202. številka.
Ljnbljana, v soboto 5. septembra
XVIII. leto, 1885.
I *hn j a vsak dan lveior, izimai nedelj« in praznik«, ter velja po poŠti prejeman za a v Btri j iko-ogerBke delele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., n Jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 k.-., za jeden mesec 1 gld, 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za meneč, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje detel e toliko več, kolikor postuina znaša. Za oznanila plačuje »e od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, m po 4 kr., će ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj au izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnialvo je v Rudolfa. Kirbisa hiši, ^Gledališka stolna". Upravnifltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnin«, reklanucue, oznanila, t j. vse aUiuiuistracivnu »tvun.
Prusko-ruska iztiravanja.
Poleg sestanka v Kromeriži, ki časnikarjem še vedno glave beli, poleg španjsko-nemškega spora zaradi oddaljenih in malovažnih Karolinških otokov, ki je razplamil Španjcev itak že vročo kri tako silno, da se po vsem pirenejskem otoku razlega bojni klic „entegredad de la patria" in poleg poročil o šopirjenji nemškega šovinizma in o posledicah nemške „seharfere Tonart" in „seharfere That-kraft" v Českej, zavzemajo splošno pozornost izti-ravanja, ki so se sprva začela v Pruskej, sedaj pa našle odmev tudi na ruskej strani.
Na obeh straneh iztiravajo se ljudje, ki so bili že dlje časa naseljeni v jednem ter istem kraji, osobito Prusija postopa pri tem z brezozirnostjo in neusmiljenostjo, ki je le Nemcem lastna. Rodbine, katerih roditelji so krvaveli na nemških bojiščih, ki so dobili nemško državljanstvo, nakupili si zemljišča, ustanovili si prodajalniee, ljudje, ki zavzemajo odlično mesto v socijalnem življenji, morajo na vrat na nos ostaviti Nemčijo in drugej iskati si novega ognjišča.
Popolnem nečuvena je v mirnih časih ta prikazen, nasprotna je vsem običajem v mejnarodnem občevanji, nasprotna tudi narodskemu pravu in nikakor pristojna prosvetljenemu devetnajstemu stoletju, ki se tako rado ponaša s svojo omiko in človekoljubnostjo. Vender če stvar korenito premislimo, prepričamo se kmalu, da imajo trdosrčne te naredbe svoj izvor v starem načelu „Salus reipublicae su-prema lex", da je zlasti Rusija predolgo odlašala, in da so jo stoprav nemške poteze napotile, da stori svoje poteze na šahovi deski, ki se razteza takraj in onkraj ruske meje.
Že minister Puttkamer dejal je v nemškem državnem zboru, da varnost države taka iztiravanja kategorično zahteva,un če čitamo ruske liste, vidimo, da je v ruskih krogih zavladalo isto mnenje. Oba soseda, na videz v najboljših prijateljskih razmerah živeča, stojita si nezaupna nasproti, dobro vedoč, da je prijateljstvo mej njima le začasno in da oba za smehljajočim obrazom skrivata priprave za orjaški boj, ki mora prej ali slej navstati in bode na vseh koncih pretresel stari naš kontinent.
Za tak boj mej  prvima velesilama pa treba
večletnih priprav in neprestane pozornosti, Bkrbeti se mora, da v kritičnem trenutku ne bode presenečenja, čuvati se mora v prvi vrsti ovaduštva, s katerim so se Prusi 1. 1870 Francozom nasproti izredno odlikovali. In v zadnji čas kaže se baš v Rusiji, da prijatelju in sosedu ne upajo posebno, da jim je temveč dobro v spominu ostal Bismarckov izrek izza 1871. 1.: „Prva naša vojna bode z Rusi." Ni dolgo še temu, da je Rusija svojo žandarmerijo ob nemški meji tako močno pomnožila, da je na vsakih 100 korakov po jedna straža, meja je torej jako dobro zastavljena. Ko je vest o tein prodrla v javnost, uporabljalo bo je tihotapstvo v izgovor, sedaj pa ruski listi že kar premo pišejo, da še je to zgodilo še iz drugih nagibov.
Nemški „Drang nach Osten" bil je baš zadnja leta tako mnogobrojen, da so ruska oblastva hočeš-nočeš morala postati pozorna in ministerstvo notranjih zadev sestavilo je seznam vseh Nemcev, ki so tekom zadnjih let dobili rusko državljanstvo. Od 1. 1870 do 1882 pohodilo je Rusijo 4,755.515 Nemcev, od katerih jih je 438 432 v Rusiji ostalo, večinoma v kraljevini poljski. L. 1883 vsprejelo je rusko podaništvo zopet 4000 Nemcev (3000 iz Pru-sije), 1. 1884 pa 8000 Nemcev (5500 iz Prusije.) Vsi ti prišleci so v najkrepkejši dobi, od 36 do 37 let, kajti navedene številke veljajo le za moški spol, ker se na ženske in otroko ni oziralo.
Ti nemški naseljenci so izključno vsi bivši vojaki, po stanu pa je bilo mej 1883.1. priseljenimi: 120 veleposestnikov in kapitalistov, 330 železničarjev, 1430 rokodelcev, 2000 malih posestnikov in zakupnikov, 1. 1884 pa: 200 veleposestnikov in kapitalistov, 1500 železničarjev, 1000 rokodelcev in 3000 posestnikov in zakupnikov.
„Novoje Vremja" pravi da so te številke tem znamenitejše, ker dohaja vladi toliko pritožeb o priseljenih Nemcih. Priseljenci iz Nemčije kupujejo le taka zemljišča in posestva, ki so na strategično važnih mestih, na pr. pri prehodih čez reke. Na takih prostorih sezidajo si stanišča, ki so podobna stražnicam, da celo malim trdnjavam. Nakupljena zemljišča oddajajo zopet drugim Nemcem v zakup. Vse zahodne železniške proge so v rokah nemških brambovcev, in posebno opasno je to, da teh 1830 nemških železničarjev, mej katerimi je mnogo čast-
LISTEK.
Pismo iz Kitaja.
Znamenit in važen bil je trenutek, ko je „New-York-HeraIdau lastnik povabil sedaj svetovno slavnega, takrat pa še skoro nepoznanega Stanleva k sebi, in prihitevšega brez vseh ovinkov vprašal: bi li šel pogrešanega Livingstona iskat. Ne da so tajiti, da je bilo to jako kočljivo vprašanje, s katerim bi se prav lahko začel Hamletov slavni samo-govor. Tu je šlo za „biti, ali ne biti", kajti Livingstona iskati v pustinjah afričanskih, bilo je predrzno podjetje, kateremu ni jednacega v vsej sve-tovnej zgodovini. A Stanley, kot pravi Yankee, ni dolgo premišljal, zlasti, ko mu je Bennet zagotovil, da mu je v to svrho na razpolaganje kakih 100.000 dolarjev, če treba, pa tudi več. Segel je Bennetu v roko, vsprejel ponudbo, ter potem prekoračil ves črni kontingent od Indijskega do Atlantskega morja, Bennetu in sebi v nesmrtno slavo, znanosti pa v neprecenljivo korist.
