206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Otiawa.
Boj proti faainMi; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta......................-.....1.75
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No. 68.		Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO FRIDAY, JULY 7, 1944.	Priče 5 c.		Let. 2 št. 68.
UZAKONJEN 8 URNI DELOVNIK IN PLAČANE POČITNICE
KRŠITELJI SPADAJO GLOBI OD 25 DO 500 DOLARJEV
Toronto — J. F. Mars, pomočili minister za delo pro-vincionalne vlade in podpredsednik deželnega delavskega vojnega odbora je naznanil z pričetkom tega meseca stopi na veljavo nova delavska zakonodaja za provin-cijo Ontario. Namreč, zakonodaja določa 8 urni delovnik, razen vojne industrije, poljedelskega dela in dela ki je sezonsko. Delodajalec kateri bi kršil omenjeno do-ličbo zapade kazni od 25 do ..0 dolarjev. Kavni zapadejo tudi oni delavci, kateri bi svojevoljno opravljali čez urno idelo od 25 in več dolarjev globe.
Osemurni delovnik postane zakon, katerega morajo vpoštevati enako delodajalci kakor tudi delavci. Spor, kateri bi nastal med delavci in delodajalci vsled nadurnega dela, spada v rešitev in soglasje tega zakona, toda delovni teden ne sme presegati 48 ur. Delodajalec lahko z delavcem sporazumno določi tudi več ur na dan, število ur pa ne sme presegati 48 na tedan.
Nova delavska zakonodaja določa en tedan počitnice na leto z polno plačo delavca ali delavke.
Unijski pokret kateri je pred leti zahteval 8 urni de-nobenega dvoma ni, da bi ga ne pozdravili in tudi vpošte-
TITOVA LADJA V KANADSKI LUKI
Vzhodna Kanada — Tukaj je priplula prva ladja z partizansko zastavo maršala Tita. Posadka parnika šteje 42 ljudi, največ Primorcev, Dalmatincev, Ličanov in med temi tudi eden Anglež.
Vest o prihodu parnika se je bliskovito raznesla med našim ljudstvom, kakor je sporočil tamošnji priseljenec Jurij Kučan, kateri je imel daljši pogovor z posadko parnika. V svojem poročilu pravi, da so hrabri mornarji od kapitana parnika do slednjega mornarja, apelirali za pomoč Narodno-os-vobodilnemu gibanju v starem kraju. Radostno so pa sprejeli vest od omenjenega priseljenca, kateri jim je pojasnil celotni načrt kampanje priseljencev južno-slo-vanskega porekla v Kanadi. Zagotovili mu so, da bodo o vsemu poročali narodu in armadi v Jugoslaviji, ko se bodo povrnili tja.
Pripovedovali pa so o strahotah nemških okupatorjev, ter domačih izdajalcev, ki jih počenjajo nad ljudstvom v okupiranih krajih. Mnogi od njih so sodelovali v borbi na terenu v Jugoslaviji in pričali strašnemu pokolju nedeložnega ljudstva. Toda, njihovo zaupanje v zmago je trdno in so pripravni založiti vse svoje moči na polju dela za njeno po-speštev. V tem duhu dela apelirajo na vse Slovence, Hrvate, Srbe in druge Slovane. ida podvzamejo v svoji sredini kar največ mogoče za moralno in materij al-no pomoč svojim krvavim toda junaškim bratom in sestram v Jugoslaviji.
lovnik in tudi plačane počitnice, je praktično izbojeval omenjeno zakonodajo. Kajti skoraj že večina raznih ko-mpanij je priznala to zahtevo delavcem potom, ko so enoglasno zahtevali 8 urno delo in plačane počitnice, kar je tudi določeno v pogodbah med unijo in kompa-nijami. Medtem značilna je izjava pomočnega ministra ko pravi, da je v Ontario okrog 500.000 delavcev. Omenjeni zakon pa kakor razvidno določa potom zakona 8 urno delo in kršitelji spadajo kazni za prekourno delo, kakor tudi za neizplačitev določenih počitnic.
Novi zakon je dejansko v smeri izboljšanju položaja tisočev delavcev in delavk in
Napetost med Ameriko in Argentino
Washington — Urad za zunajne zadeve Združenih držav je poklical svojega ambasadorja iz Argentine, na posvetovanje v Washing-ton.
Kot znano med Ameriko in Argentino obstojajo že dalj času napeti oidnošaji, kateri pa so zdaj kakor pravi vest dosegli svojo najnižjo stopnjo. Vlada Argentine je naslovila memorandom vladi Združenih držav, namreč navodno dokaz, da je na strani Zedinjenih Narodov, ter da ne podpira držav osi-šča kakor se glasi obtožba proti njej.
