Politični ogled. Avstrijske dežele. Dusedanje volitvo so liberalce prestrašile, povsod na kmetib so na zgubi. Na Spod. A78trijskem so zgubili 5 poslance7, na Mora7skem 2, 7 Salcburškem in Gornjem A^strijskem pa — vse; nek liberalni okrajui gla^ar je dobil sanio 5 glase: Mariborčani pa vendar namislijo pobrati Seidla, če ga kmetje Z7ižejo ; če se to zgodi, je znamenje, da še mestjani vcdno radi plešejo, kakor jim peščica mož 16 let že piska; nič ne pomislijo, kako jim je ravno ta peščica čez 300.000 fl. dolga naložila, Brandstetterja za drža7nega, in lutro^ca in prusaka Renterja za deželnega poslanea navesila! Ptujčani so pa raztepcni: eni hočejo dr. Kozjeka, drugi dr. Kaisersfelda, tretji dr. Breznika, četeiti ormužkega g. Kada-ta. — Svitli cesar so bili 7 nedeljo 8. sept. 7 Gradcu pri razkritju spomenika nadvojvode Jovana. Rekli so, da so radi prišli Štajerske obisko^at, ker so štajerski regimenti tako hitro hiteli pod orožje in se tako slavno bijejo za čast in korist Avstrije. — Parobrodno društ^o na Dunaju je denarničar opebaril za 200.000 fl. kateri denar je kot dobroživec zapiavil; bil je pravi liberalec od glave do pet, sedaj pa 7 luknji čepi kot goljuf. No^ine poročajo, da je ogerski grof Senniy, ki utegne minister postati, če padeta ministra AndrassyTisza, bil pri Bismarku in se ž njim pogo^arjal o političnih zade^ah tako, da je bil baje pruskoneuiški minister zado^oljen! Cudna zado^oljnost, ki se nekojim politikarjem potrebna zdi, da zamore kdo 7 Avstriji na ministerski stol! — Pra7 žalostao pa je to, kar slišiino o volitvab koroškib Slo7ence7 7 Velikovcu! Slo^enska kandidata g. Einspieler in Morak sta morala propasti, prvi je dobil samo 39 in drugi 34 glaso7, ker je 12 sicer dobiib volilcev doma ostalo in se mešnik in benediktin 0. Beda Šrol, administiator š. Paulski7 Doberli vesi, 87oj glas dal liberalcem ! Tako je liberalec in nemčur Horner 7 Grebenji dobil 44 in Ullman v Pre^ali 42 glaso7! — HiTati so iz Zagreba poslali k S7itlemu cesarju prosit, naj dajo hitro potegniti le 10 ur dolgo železnico po polji od Siseka do Novega, kder je potem železnica do Banjeluke že zgoto^ljena, da bi naši 7ojaki 7 Bosni laglje od nas dobi^ali, česar jioi je treba. Piosili pa so, naj bi se do zime kratki kos od Siska naprej dodelal; kajti potem bo neizmerno težko 7sako do^ažanje in 7Časih celd nemogoče. Svitli cesar niso raogli popolnem in brž toliko opra^ičene prošnje uslišati, ker ogerski, pra7 za pra7 magjarski, ministii ne trpijo, da bi naša južna želcznica od Siseka naprej globoko 7 Turčijo blago in ljudi 7ozila, predeu bi Magjari ne posta^ili ogeiske železnice od Oseka do Broda! To je zopet eden nesrečnih nasledko7 dualizma, ki je A^strijo razklal, razd^ojil in z dvojnim in trojnim miuisterst7om onesreCil tako, da drugo drugemu kljubuje! Res, piavi čudež bi bil, ko bi se po tej poti mogla 7elika A^strija srečno 7ladati! Vnanje države. Ruski vojaki so zaseli Batum in tako dobili 7 oblast mesto in pristanišče za