Vse drugačen pa je bil položaj, ko ste me Vi, gospod urednik, pozvali ter me prav resnobno
nikov, sestavlja popolni železniški polk, ki bi pri priliki utegnil veliko škode narediti. „Novoje Vremja4* sklepa torej z opominom: Upajmo, da ministerstvo ne bode samo statistiko Nemcev sestavljalo, temveč skrbelo, da se nemški „Drang nach Osten" odločno ustavi.
Iz navedenega more si vsakdo pojasnjevati iztiravanja takraj in onkraj rusko-nemške meje.
Politični razgled.
\ »haiijc dežele.
V Ljubljani 5. septembra.
Mi smo takoj izjavili svoje mnenje, da ima novi zakon proti delomrznežem dosti nedostatkov ter da se v praksi niti izvesti ne bo dal. To se je res potrdilo. Zadrege, katere je ta zakon napravil, so tako velike, da ga bode že bodoči <lržavitl z!»or moral predelati. Levičarji se tega jako vesele, kuiti pri tej priliki lahko kritikujejo lahko-mišljcnost, s kntero je minoli državni zbor zakone koval. Seveda pri tem pozabljajo, da so oni bili izr dali mnogo zakonov, ki so bili za narodno gospodarstvo dosti bolj škodljivi, kakor je pa zakon proti delomrznežem, kateri ima vkljub raznim pomanjkljivostim, vendar tudi mnogo dobrih stranij. — Državni zbor snide se 25. t. m. v kratko zasedanje. Predsednikom voljen bode najbrž zopet dr. Smolka.
Deželni v. in* v i se letos niti sklicali ne bodo, kakor poročajo „Narodni Listy", ko bi delegaciji zborovali do decembra. Samo češki deželni zbor bi se sklical v kako štirinajstdnevno zasedanje pred Božičem. „Narodni Listyu se pritožujejo, da se tako ponižuje pomen češkega deželnega zbora, ki ima baš letos mnogo dela. Zategadelj priporoča ta list, da bi češki deželni zbor zboroval hkratu z delega cijama. To bi bilo tudi lahko mogoče, ker je s Češkega ituk le deset delegatov.
Iti'iisho mesto misli vsako leto 1000 gld. dovoliti, da se osnuje je.ina nova stolica na Brtinkem tehniškem visokem učilišči. S tem hoče mesto nekoliko pripomoči, da se ohrani ta šola, ki je sedaj vedno slabše obiskana. S tem pa ne bode dosti pomagano. Ako se hoče povzdigniti ta šola, treba je odpraviti pravi uzrok njenega propadanja. Ta šola ; ne ugaja razmeram Moravske, kjer jo izključno nemška, prebivalstvo tc dežele je pa v vel i kej veČini češko. Zategadelj pa iz Moravske odhajajo mnogi dijaki na češko visoko tehniško učilišče v Pragi. Dokler se na tehniki v Brnu ne da večja pravica češčini, tako dolgo ne bodo mogla napredovati.
ifrvutHita regnikolarna deputacija je #ivko-vičev elaborat vsprejcla za podlago svojim posve-
vprašali: bi si li upal v Tonking, da Vam poročam o francosko-kitajski vojni. Ker nesem Yankee, Vi pa ne Bennet, ker znam, da bi se dvakrat in trikrat premislili, pred no bi 100.000 dolarjev — mislimo si, da so Vam na razpolaganje — žrtvovali za tonkinško vprašanje, katero Vam ne dela več preglavice, nego dr. Keesbacherju njegovo novo dostojanstvo z novo uniformo vred, pogledal sem Vas jako nezaupno in veliko vprašanje imel sem na jeziku.
V tem hipu pa ste prestrigli mojih mislij dolgi spored in nagubančili obraz, kakor bi hoteli reči: Aut-aut! Nesem se dalje obotavljal in hitro bila je sklenena najina pogodba. Zaradi izobilja novcev nesem si bil v skrbeh, priporočila v Tonking bila so lahna, kakor Vaš blagoslov, ki se ni veliko razlikoval od znanega „Blaževega žegna". Prtljaga moja me torej nikakor ni težila.
Ne bodem popisaval, kako sem se pripravljal na pot, samo to Vam povem, da sem kovčeg kupil pri Koširji na Kongresnem trgu, a da sem bil v zadregi, kaj bi vanj spravil, ali slovensko potrpežljivost, ali novodobno elasticiteto, katero bodem v Tonkingu tako krvavo potreboval, ali pa vse naše
brezmejno upanje. Ker pa za vsa ta „allotria" ni bilo dovolj prostora, potisnil sem v otlino nekoliko košulj, nogovic, zavratuikov in jednake šare, na vse to pa tiste sladke obljube, ki nam Že toliko let leže v želodci, zaklenil kovčeg in odpotoval, zagotavljam Vas, odpotoval sem z veseljem.
In zakaj bi ne? V Ljubljani ni me več trpelo. Naveličal sem se že do grla vseh najnovejših pro-rokov in rešiteljev naših. Tu Vam jeden propove-duje proti narodnemu ponosu, drugi jadikujo dan na dan: Malo nas je, neznaten smo narod, narodič, ki ničesar ne zmore, vredni nesmo, da bi drugim odvezavali jermene, vseh teh tenor pa vrši v tem: da je nemščina za naše izveličanjo neobhodno potrebna.
A ne zadosti na tem, godd se v Vas še hujše stvari, povsod drugod nečuvene, neverjetne. Le poslušajte: Izdala se je knjižica z naslovom „Tisoč-letnic; Metodova." Spisal jo je duhovnik Ljubljanske škofije, spisal jo je v strogo katoliškem duhu. Tej knjižici spisal je kratko oceno drug duhovnik Ljubljanske škofije, in ocena bila jo strogo stvarna, nikakor ne pretirana. Oceno poslal je nekemu klerikalnemu dnevniku, ki tako rad poudarja
tovanjem. Kakor smo že povedali, baron Živkovič v tem svojem poročilu posebno poudarja hrvatsko državno pravo. Vendar se večina ne strinja z raznimi stavki tega poročila, kajti pri podrobuej debati jih je že več zavrgla, in to s preeejšnjo večino. Mnogi se preverjeni, da bi Živkovieevo tolmačenje hrvatsko ogcrske nagodbe samo poostrilo spor z Ogri, a ne imelo nobenega vspeha. Zategadelj mislijo, da se naj bolj gleda na gmotne koristi in zahteve, iia se državni faktorji bolj nanje ozirajo. Poleg tega je večina regnikolarnih članov za to, da se hrvatski jezik proglasi za jedini uradni je/.ik v Hrvatskej in Slavoniji, da se ustanove hrvatski oddelki pri ogerskih ministerstvih, kakor to določa hrvatsko-ogerska nagodba in da se na Hrvatskem in v Slavoniji nastavljajo le domačini za državne uradnike. Na podlagi zahtev, katere bode določila hrvatska regnikolarna deputacija, izdelal bode Miš-katovič poslanico (uuncium) na ogersko regnikolarno deputacijo.