Ali pride do večjih razmer obema državama, zaenkrat ni mogoče vnaprej napovedati. Znano je, da so se Zdr. države precej odločno ponašale napram Argentini vsled fašistične propagande osiščnih poslanstev in pa drugače podpiranju osiščnih držav.
ŽRTVE SAMOKRMI-LNIH LETAL
London — Samokrmilna letala (Robot) so pobila nad dva tisoč ljudi in okrog 8 tisoč je pa ranjenih v Vel. Britaniji, je naznanil premier Churchill v poslanski zbornici.
Skupno sovražnik je poslal samokrmilnih bomb od začetka invazije do 2,750., kar je skoraj na vsako samo-krmilno bombo postala ena človeška žrtev.
Firer naj bi vdržal
Zunaj Cean, Francija —
Tukaj sta se predala dva nemška častnika in sicer po krvavi bitki južnovzhodno od Cambes. V znak predaje sta dvignila bel robček in pri tem povedala naslednje :
"Mi smo dobili povelje vzdržati položaj pod vsako ceno, do zadnjega patrona in moža, toda naši vojaki so zbežali iz pekla zadnjih 72 ur in mi dva sva odločila se predati.
Nič nismo imeli za jesti, sedela sva zadnjih 72 ur v strašnem potresu, katerega bi ne tudi Firer ne vzdržal."
Poročnik J. R. Wilson, Co-rnvval, Ont. kateri o pre-daji pravd naslednje: "Nemci izgledajo kakor strašilo. Obraz jim je bled in oči krvavo rdeče, kar jeh dela še večja strašila v človeški podobi."
Pregled bojevitih ert proti fašizmu
Rdeča Armada prodira proti Waršavi in Rigi
NACISTI EVAKUIRAJO PRUSIJO. NAJVEČJI VOJNI PORAZ NACISTIČNIH SIL PRI MINSKU
Moskva — Sovjetske čete, ki so z bliskovito naglico zdrobile sovražni odpor pri Minsku in zasačile njegove sile v popolnem neredu, so zadnje dni zavzele važno železniško križišče Molode-čno in se z vso naglico približuj o Vino ob Latviške meji in Dvinsku v Latviji. Napram poročilo je ugotoviti, ida je glavna smer sovjetskih čet proti Warshavi prestolnici Poljske in Rige prestolnici Latvije, ter z tem presekati vse glavnejše železniške prometne vezi z severno in centralno južno bojno črto. >
Maršal Stalin, ko je naznanil zavzetje Minska, je
obenem povdaril to važnost kot največji vojni poraz nacističnih sil v Belorusiji. Odelki veterana maršala Ro-kosovsky, ter generala Cher-niakovsky so izvedli napad na močne utrdbe pri Minsku z tako naglico, da so zasačili sovražne sile v neredu in paniki. Računa se, da je število vjetnih okrog 75 tisoč, poleg tega pa razpršeni nacistični odelki prihajajo iz bližnjih gozdov z popolno opremo in se predajajo sovjetskim patrolnim odelkom in celo civilistom, število pobitih in ranjenih vojakov sovražnika znaša nad sto tisoč, poleg tega pa ogromna vojna oprema, katera je spričo vporabljena proti odstopajo-
čega sovražnika.
Rdeča Armada se točasno nahaja komaj nekih 90 milj od zvhodne Prusije in okrog 500 milj od Berlina. Poročila iz Stockholma trdijo, da nacisti evakuirajo vz hodno Prusijo pred bliskovito nastopajočimi odelki Rdeče Armade. Medtem značilno je, da samo v zadnjih par tednih bilo vjetih in pobitih 22 nacističnih generalov, največ na vzhodni boj ni črti, drugi pa zapadni Evropi.
Poletna ofenziva Rdeče Armade je zaobranila tako-zvani "Blitzkrieg" nacističnih sil v napačno smer, namreč k popolnemu porazu.
Kanadski odelki odbili sovražni napad
• . i ——-
OBDRŽALI CARPIQUET IN AMERIKANCI PA LA HAYE V FRANCIJI
Zapadna fronta — Glavno poveljstvo zavezniških armad v Franciji, naznanja da so kanadski odelki uspešno odbili nacistični proti napad pri Carpiquet in zadržali v svojih rokah ta važen železniški spoj, oziroma ključna pot za Caen. Enako pa so odelki ameriške armade zadržali položaje od La Haye, dokler pa so britanski odelki v naskoku prebili sovražno črto pet milj južno od Carpiquet.
Nacistične sile si prizadevajo pod vsako ceno zadržati napredovanje zavezniških armad ob Caeno. Toda, kakor razvidno zavezniška armada prodira kljub močnim sovražnim protinapadom z zapadno-severne in južne strani tega važnega železniškega spoja v Franciji.
