v Precetincih Bil je vesele narave, kakor je še danes, Lahko povem, da je Edo tudi moj dolgoletni znanec, a moram priznati, da marsičesa o njem nisem vedel vse do pred kratkim, ko sem ga obiskal v njegovem rojstnem kraju Precetinci, kjer mu je uspelo narediti nekaj zanimivega in posebnega Zdelo se mu je, da bi lahko nekaj o tem zapisali tudi v Vestniku, ki prihaja vsak četrtek tudi na naslov njegovega stalnega bivališča v Odrancih. »Kaj pa nekoliko širša predstavitev v Penu?« sem mu omenil. Najprej ni bil za to, češ da bo kdo pomislil, da se želi preveč hvaliti, postavljati pred drugimi. Na moje prigovarjanje je le popustil in nekoliko podrobneje razkril svojo življenjsko pot, zlasti pa se je razgovoril o tem, kar z velikim veseljem dela sedaj, ko je upokojen. »Če že res moram povedati nekaj o svojem življenju, je seveda treba začeti v Precetincih, kjer sem se rodil pred dobrimi enainšestdese-timi leti. Odraščal sem v glavnem pri dedku Karlu, ki me je imel zelo rad, jaz pa njega. Velikokrat sva hodila skupaj v gozd. Dedek je bil ljubitelj narave. Rad je nabiral gobe, ob tem pa mi je razkrival skrivnosti gozda Kmalu sem poznal skoraj vse drevesne vrste. Pokazal mi je kako se delajo piščali iz vrbovih vej oz, lubja. je dovolj, da mu je ena od ženic pokazala, kako se »bilje« splete v nitko, in kmalu je tudi on začel plesti zvončke, cekarčke ... »Kmalu sem pomislil še na izdelke, spletene iz slame. Obiskal sem družino v Lipovcih, kjer so mi rade volje pokazali, kako je treba delati. Lani sem v Precetincih posejal rž, tako da imam sedaj svojo slamo za pletenje.« Naredil je že tudi razne zanimive izdelke iz papirja in kmalu bo spet začel izdelovati unikatne božično-novoletne voščilnice. Ko bo zapadlo dovolj snega, pa se bo lotil oblikovanja živalskih podob. »Nadgradil« je že tudi klopotec od pralnega stroja. Sprva sem poskusil z glino, ki sem si jo sam skopal, a nisem bil zadovoljen. Zato sem si priskrbel glino, kakršno uporabljajo v lončarski delavnici v Veliki Polani. Ne da bi se imel namen hvaliti, ampak kmalu mi je šlo delo precej dobro od rok. Gre za majhne izdelke, kot so skledice, vazice, ‘putrice’, vrčki idr.« Leta 2001, ko so se v Društvu kmečkih žena Odranci odločili, da bodo postavili veliko božično-novoletno jelko, nanjo pa obesili ročno izdelane zvončke in druge izdelke iz koruznega ličja - da bi se s to jelko uvrstili v Guinnessovo knjigo rekordov mu je prišlo na misel, da bi tudi on delal nekaj takega. Bilo Ustvarja iz lesa, gline ličja, slame, papirja... Leta gredo navzgor, on pa kot da bi se pomlajal V gospodarskem poslopju, ki ga niso podrli, si je uredil priročno delavnico za ustvarjanje iz lesa in gline. Postati vinska kraljica ni kar tako. Mateja Krajnc iz Precetinec (študentk3 _ .. ki si je uspela pridobiti ta laskavi naslov na izboru Društva vinogradu* Nedelja, je očitno znala »zapeljati« ocenjevalce - s svojim simpatičnim m* in znanjem. No, tudi njo je že nekdo »zapeljal«, tako da se je tale trudil... ,1.. Skoraj vsak dan pešači ali kolesari Prišel sem v Precetince, da bi *•' zanimive figure, ki jih je Edo nor«d' postavil pred domačo hišo, in 9a 17 drugim nagovoril, da je sed«1 čarovničino metlo. v domačih goricah, in sicer z dvema torna ter plesalcema, ki so v akciji, ka?1* klopotec vrti. Pred hišo v Precetencih, k*® vse pogosteje zahaja in ostaja z ženo Ga® je po letošnji prvi žetvi rži postavil h«1* tem smo že poročali), pred kratkim P _ poskrbel za nove motive, figure ljudi, kmečkih orodij v naravni velikosti. Tako vidite orača za plugom, ki ga »vleče* \ sejalko, traktorista z vozom, na katere1"^ fant, dedka, ki lička koruzo, babico, ■■■ buče, in še čarovnico z metlo, ki |MU‘ Če je treba, pa. Edo stopi tudi k šted kaj skuha jedi ali speče potice. Žena: l®1' potrdila, da res zna biti kuharski mojs|,:r Najbrž boste mnogi rekli, da ga poznate, ker da ste bili njegov sošolec - v osnovni šoli, na učiteljišču v Murski Soboti ali Pedagoški akademiji v Mariboru - ali vas je poučeval ali bil z vami v šoli v naravi ali ga srečujete, ko skoraj vsak dan pešači ali kolesari med Odranci. Lipo, Melinci in po drugih okoliških krajih, ali pa ste bili kje v njegovi družbi. Skoraj vedno zna biti dobre volje in rad se pogovarja. Dedek mu je odkrival skrivnosti narave Police v delovni sobi so že polne z izdelki iz lesa, gline idr. Dobro mu gre od rok tudi pletenje iz ličja in slame. Po osno™ šoli me je pot zanesla na učiteljišče v Murski Soboti Uspešno sem ga končal in se zaposlil na osnovni šoli v Odrancih. Ker je bilo učiteljišče premalo, sem se čez čas vpisal na Pedagoško akademijo Maribor. To je bil študij iz dela. Študiral sem kemijo m biologijo Delovno mesto na šoli v Odrancih pa mi je med tem mirovalo. Sicer pa sem poučeval na tej šoli vse do upokojitve leta 2002 Če je bilo treba, sem učil tudi telesno vzgojo, tehnični pouk, fiziko in matematiko. Skoraj vedno pasem bil med tistimi, ki smo spremljali učence v šolo v naravo. Tako sem mnogo generacij naučil tudi plavati in smučati. Še vedno sodelujem s šolo, če me potrebujejo. Sicer pa imam končno čas tudi za lastno ustvarjanje, za svojo dušo ...« Marsikaj ustvarja _______________________