Poročila, da bode l»o*ciiMk» deputacija v Požegi prosila cesarja za utelovljenje Bosne in Her-cegoviue, nos o resnična. Deputacija bode neki samo pozdravila vladarja. Četudi se je morda s prva res kaj tacega nameravalo, se bode vendar opustilo, ker vlada tega ne želi. Razmere mej Bosno in Hercegovino in našo državo bode še nadalje ostale nespremenjene.
Viiamje 4lrž«»ve.
Sodnijska poizvedovanja so neki pokazala, da je poslanec .lakovIjević bil umorjen iz političnih uzrokov. Radikalci se v NrUiji vedno bolj oživljajo in ker je Jakovljevič jim bil kot vladen pristaš na potu, so si ga pa odstranili. Kakor je sodnija kon-statovala, je obširna zveza mej radikalei vse dežele in srbskimi beguni v Sredci, kakor tudi s črnogorsko-bolgarski mi elementi, ki hočejo v Srbiji pod-pihati ustajo. Zaradi tega je bilo zadnje dni več hišnih preiskav in so več sumljivih oseb zaprli. Kakor se vidi, ^Milanov prestol stoji že jako na slabili nogah.
Več nemških učiteljev v rii.sltili pribaltij-skih krajih je odpuščenih in nadomestili so jih z ruskimi. Nemške šole v Mitavi in druzih večjih mestih so se porušile, V Rigi se bosta nemška realka in obrtna soia z začetkom prihodnjega šolskega leta preinenili v ruski.
Tudi iz Kraljevca začela je Priisija izganjati ruske in avstrijske podložnike. Pred vsem bode iztiranih limogo trgovcev. Kraljevec bode imel zaradi tega precejšnjo škodo, ker bode odšlo mnogo imovitih roilovin. Posebno bode pa to hudo zadelo hišne posestnike,  kajti nad 500 stanovanj  se bode
hkratu^ izpraznilo.
topauaj*k;i vlada pobotala bi se že rada z Nemčijo za vsako ceno zaradi Karolinskili otokov, a narod jo ovira. Zlasti trgovski krogi so jako razkačeni na Nemčijo. Zahtevajo namreč že od vlade, da odpove Nemčiji trgovsko pogodbo. Toliko spanj-skih trgovcev je že pretrgalo vsako zvezo z Nemčijo, da to že Nemcem samim napravlja resne skrbi. Prebivalstvo zahteva, da se tudi ustavi vsak ban-kini in borzni promet z Nemčijo, ako ta ne da zadoščenja Španiji. — Liberalni in opozicijski listi zahtevajo, da vlada sklice cortes, ako Nemčija brezpogojno ne pusti Španiji Karolinških otokov.
)ISi.
Z Itlctla 4. sept. [Izviren dopis.] Ni ga Slovenca, ki bi mu pri imenu Bled ponosno ne zaigralo srce, saj leži po slavnih pesnikih opevani biser v domovini naši, naš ponos je toraj na videz opravičen. Na videz sem zap sal, a kdor ima oči, da gleda, in ušesi, da sliši, imenoval bi Bled ne bi-
serom, ampak madežem, črnim madežem v mili zemlji slovenski.
Bled, kakor je sedaj, je pravo nemčursko gnezdo, hrastova vereja za nemški most proti sinji Adriji. Vse kar koli se zgodi, zgodi se jedino le v zveli-čalni nemščini, blagozveneči naš raaterni jezik zaprt je v kurnjak pod klop. Popotnik gorje ti, če se poslužiš v krčmi domačega jezika, gledali te bodo od nog do glave, kakor bi bilo popis tvoje osebe treba dejati v policijski oglasnik." Počasno in slabo ti bodo postregli, Če se sploh ravnanje z teboj postrežba imenovati sme. Hvaležen bodi, če te oštir zaradi tvojega prepričanja, ki ga tiisi hotel skriti, še na surov način ne razžali. Ker ima pa vsaka reč tudi dobro stran, nam pa ta neotesanost nekaterih krčmarjev Slovencem nasproti odjenilje strah, da bi nam kdaj drv za kurjavo zmanjkalo, če še tako kranjska obrtnijska družba naše gozde pustoši. Če bi se nemčurski krčmarji le nekoliko vsako leto otesali, preskrbljeni bomo za domačo kurjavo s trskami dovolj in ko bi le ne bilo, bi se jih tudi kak Q m. še prodalo lahko.
Ne bilo bi napačno, ko bi kak tak nemanjša-joč se štor poslali na kako narodno gospodarsko razstavo, prištevali bi ga ljudje svetovnim čudesom, priznanje mu je gotovo.
Da mili naš materni jezik tukaj nema pravic, ki mu po človeškem in božjem pravu gredo, krivi smo bližnji in daljni Slovenci sami, ker pri prihodu do malega vsi pri savskem mostu svoje prepričanje in svoj jezik v vodo vržemo ali pa v žep potlačimo in Blejci potem mislijo, da Slovencev ni, da so sami Prusi, Italijani, Angleži in Francozi, ki jim žepe .' drobižem pol tujo
Nas je „kakor listja trave/ poje pesnik, ali mi molčimo, kakor prepodeni divji piščanci. Od tod prihaja, da po vseh krčmah, čujte in strmite! v celem Bledu ni niti jednega samega slovenskega časopisa, ker ima malokdo ali pa nihče pogum, zahtevati ga. Drugi narodi svoje časopisje visoko cenijo, priporočajo, razširjajo, mi pa, Slovenci sram naj nas bo! naše tako podpiramo, pardon ! uničujemo.
To žalostno, pa le preresnično stanje je sramota, silna sramota za ves narod slovenski. Krivo-nosi prepebčarji s svojimi, v kričeče barve opravljenimi lepšimi polovicami, šopirijo se ponosno na starih svetih tleh, kjer je njega dni junak Črtomir vihtil jekleni meč za jezik dom in vero, mi pa proste volje prepuščamo tujcem ta s krvjo odločnejših prednikov naših napojena tla in služimo tujcem, ki od daljnih krajev dohajajo v svarilen zgled. Ko se bodo vrnili ruski profesorji v Peterburg, v staro Moskvo, ko bodo Čehi prišli v zlati) Prago in Srbi v dično njih prestolnico Beligrad, in vsi drugi po krvi in duhu nam rodni bratje slovanski, poročali bodo vsak na svojem domu, da na Kranjskem Slovencev ni. Naše obnašanje je milovanja vredno.