Zavezniški letalci ki so najmočnejša opora napredo-
vanju zavezniške armade na francoskih, tleh, so poleg tega izvedli močne napade na industrijska področja v Ne-
mčiji, Rumuniji, Madžarski in Jugoslaviji. Zračni napadi so zdaj kaj pogosti iz zavezniških baz v Italiji, zdaj v Franciji in tudi Sovjetski Uniji. Napram tozadevnim vestim, se je posrečilo letalcem bombardirati baze nemških železnih samokrmilcev v Nizozemski in Calais v Franciji. Samo-krmilna letala so zadnje dni naredila precej škode v Angliji, toda njihovo število se je precej skrčilo in vojaški izvedenci so mnenja, da je potrebno podvzeti večje zračne sile in popolnoma vničiti tovarne kjer se izdelujejo, namreč so slutnje, kje se nahaja tovarne in neki krogi napovedujejo, da so samo-krilna letala na preizkušnjah v Španiji. Zato je zvrnjena večja pozornost o takozvani nevtralnosti fašističnega generala Franka.
NARODNA VOJSKA ZAVZELA DRVENTA IN PODILA VEČJE ŠTEVILO SOVRAŽNIKA
Železniška proga Beograd-Zagreb in Ljubljana-Trst, pretrgana
London — Narodna Osvobodilna vojska je zavzela važno mesto Drventa, katero se nahaja nekih 14 milj
od Broda, ter je pri tem pobila celo sovražno garnizijo, poleg Nemcev, tudi vsttašev in četnikov. Zaplenjena je velika količina vojnega materijala in sovražnik ni imel času umakniti niti vničiti vojno opremo, se glasi ta vest.
Zaplenjeno orožje je takoj vporabljeno proti sovražniku, na položaju Doboj-Zenica, železniški progi, katera pa je pretrgana na več krajih, ter z tem sprečen promet sovražniku.
Nadaljna vest pa trdi, da je železniška proga Beograd -Zagreb in Ljubljana-Trst, pretrgana na Več krajih in
Japonci vporabljajo strupeni plin
Chungking — Vrhovna komanda kitaljske armade naznanja, da so Japonci vporabili strupeni plin v napadu na položaje kitajske armade pri Hengyang, zadnjo nedeljo. Kljub močnega sovražnega topništva in pa pehotnih odelkov, ter strupenega plina, naša armada je vzdržala svoje položaje, pravi poročilo vrhovne komande kitajske armade.
Vojaške oblasti so že nekajkrat naznanile, da se Japonci poslužujo strupenega plina v naskokih proti kitajske armade. Strupeni plin se imenuje "Mustard" in se prišteva med najbolj strupene pline.
DVA VOHUNA STA BILA ARETIRANA
Iz urada: SVETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV
OGROMEN USPEH ZDRUŽENEGA ODBORA
Delegacija dobila dovoljenje odposlati za 50.000 dolarjev medecinskih potrebščin Narodnoosvobodilni vojski
Predstavništvo Sveta Kanadskih Južnih Slovanov za Pomoč Svobodni Jugoslaviji, Štefan Miošič in Vojin Gr-bič, sta bila zadnjo sredo dne 5 tg. m., pri ministru National War Services v Ot-tawi, generalu F. R. La Fle-che, glede zbiranja pomoči narodom Jugoslavije.
Delegacija je bila prav lepo sprejeta z strani ministra, ter je razgovor bil z istem, kateremu so prisostvovali tudi drugi, namreč narodni zastopnik Paul Martin in predstavnika ministerske-ga odelka vojnih poslug.
General La Fleche je dovolil Združenemu Odboru, da takoj nakupi medecine v vrednosti $50.000.00, za Na-rodno-osvobodilno vojsko Jugoslavije. Nakupitev in odpošil jatev b o izvršena preko ministerskega odelka Vojnih Poslug.
Omenjena pošiljka bo tem prej odposlana čimprej se dobi skupaj omenjena denarna vsota. Radi tega se na-
prošajo združeni odbori v naselbinah, kakor tudi posamezniki, kateri imajo denar na rokah za take stvari, da čimprej pošljejo na urad Sveta Kanadskih Južnih Slovanov.
Medtem časom Združeni Odbor bo nadaljeval to plemenito delo napram zaključkom Konvencije. Ko bo kampanja v teku Canadian U-nited Allied Relief Fond, bomo pa sodelovali v zbiranju skupne pomoči od vsih onih, ki so voljni priložiti svojo pomoč. Podrobnejše o tem bomo poročali pozneje.