ladije, po katerem so že dolgo biepeneli. Čudno je pa to da je ruska vlada zopet razpisala in po ugoduib pogojib res dobila 260 milijono7 roblje7 na posodo. Mnogi mislijo, da to pomeni zopet 7ojsko! — Jud Nobiling, ki je uemškega cesarja pa tndi sebe hudo ranil, je 7 ječi umrl; pljuče so se uiu 7nele; sedaj ga Prusom ne bo treba vesiti. — Italijanski konzul pl. Perrod je bil od Turko7 zaklan 7 Bosni, sedaj pa Italijani obdolžujejo naše avstiijanske vojake, kakor da bi bili ti ovo zločinst7O storili; resnica pa le je, da so Turki videli zlato pri Labu in ga ubili. Gora Vezu7 je začela zopet ogenj blju^ati. — Velika nesreča se je zgodila na Angleškem, 2 ladiji ste vkup trčile, ena je takoj 7tonila, od 800 ljudi bilo je komaj 100 smrti rešenib. Francozi se potegujejo za Grke in so jim obljubili pomoči z 7ojnimi ladijami. V Severni Ameriki razsaja rumena ali žolta 7ročinca čedalje bolj, ljudje umirajo na kope, zdra^i pa bežijo od boleaib; ne^olja je 7elika. — Turški 8ultan dobi^a sedaj 87oje pri Ple^ni in drugod od Ruso7 7Jete 7ojake nazaj in jih marIjivo odpošilja proti Bosni ter jim je ukazal na Koso7em polji utvrditi 7elik tabor. Mohamedanski Arnauti so pa tako razkačeni, da so Mebemedpašo (poturčenega nemca), ki jih je prišel, 7saj na 7idež, mirit, umorili z 20 to^arši, hiso pa, 7 kateri je bil skrit, z petrolejem polili in užgali. Sedaj se ženejo divji^ Arnauti že proti Sjenici blizu bozenske meje. Črnogorci se bližajo Podgorici in Spužu z 18 kanoni in bočejo mesti po sili 7zeti, 5e Turki iz dobra ne pustijo. Bosna in Hercegovina. Upor turških di^jako^ 7 Bosni je res stralumt in turška z^ijačnost je naše nemško-magjarske politikarje zapeljala 7 zadrege, iz katerih še ne 7emo, ali nas bo pred zimo resila junaska hrabrost naših 7ojako7. Veliko krvi se je zopet prelilo od zadnjega četrtka. Začnemo z bitkami pred Dobojem. Tukaj je 20. divizija pod generalom Szaparijem komaj že odbijala turške napade 15. 16. 22. 23. 24. aug. Le ker je hitro 86 z šancami obdala in na visok hrib (Nova Plevna) med Dobojem in Staničem spra^ila 1 baterijo težkih kanono^, zamogla je ondi pričakati 4. divizijo, ki njej je 2. 3. in 4. sept. došla 7 pomoč. Se isti den so naši zgrabili Turka, ki je stal na 7išinah za Lipacem; kakih 1000 Tuiko? pa, ki so bili 7 dolini, je nekoliko kompanij 29. ieg. hitro potisnilo črez 7odo Spreco; ali 7ečjo teža^o so naši imeli z Turkom na 7išinab, od koder je z puškami in kanoni močno streljal; proti 6. uri sta jih 2 bataljona komaj iz njib zapodila; našibjepalo 130 mož. Vstase7 je bilo najmenje 5000. V noči od 4. do 5. sept. so Turki začeli naglo po stezi čez Ozrien-planino proti Maglaju maiširati, da bi z^ezo naed Saraje^im in Brodom prerezali. Geueral Szapari je moral to zabraniti po vsaki ceni. Zato se 7name dragi den strašen boj, ki je 7 trdi temi ob 8. Z7ečer končal z popolno ali hudo kr7a7o zmago naših. Turki so namreč imeli na planini z sancanii obdan tabor, stezo tje so si naši morali z bajonetom odpreti