Čudno, zares čudno je pa to, da je navzlic toliki gnilobi vendar naš zrak tako svež, tako zdrav, da je srenjski zastop tega mnenja, da je zdravnik tukaj nepotreben. Služba tukajšnjega okraj, zdravnika je že štiri leta razpisana. Pri tej priložnosti je notarično najbogateja srenja Bleska v tistem času,
ko beračenje še ni bilo tako ostro prepovedano, prosila pri deželnem zboru podpore za zdravnika. Deželni odbor jej je, ker je v denarji kar zasut, in siromašneje občine ni, podporo radodarno naklonil. Razpisala se je služba v teku teh štirih let že nekolikokrat.
Oglasilo se je več doktorjev z različnih stranij, a ker ne poznajo vetra, ki tukaj piše, so svoje prošnje slabo stiližovali, manjkalo jim je blizu teh-le besedij: Podpisani je pripravljen, biti za metlo, pustil bo pometati s seboj, komur bode drago; nadalje se zaveže, da bo k bolj imenitnim vsaki teden dva večera hodil za dvornega norca in obljubi glede na pomanjkanje časopisov , biti živeč dnevnik vsem tistim, ki mu zato zajutrek ali večerjo obljubijo.
Ko bi bil kak prosilec tako pisal in vrhu tega še svojo fotografijo priložil, zvoljen bi bil gotovo, kajti dosegel bi bil milost pred očmi tistih, ki se jim uklanja posvetna in duhovska oblast.
Ker se pa tako daleč ni nihče ponižal, razpisana bo služba zdravnikova v novic. V novic bodo iskali možje Bleski zdravnika z ajdovico v glavi, kakor Diogen pameti, akoravno prosijo za to službo zasluženi, slovanskega jezika zmožni, za literarična dela v medicinski stroki z zlatimi svetinjami odlikovani, od zdravnikov visocega dvora in od več nego 20 spričeval priporočani doktorji.
O narod inoj, kako si ti pač nesrečen, da se pustiš voditi tem puhlim glavam nemčurskim — ia vender si srečen — saj pravi knjiga knjig: „Blagor revnim na duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo".
\v, Vipave 30. avgusta. [Izv dopis] Srčno smo se veselili izvedši, da se hoče i pri nas slovenska mladina javno pokazati. Veselili smo se tembolj, ker imeli smo sedaj v prvič priliko, spoznati skupno naše dijaštvo ter ž njim bratsko občevati. Kakor mladeniču sedečemu prvikrat pred zeleno mizo, bilo nam je srce v upu in v strahu: smo li Vipavci takega značaja, da opustimo takega sijajnega dne, imajoči v svojej sredini naš up, našo nado vse osebnosti, vsa sovraštva, da preoblečemo v dan narodnega praznika navadni naš plašč sebičnosti z onim gostoljubja prijaznosti?
Veselica izvršila se je sijajno, sijajno pokazalo je dijaštvo slovensko, da iskreno ljubi svoi ubogi narod, da mu je udano s celim srcem svojim, tu je priseglo pri spominu neumrjočega pesnika.
rDa urco zvesto kakor zdaj, Oatalo bodo vekomaj !u
Posamičnih točk vsporeda ni nam treba opisovati, vsaj so se izvršile vse izvrstno, dosta je, da omenim materijalnega vspeha, kojega gotovo nikdo ni pričakoval: dvesto forintov izročilo se bode u pravni št v u otroškega vrta v Gorici, za res lepo pomoč! Pa to je zasluga samo naših dijakov, kateri so cele počitnice po Sloveniji potovali ter nabirali, kazoč na blagi namen, radodarne doneske. Veselica imela je tedaj popolnem sijajen vspeh v vsakem oziru; dijaki smejo na to ponosni biti, nam pa je srce žalostno.
Mi niže stoječi gledali smo v višine, kjer mogočno sedi gospoda naša, upajoč, da bode ustala s sedežev svojih ter prijazno vsprejela slovenske dijake.  A bridko smo se varali!  Gospoda ni se ga-
kolegijalnost. Klerikalni dnevnik pa ocene slovenske strogo v katoliškem duhu pisane knjižice ni vsprejel, dasi ima vsekdar v izobilji prostora za vse razne nemške proizvode. Vprašali bodete — zakaj? No, zakaj? Zato, ker je knjižica tiskana v „Na rodni tiskarni'4! Živela kolegijalnost in katoliška zavest!
Žalilo pa me je tudi, da imate tako čudne prečudne narodne poslance. Ne da bi zopet pogreval zloglasnih G00 gld. in druge jednake žalostne cvetke na narodnem drevesu, kličem Vam danes samo v spomin onega notranjskega poslanca, ki je poslane mu srečke „Narodnega Doma' neodpeča-tene zavrnil, zapisavši na zavitek: „Kanu mich mit Verkauf von Losen nicht befassen".
A še hujša je druga Vaša pridobitev. Izbrali ste si poslanca, ki glasno trobenta v svet, da se vse naše narodno življenje javlja le v škandalih, da je slovenski jezik le »okorno narečje", da nesmo godni za jednakopravnost, da si moramo železnice graditi sami, ako jih hočemo imeti, da vlada nema etične dolžnosti, storiti kaj za našo izobrazbo z jedno besedo: izbrali in vzgojili ste si „Miška-tovića II.U
Dalje imate zdravnike,  ki se, „privandravši"
v Ljubljano, v fraku in cilindru predstavljajo naj-neznatnejim babicam, proseč je za pokroviteljstvo in milostivo naklonjenost, zdravnike, ki samo „uro navijajo", a imajo v ta namen jako mastno plačo, zdravnike, ki slovenski ne znajo, a imajo spričevala o popolnem znanji slovenščine, profesorja, ki je v slovenščini tako vrlo podkovan, da mesto „ kazenska naloga" pravi „kazinska naloga", a je navzlic tej nevednosti vender „dobrega volja", profesorja imate celo, ki je še „izza predpotopne dobe", a ima poseben apetit na novodobne zajce in klobase, zlasti, če jih dobi v dar. In ko bi hotel Vam pripovedovati o rodoljubih, ki s svojo obiteljo le nemški govoričijo, o takih, ki so Slovenci le za „parado", o Sternovem vinu, o slabi postrežbi in raznih žalostnih socijalnih in politiških razmerah, o naših nemčurjev „liiihere Thatkraft", ubrati bi moral struno, kakor prorok Jeremija pod vrbami Babilonskimi.
Ko sem vse take in jednake izrastke nekoliko časa premišljeval, ločil sem se prav lahko od bele Ljubljane, in nesem točil niti jedne solze, kakor je običajno v nekaterih naših romanih in povestih, v katerih so junaki in ljubimci samih solza kar mokri.
Kmalu bil sem na kolodvoru kajti „Feder-leicht ist mein Gewerbelc, in jedva sem rešil si karto, ter povedal tamošnjim radovednim prijateljem : kam in kako, žeje, kakor bi rekel g. „Višćn-sky", najduhovitejši naših novelistov „zapiskalu vlak ter z menoj   „odpiskal" proti solnčnemu jugu.
Ad vocem „Višensky", to je zares duhovit pisatelj. To kaže že črka y na ujegovem konci. Kdo Slovencev je imel še kaj tako eksotičnega v svojem imenu? Vendar bi mu jaz svetoval dvoje: Prvič: naj bi svoji novelici predrugačil naslov. Mesto „Prva ljubezen", naj bi se jej reklo „Prva novelica.* Drugič: Čemu pošiljati Milana v daljno Bosno? Ako mu je res sojeno, da mora kaj dobiti po glavi, naj bi ga bil domač fant česnil s kolom, ne pa, da se mobilizuje kar cela vojska in ž njo Milan vred, da ga naposled pobije Turčin. Ko bi bil pobit v domačem kraji, prištedilo bi se bilo mnogo solz in zdih-ljejev, ki bi bili pripravna snov za „Drugo nove-lico." Tudi v leposlovstvu treba ekonomije.
Kakor vidite mije pripravljanje na pot, toliko časa in prostora vzelo, da Vam danes niti več pripovedovati ne morem o potovanji samem, še manj pa poročati kaj s tonkiškega bojišča. O vsem tem v drugem listu. Div.
nila, ampak puBtila je dijake brez vsake podpore. Da, še celo „narodna čitalnica v Vipavi" prezirala je našo mladež, izimši gg. dr. Kende in Ditriha, koja sta podpirala po svoji moči veselični odbor bodisi z delom bodisi s Bovetom.   Ta dva gospoda v ta dan nesta poznala strankarstva, svojevoljno, ne-prošena ponudila sta svojo pomoč dijakom. A druga gospoda,  posebno  odborniki narodne čitalnice, čakala je,  da pride veselični odbor v frakih in belih rokovicah vabit jih k veselici ter prositi njihove naklonjenosti.   Prav čuditi se moramo, kako se je v tej zadevi postopalo!  Že prošnjo dijakov, naj bi se jim prepustili čitalnični prostori za veselico, hoteli so nekoji gospodje zavrniti z ničevimi razlogi; le z malo večino sklenil je odbor, da se želji ustreže, a le pod pogoji, kateri  so  žalili  dijake, namreč, slavna čitalnica polaga mladini gorko na srce, naj se vede dostojno ter ne prouzročuje nikakih škandalov, na dalje, da morajo vsi dijaki pri čitalničnem gostilničarji gostovati.   Samo k prvej točki hočemo opomniti,  da slovenski  dijak gotovo ve, kako se mu je svojemu stanu primerno vesti brez sveta kateregakoli odbornika. To pokazali so dijaki sedaj, kajti veselico izveli so sebi v največo čast; ako se je pa red malo motil, ni to pripisovati dijakom, marveč jednemu odborniku narodne čitalnice, kateremu se jo potrebno zdelo celo v ta dan še posebno pokazati strankarstvo svoje.   Ta gospod bil je tako zelo navdušen, da je hotel, oglasivši se k j banketu, namestnika poslati — mej črtami pa bodi povedano, da je samo hotel, a nikakor ne izpolnil,  kajti pri banketu se ne dobi ničesar zastonj. — Sploh se pa banketa mnogo gospodov, koji so se blagovolili podpisati, ni udeležilo, baje samo zato, ker je tam sedela njim neprijetna oseba!
Čitalnični odbor izrazil je celo željo, da bi nekoliko čistega dobička odločili revni šolski mladini v Vipavi, „kar bi bilo priporočljivo in umestno". Mi v tem predlogu nesmo videli nič priporočljivega, niti umestnega. Otroški vrt v Gorici je toli važen zavod, da bi bilo greh odtegniti mu le jeden krajcar, zatorej nas bode ves slovenski svet opravičeval, da tej želji nesmo ustregli. S tem bodi moj dopis končan, ki mi je itak že preveč narastel.
iimace stvari,
— (Presvetli cesar) podaril je cerkvenemu predstojništvu v Ljutomeru za popravilo zvonika 200 gold.
— (Odlikovanje.) Gosp. Andrej Loger, vodja pomožnih uradov pri deželni vladi v Ljubljani dobil je povodom svojega umirovljenja za mnogoletno, (služil je nad 52 let), zvesto in izvrstno službovanje vitežki križ Fran Josipovega reda.
— (Gosp. prof. Mak so Pleteršnik) dobil je tudi za prihodnje šolsko leto parcijalni do-j)ust, da bode uredoval slovensko nemški slovar, ki je sedaj urejen do črke M.
— ( „Š u k 1 j e j a niz e m v jesenskem cve-tjiu.) Iz Rudolfovega se nam piše: Sinoči — na dan birme 3. t. m. — je „birmoval" g. dr. Razpet na Preatoni-jevem vrtu v navzočnosti g. Šukljeja, dr. Poznika, dr. Slanca, vladnega svetovalca Ekel-a, Gustina et tutti quanti — poštnega praktikanta gospoda K. Rozmana, kar ta ni hotel „živio Šu-klje!" klicati in ker se je baje mej Šukljejevim „slavnostnim" govorom smejal. Tudi besede „Lausbub" ali temu jednake so se slišale in iz vrta so ga hoteli vreči, vsaj Poznik in Slanec sta nanj planila kot dva leva in — se mu grozila. G. Rozman bode zaradi razžaljenja časti — klofuta na javnem mestu, če tudi mlademu človeku od doktorja pridejana, je vender žaljenje osobne časti! — dr. Razpeta tožil. Mi se le vprašamo: Če Šuklje-janizem že na starem lesu tako „krepko" poganja, česa se imamo še nadejati na mladem lesu ? Zares žalostne prikazni! Zbrali so se bili namreč vsi Novomeški Šukljejevci na ta večer na gori napomi-nanem vrtu, da bi svojega „proroka in gospoda" proslavljali „mit Stiefeln des Bieres" in „živio'-klici. Tudi peli so mu na čast. Na desno Šukljeja pa so sedeli g. vladni svetovalec Ekel, na levo pa Novomeški župan g. dr. Poznik. Govorilo se je baje strašansko mnogo, pa kakor nekateri pripovedujejo, le v bombastičnih frazah in z „visokega kothurna", na katerem so se prav šantavo sukali in skakljali. Bilo jih je nad 40, izmed teh pa komaj polovica z volilno pravico. Tudi „Balkana" ni manjkalo. Po Rudolfovem pa se trezno misleči temu dogodjaju pomilovalno posmehujejo.