med strašno točo turških krogelj; konec klanju sta storila 54. reg. in 8. reg. ko sta 7 tabor z bajoneti 7drla in Turke zapodila 7 pobeg. Turko7 je mnogo bilo ubitih, a tudi nasi regimenti so 7eliko trpeli, samo 8. reg. je zgubil 400 mož, med jimi 11 oficirje7. Drugi den 6. sept. so naši še le prav videli, kako strasno so se bili z di^jim Tuikom. V eni šanci je ležalo 16 naših mrt^ih zra^en 20 Turko7, dalje proS je ležalo 25 nagih trupel brez gla7, našli so tudi 7eč kupo7 gla7, po 6—20 skup 7saka brez 7Šes in nosa. Turki so se boje^ali kakor di^je Z7erine ; ranjenim so glave odrezali, jib na bajonete natikali in 7 ! naše poganjali; tako so storili stotniku Ožego^iču, katerega so ranjenega vlovili. Zemlja je bila nast- ljana z polomljenim orožjem in 7 taborju so naii zaplenili 50.000 patron. V noči od 5.—6. sept. so Turki zbežali 7 Gračanico, kder jib je zopet kakib 7000 skup. Naših ranjence7 pa 7ozijo 7 nepretrgani 71-sti nad Der^ent 7 Brod! — Iz Saraje^a bil je 5. sept. izposlan general Tegethof, ki je po 87oji skušeni spretnosti upornike med budim deževjem pregnal iz Romanje planine in z 31. bataljonom Io7ce7 zasel Glasinac brez znatnih zgub. Pijonirji popra^ljajo stezo 7 Visegrad, kder se zbira 18.000 Turko7; Saraje^o pa bo kmala za^aro^ano z 9 šancami; turski mestjani so nemirni, delajo zarote in skoro 7saki den je treba nekoliko takih rogo7ileže7 postreliti ali obesiti. Vešenja se Turk najbolj boji, ker rnisli, da mn taka smrt zabrani vstop 7 Mohamedo7 paradiž. — General Pietori je mesto Tešanj 7zel, general Samec pa orožje Turkom pobral 7 Kozaracu, Predoru in Majdanu. Pred Ključem je 7. sept. prišlo do hude bitke, 7zeli smo 2 šanci in mesto, grad in 2 šanci ste ostali sovražniku; naši bili so pre^eč utrujeni, palo jih pa tudi mnogo, namrec 150 mrt^ih in ranjenib. Tretji den so uaši Turka zopet prijeli, vdrli 7 šanci in 7 grad, in 78e posekali, tudi ženske, ker so krop na naše 7li7ale. Veliko nesrečo pa je imel general Cah, ki je iz Dalmacije nad Zavalje mabnil pred Bibač, 7eliko in močno turško mesto. Pred 180 leti ga je cesarski general Auersperg cel mesec napadal z 13000 mož in 32 kanoni. Sedaj pa je general Cah imel seboj samo 1 brigado. Ko se je približal, ga je obsula tolika toča krogelj iz pušek in kanonov, da je tnoral nazaj 7 Zavalje; 400 ranjenih so kmalu drugi den ob^ezali, palo je pa kakih 700 mož. Iz Li^na so Turki hotli 7 Dalmacijo 7dreti, so pa bili od generala Czikoša tepeni. V Hercego^ini so naši zaseli Trebinje po mali praski na Trebinšnici. Sedaj je treba iz Gačke še potrebiti Turka in ga razorožiti, potem je 7sa Hercego7ina naša. Veliko k tem uspehom je pripomagalo katoliško prebi^alst^o in župnik Musič! Vsakako pa je treba hitro delati, jesen je, zima se bliža, steze so slabe in vozači sedaj tako nezaneslji^i, da je enkrat od 500 iz Broda 7 Saraje7o prišlo samo 150 7OZO7 in drugio od 80 samo 5. Vozači gledajo, da se kaj pok^ari pri 7ozu; sprežejo in 78e pustijo! Kaj in kako bo ie le po zimi!