— (Najsmešniji quidproquo.) Te dni čital se je v nemških listih telegram iz Trsta, da istrski deželni odbor podpira priziv občine Pazinske na namestništvo, katero je mestu Pazinu (Mitter-burg) uficijalno dalo slovansko ime „Središče." Brzojavka ta je na prvi pogled nerazumljiva, če preiščemo njeno zgodovino uprav smeha vredna. Uradno glasilo „Osservatore Triestino" je v štev. l4l za „Mitterburg" rabilo izraz »Središče," najbrže, ker dotični prelagatelj ni poznal imena Pazin. A mej Italijani bil je takoj ogenj v strehi. Mestni očetje v Pazinu, ki neso bili toliko modri, da bi takoj znali, da je to le „kozel" prelagateljev, skovali so priziv proti temu kozlu, deželni odbor Čutil je tudi potrebo trkati v tega „kozla," in našli so se tudi skrbni ljudje, ki so vso to blamažo brzojavili na Dunaj. Pazinčanom in gospodom v Poreči bode se sedaj nos toliko obesil, da se bodo lahko brez truda zanj prijeli.
— („Pokrok") včerajšnji ima uvoden članek z naslovom „Boje a težkosti slovinskeho naroda    ki prav dobro slika naše narodne razmere.
— (Umrl) je v Črnemvrhu nad Idrijo dne 31. avgusta trgovec Ivan Šmidmajev v 2G. letu svoje dobe. Pokojnik bil je jako priljubljen.
— („Škrata") izšla je 15. številka. Razen dovtipov, času primernih ima tudi dve pesni Ko-štrunovi.
— (Začetek šolskega leta.) Upisovanje na višji realki v Ljubljani bode 12., 13. in 14. t. m. — Na državni gimnaziji v Kočevji hode upisavanje novih dijakov v 12., 13. in 14. dan t. m.
— (P o noč ni napad.) Ko sta se včeraj zvečer po 10. uri iz gledališča domov vračala neki mož z ženo, napade jih na sv. Petra predmestji blizu „Znamenja" znani postopač Kosec, kateri jih začne brez vsacega uzroka pretepavati in udrihati po glavi, v jedni roki imel je kamen, v drugi pa nož. Napadena, katera vsa prestrašena se nesta mogla dovolj braniti, klicala sta na pomoč, na kar
{ res nekdo pride in lopova odžene.   Pa komaj je ' branitelj  odšel,   že  pridrvi surovež nazaj in sedaj I še le začne kakor besen razgrajati, upiti in nečuveno preklinjati,  tako,  da  ie bilo vse ljudstvo v i bližini pri oknih in le čakalo, kdaj pride kak po-! licaj, da gi odžene v zapor Ali zaman smo čakali, • niti žive duše ni bilo, in tako je Kosec celo uro ' po predmestji upil, ljudi napadal in  razgrajal, da ! je bilo »roza. Ker le ni bilo miru, napravi se neki fant in gre na rotovž po policijo, ali predno je ta prišla, popihal jo je mladi razbojnik, ne da bi ga dobili.   Menimo pa, da jim ne bo ušel in da bode j strogo kaznovan za ta ponočni napad in uečuveno bogokletstvo. Ker se jednaki napadi in razgrajanja na sv. Petra predmestji kaj velikokrat ponavljajo, prosi se si. policija, da bolj pazi na ta del predmestja in da take ponočne razgrajalce ostro kaznuje.
— (V popravek) vabila k jutrajšnji veselici v Borovnici naznanja odbor pevskega zbora Ljubljanske Čitalnice, da pri tej veselici ne bo nastopil celi pevski zbor, temveč da bo le oddelek zbora pri petji sodeloval.
— (Iz Krškega) se nam piše: V Krški občini našli smo trtno uš v goricah Selce, Tršlja-vec, Libelj. Letos v Raški občini po toči zadete vasi bile so tudi leta 1883 popolnem potolčene. Račani odposlali so prošnjo do deželnega odbora za podporo, katere so gotovo v najobilnejši meri potrebni.
— (Velika tatvina.) Preteklo noč ulomili so neznani tatovi v prodajalnico Josipa Veri unca, gostilničarja v Mavčičah, sodnijski okraj Kranjski, in ukrali hranilnične bukvice, glaseče se na ime Ver-lunčevo, na katere je uloženih 1100 gold, dalje štiri sto goldinarjev gotovega denarja v de-setakih, petakih in drobižt, zlat pečatni prstan s s črkama „J. W.", vreden 8 gld.; srebrno žepno uro s srebrno verižico in tolarjem, vredno 20 gld.; dve drugi srebrni uri, jedna vredna 10 gld., druga IG gld.; dve dolžni pismi, jedno glaseče se na Josipa Bizjaka za 400 gld., drugo glaseče se na Franceta Ton i ta za 200 gld. Skupna vrednost pokradenih stvarij iznaša 1554 gld.
— (V Trstu) se govori, da je politiško ob-lastvo zaprlo 10 do 12 članov italijanskega alpin-skega društva v Bujah in sicer zaradi politiških zločinov.
— (Za istrsko dijake.) Deželni odbor v Poreči razpisal je natečaj za naslednjo štipendije: 2 deželni štipendiji po 200 gold. za velikošolce jedna za filologa, druga za tehnika; 8 deželnih šti-
pendij po 100 gold. pa za gimnazijce in realce. Prošnje do 15. oktobra na deželni odbor v Poreči.
— (Za deset ljudskih učiteljev istrskih), ki bi želeli poslušati predavanja v vinarski sadjarski šoli v Poreči, razpisane so podpore po 20 gold. Vrhu tega dobi vsak tudi primerne potne troške
— (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca avgusta 30.992 goldinarjev 2 kr. dohodkov, 29.344 gld. 78 kr. izdatkov, vkupnega prometa 60.336 gld. 80 kr.
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Madrid 5. septembra. Pred. palačo nemškega poslanika bila danes sovražna demonstracija mnogobrojne ljudske množice, ki Je pobila okna, nemško zastavo z droga potegnila in raztrgala ter zahtevala, da se Nemčiji vojna napove. Klici: Smrt Mcmccui. Živela Opatijska !
Dunaj 5. septembra. „Innsbrucker Tag-blatt je pisal, da so se pri manevrih pri Plznu češki in nemški vojaki do krvavega stepli. „Fremdenblatt" zagotavlja, da je ta vest neistinita.
Madrid 5. septembra. Nemška vojna ladija izkrcala je v 24. dan avgusta nepričakovano oddelek vojakov na otok Yap, ki so razvili nemško zastavo. „Epoca" pravi: Španj-ska razsodišča ne vsprejme.
Pariz 5. septembra. V Cembebasiji v južni Afriki posekali so 103 misijonarje in druge Evropce.
Marseille 4. septembra. Včeraj 12 osob za kolero umrlo.
Toulon 4. septembra. Včeraj tukaj 13, na Španjskem 775 ljudij za kolero umrlo.
Zahvala.
Odbor dijaške veselice v Vipavi dne 23. avgusta 1885 šteje si v prijetno dolžnost, izraziti svojo največo zahvalo slavnej Čitalnici v Vipavi, da nam je blagovolila prepustiti svoje prostore itd., Savinjskemu Sokolu, da nas je počastil nadalje gg. A. Dit-rihu in dr. Kendi na zdatnej podpori; srčna zahvala i gospici Gross-ovej iz Trsta, da je blagovolila prevzeti deklamacijo, ter tako k izvrstnemu vspehu veselice zdatno pripomogla.
V Vipavi, dne 28. avgusta 1885.
Odbor.
Tu|Cl:
4. septembra.
Pri Mlouni Dieti > Dunaja. — Reber i« Golovca. — Gramuaestiidler z Dunaja. — Terpotec iz Trbovlja. — Pollak z Dunaja.
Pri nsuHAlt Roches z Dunaja. — lajadt iz Budimpešte. — \Vii8sel iz Maribora.
Pri »v»lriji*Uem «h*hhiJ1: Zeidler iz Trata. — Sirowy z Dunaja. — Hanhart iz Tržiča. — Potottmbnigg is Kropo.
Meteorologi t:no poročilo.
1 9	Caa opazovanja	Stanja barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
4. sept. i i	7. zjutraj 2. pop. 5). y.večer	73(50« mm. 734-28 mm. 732 99 aira.	16*1*0 2P7°C 16 0» C	1. Ji. z. j z. si. jz.	d. jas. obi d. j an.	20-20«n«. dežja.
Srednja temperatura 17-8°, za 1*6° nad nonualom.
3Z)ixii.a,j3lsa. borza
dne 5. septembra t. 1.
(Izvirno telegriifično poročilo.)
Papirna renta.......... 82 tfld.
Srebrna renta .......... 88 „
Zlata renta........... oo "
5°/0 marčna renta......... ?2 "
Akcijo narodne banko....... 809 „
Kreditne akcijo......... ^86 n
London............ »»■ n
Srebro..........« »
Napol. ...... 8 n
C- kr. cekini       . ....... •> n
Nemško marke    ......... 61 „
i0/o državno Hrečko iz 1. 18r>4   250 gld 127 „
Državne srečke iz 1  1864         100 gid 169 „
4«/0 avBtr zlata renta, davka prosta 109 n
Ogrska zlata renta 4°/0    .               .   . 99 „
„    papirna renta 5°/0...... 92 „
5e/0 štajerske zemljišč odvez oblig .   . l<>4 „
Dunava reg srečko ft°/0   .   .     100 gld. liti „
Zemlj. obč avitr.4*/t°/o zluti Zllst listi ■ 1 - "
Prior, obli^ Elizabetine zapad železnice 115 „
Prior, oblig Ferdinandove sev. železnico 106 „
Kreditne srečko.....100 g!d 176 „
Rudolfove srečke.....1°   n 18 „
Akcijo anglo-avBtr. banke .   -   120   „ 9J „
Trammway-dru8t. velj. 170 gld a. v. .   . 188 ,
90 40 <55 90
75 65
90 86 15
90 45 20 40
60
60
«:"> 50 75
kr.
STAS KAST XX* O.
Ker sva zda) getova: s prezidavanjem svoje prodajaltiic« na drobno in se je kupčija zopet preselila vanjo, usojava se najudaneje opozarjati na svojov bogata, za lotm ras z nova najbolje preskrbljeno
zalogo manufakturnega in modnega blaga.
Najtopleje zahvaljuje se na dozdanjem zaupanji in obečajo« najpoštenejso postrežbo po najnižji ceni tudi zanaprej, uljudno vabiva čestito občinstvo* da mnogobrojno obiskuje najino prodajalnico, in prosiva za obilna naročila z dežele
z največim spoštovanjem
KRISPER & URBANC
St. 197. M. š. sv.
(511-1)
PriČetek Sol.
V mestnih ljudskih šolah v Ljubljani, in sicer: v. I. in II. deški mestni ljudski šoli, v mestni dekliški ljudski šoli, v nunski dekliški ljudski šoli, potem v mestni deški in dekliški ljudski šoli z nemškim porfCninr jezMtum, kateri poslednji se bosta nft novo* odprli o začetku šolskega leta 1885/86, prične' se- šolsko leto
V 1». dan septembra IHS5.
Vpisovanje se bode vršilo v 14. in 15. dan septembra t. I. in sicer: za I. mestno deško ljudsko šolo v licealnem poslopji, za It', mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti, za mGsrno deško šolo z nemškim jezikom (I. raared) v učni sobi (v Mahrovi hiši na cesarja Josipa trgu, pri tleh na levo), za mestno dekliško ljudsko šolo v redutnem poslopji, za mestno dekliško ljudsko šolo z nemškim poučnim jezikom (I. razred) ravno tam v učni sobi, in za nunsko dekliško ljudsko šolo v nunskem samostanu.
O. lcx. :m.est».l jšolelsi ©vet,
v Ljubljani, v 2. dan septembra 1885.
Frvosednik: Grasselli.
Praktičen učitelj,
ki ima najboljša spričevala, prevzame poučevanje v vseh pr 'đmef i h Ijuduke šole. Tudi ju zmožen im glaao-virji poučevati. — Pojasnila daje upravništvo „Slovenskega Naroda*. (506—2)
Jednega ali dva učenca
talioj vsprcjmc      (4«o—*)
kleparski mojster, v Ljubljani, Šelenburgove nlice.
iccoli eva esenca za želodec,
kalen r f'nravlj« 1
G. PICCOLI.lekarvLjubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-javno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico, migreno  Ud. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri vecem številu dobi se primeren odpust.
Cena steklenici 10 novo.
(348—21)
Hiša in senožeti
V neposrednem obližji c. kr. vadnice v Ljubljani prav dobro ohranjena liifca z 2 nadstropji in 2 v občini Brczoviški ležeči senu/eli prodajo se prostovoljno. — Pojasnila daje
Marija Jalen, (492—3) sv. Petra cesta št. 37 v Ljubljani:
H. BRANCHETTA
zaloga klobukov
V ljubi juni,, isu  lioiiureNiiem t rjrit št. 79
^olegf gfle«a.a.liš<Sa, priporoča svojo bogato lalogo svilnatih in klobukov is klobučlne, kap, specijalitet klobukov za dedke,
slamnikov vsake vrste. (495—2)
CHAPEAUX-CLAQUES
domače in inozemske izdelke, po najnovejši obliki in faconu. Ni»tkalnnCneJN» postrežba ee zagotavlja.
♦ ♦
♦ Umetne (489—4^ ♦
I z»be ta zo»o?|a f
J  tista v ij a po naj no ve j šera  a m e r i k a n s k e in načinu £
♦ brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanj a in #•
♦ vse /.oliiii' (»iMiiMijc ♦
♦ zobozdravnik A. Paichel, ♦
^ poleg Hraduckega mosta, I. nadstropje. e
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč se za mnogostransko zaupanje mojim častitim kupovalcem in naročevalccm izmej inestjan-stva in velečastite duhovščine, si usojam naznanjati, da imam za
jesensko in zimsko sezono
v zalogi najboljšo angleško, francosko in moravsko blago in se priporočam tedaj v>-lečastiteuiu p. n. občinstvu za narejanje oblek po naj modernejšem kroji z zagotovilom jako reeltio in kolikor mogoče cene postrežbe. (509—1)
Z vclespoštovnnjem
F. CASSEBMAMM,
V Izubijani, Gledališke ulice it. 6, v Pau-schin-ovej hiši
JAN. JAX,
Ljubljani, Hotel K * r.. [.h.
C. k. privilegij
zboljšanje, ši va 1-nili strojev.
a.j \ eeja /alo^a
šivalnih strojev.
JAN. JAX,
Ljubljana, Hotel Evropa.
O. k. privilegij
za zboljšanje šivalnih strojev.
Na murtne obroke po 4 do 5 gld. (613—1>
Šestletno jamstvo. _Pouk brezplačno.
-----r*u
L<Sd&&
I    LEKARNA TRNK0CZY
zraven rotovia, na velikem mestnem trgu v LJubljani ~Wf±
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
SMarijaceljsietupljices
za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvatiti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodci in so neprekosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, u rak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bitje srca, zabasa-nje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato Žilo.
SVARILO!  Če jedunkrat nam je omeniti, da so te kapljice izpostavljene velikemu ponarejanju.   Mnogo ljudi je, ki ne znajo pripravljanja teh kapljic  in  pod  imenom   „ Marij a-celjske   kapljice" razpečavajo slednje kot ponarejene kapljice mej   nevednim  ljudstvom. To kapljice zaradi svoje brezvspešnosti nes<» prave .Ma rijaceljske želodčne kapljice". Kdor torej želi pravih „Murijaceljskib želodčnih kapljic", pazi  naj pri kupovanji vedno na gorenjo podobo Matere božje, ki je za varstveno znamko postavno zajamčena in mora biti na vsaki stekleničici.
Dobivajo se v lekarni Trnkoczv zraven ro-tovža v Ljubljani, so najboljše in,  kakor mnoga zahvalna pisma potrjujejo, na skušenejše in prospeS-nejše kanljice zoper vso želodčne bolezni in njih nasledke. 451—3) 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. Razpošilja se s pošto najmanj jeden tucat steklenic. Naslov:
Lekarna Trnkoczy v Ljubljani.
MAMAZELLER TROPFEM
NUR    ECHT BEl
APOTHEKEF TRNKOCZV LAIBACK i STUCKZO
Jabelcni in grosdni mlini, sadne in vinske tishlnice
razširjene v mnogo tisoč izvodih po vseh deželah sveta. Najnovejše ii priznano izvrstne sestave in najboljšega dela.
Vseh velikosti] od 90 L do 1600 L vsebine. Cene nizke in na želj«, franko na železniško ali brodarsko postajo; spričevala in naslove, kjer se naše tiskalnice rabijo, pošljemo franko in zastonj. Solidui agenti so iščejo.  Piše naj se na
PH. HAVIlinil <fc C©.,
in Frankfurt a. M. und Wien, II., Taborstrasse 76.
Livarna za železo (885—7) in tovarna za poljedelske in kletarske stroje.
V deželnem gledališči v Ljubljani. "
Sjiibio :i predstave.
Y četrtek 3., petek 4. in v nedeljo 6. sept. 1885. 5
ITopar --- *
"E5 a.!
Velika daritev sprave na Golgati,
povest trpljenja in smrti Jezusove.
Izvršuje ttO o.s<»I» <S i-uy.be Niarobavarskv |>aNiJoii*kc igro pod vodstvom AlMTKNCMI-ai. (604—3)
Cena prostorom:   Loža v II. nadstropji 3 gld. HO kr. — Fauteuil HO kr. — jy Seduž v parterji 60 kr. — Sodež na galeriji 40 kr. — Ustop v parter 50 kr. — Galerija '20 kr. — Vojaški iri dijaški biljet 30 kr. Po dnevi se dobivajo ustopniee v gleda lišeni pisarni, a zvečer pri kasi.
Kasa   so odpro <>t»  T", uri. — Začetek ot> poli* in*i.
z dežele vzamejo se v stanovanje in hrano po nizki ceni. — Natančno se izve pri gospe} Xjeep©lćLIxil G-fttzl-ra-O-v-ej, Ito/ne ulice Mt. 21, v l.fnl»ljitni.      (497—2)
OOOOOOOOOGOOOOOOOSOOOOGOOO
m^^^^rr^-r ■>.,.. kušnji
^5 ^.&'-';v •        •    >'--V i'--    pri po; - 'h
pofitnem povzetji
Spodaj navedene specija-ki so po večletnej iz-i za lacvrtituo uHpe^ue pripoznane, ima vedno eittte v zalogi in razpošilja takoj po
»LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v I ij uhlja ni.
V iotrohoteo pozornost! &b^rX%»^^*.S 1
liko leti v Ljubljani pasi jonske predstave z nedostatniml sredstvi in pred
vsem  nespodobnim  osebjem, vsled česar vsa predstava ni ugajala relfgjoznemu 'X
zmislu. Castito občinstvo torej prosim, predstav naših no staviti s prej omenjenimi (r
v jedno vrsto. Ed.^LLESCH, vodja. S
Mnr/iln 79 lncp   jedno najboljših sredstev, da se prostor, lilcl/illU LO> IOoCj kjQr raBej0 lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim dajo lep lesk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih.  1 lonček za dolgo časa samo 60 kr. l?i»<iiw<<wi.n volilih najboljše vrste, ljudstvu priljubljeni rrdlltUMiU AgdllJC lek. ma]a steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo.
gParižki prašek za dame, gp"J* njavo, zelo nežen po 40 kr.
O Orijentalski dišeči prašek %B^£&ffi3fc&
fetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr.
Q Ozehlinski balzam po dr. K6pesii Sv^^aSiS;
r%     in zastarelo ozeblinsko bule.   Steklenica z navodom vred 30 kr. tf£ Aliii>;.ikL<ii; nnaSol; prežene: bolho, stenice,  muhe, mole; dobiva se v IT^ lUl I triSlll prUBeU poljubnih cenah in v steklenicah po 20 kr.
Tir »lil -'e PrUotent razstapljaven in kri čistilen pripomoček in £M 11 Uli I tlll iiiamenit zoper zapretje telesa in krvne navale. 1 škatu-
l j ji z navodom vred 40 kr., jedna velika dO kr. ^4
Al HI «lga najfinejša v botelijah po 60 kr. (406—9) k
ŽfV Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. "^1
n--Q"- OOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOO
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".