ZBILA STA VSAK 53 SOVRAŽNIH LETAL
Moskva — Sovjetski letale, major Aleksandar Pok-ryshkin, je dobil še dva tekmeca z enakim številom pobitih sovražnih letal. Ta dva sta: Poročnik Nikolaj Gula-yev in Kapitan Gregory Re-chkalov, ki sta dosegla na
Geobelsova propaganda
New York — Kot navadno ob kakšni koli diplomati-čni ali pa narodni potezi, se poleg vsega oglasi dovolj za času Geobelsova propaganda. Tako naprimer dopisnik Herald Tribune z dne 27 junija poroča obširnejši članek svojega dopisnika Ru-ssell Hilla, o značaju sporazuma med maršalom Titom in predstavnikom kralja Petra. dr. šubašičem. Omenjeni dopisnik med drugim opisuje, kakšno propagando vporabljajo nacisti o tem vprašanju, da bi na ta način zmanjšali vpliv med jugoslovanskim ljudstvom.
Belgradski radio pravi: "Usodom Srbije ne moreta rešita dva ne-Srba. Zatem pa, da sta Tito in dr. šubašič le orodje v rokah "Rusov in Engležov".
Vsak nadaljni komentar bi bil odveč, kajti radio v Beogradu in pa blebetanje Nediča in Mihajloviča, je blebetanje Geobelsa, namreč ponavljanje.
svoj račun 53 sovražnih letal. Namreč vsak od omenjenih je pobil 53 sovražnih letal.
Rio de Janeiro, Brazilija
- Državna policija je aretirala dva nacistična vohuna v 24 urah, ko sta se izkrcala na obrežju s rešilnim čolnom.
Policija je naznanila, da sta bila oba vohuna poslana iz Nemčije na posebno službo v Brazilijo, da potom posebnega dogovora in pomočjo Sv. Pisma, brezžičnim potom sporočata o kretanju parni-kov in drugih važnih vojaških vprašanjih. S seboj sta imela aparat za brezžična poročila dp $30.000 v ameriški, brazilski, francoski, argentinski, britanski in portugalski valuti.
Splošne volitve v Quebec in Alberti
Toronto — Premier God-bout je naznanil da se bodo vršile splošne volitve v provinciji Quebec, dne 8 avgusta. Za velitve vlada temveč-je zanimanje, ker kot znano, da je senator Bouchard obtožil podtalno prevratno gibanje fašističnih elementov v tej provinciji, ter je z tem seveda tudi dregnil v sršenovo gnezdo. Namreč posamezne stranke, Union Natio-nale, Blok Populaire in Or-der Jacques, predstavljajo zelo pisano družbo, toda v bistvu z fašistično ideologijo.
Medtem naznanjeno je iz neuradnih virov, da morda pride do splošnih velitev istočasno v provinciji Alberti. Prihodnji ponedeljek se vrši seja provincionalnega kabineta, kjer bo obenenj določen dan za volitve. Nekateri krogi so mnenja, da se bodo vršile 8 avgusta.
promet za vstavi j en. Posebno je prizadeta proga medi Ljubljano in Trstom, na italijanski strani, kjer se nahajajo vlaki natovorjeni z vo jaštvom in vojnom opremom v zastoju, dokler se zgrade razdjani mostovi in pa železniška proga. Sovražna vojska in vojna oprema, sta bili poslani za ojačanje nacističnim silam v Jugoslaviji, toda, kakor vesti trdijo so partizanski odelki na tem kraju sprečili vse to za dalj času.
Uporni val čez Evropo se širi
Kakor razvidno iz vesti, so se patrioti v Danski uprli nemškim okupatorjem in so se vršile v več mestih srdite bitke med danskimi patrioti in nacističnimi posadkami. Pričetek upora se je začel v Kopenhagnu in se je kaj kmalu razširil tudi na druga mesta.
V mestu Aarhusu je raz-streljeno obrežno pristanišče. Eksplozija je bila tako močna, da pretresla celo mesto, ter je pri tem pobila 11 Nemcev in več drugih ranjenih.
Uporni val Danskega ljudstva se širi po celi deželi, katero odpoveduje posluž-nost nemškim okupatorjem. Ni izključeno da kolikor bodo zavezniške armade se približavale s zapada in Rdeča Armada s vzhoda Berlinu, da bo celo Evropo objel le plamen ljudskega upora proti fašističnih morilcev.
Amerika prekinila odnošaje z Finsko
Washington — Vlada Združenih držav je izročila potni list namestniku finskega poslanstva v Washingtonu, Aleksandru Thesleff, da se izseli.
Na podlagi tega so Združene države proglasile Finsko za sovražno ozemlje in bodo postopale napram njemu, kakor proti drugih sovražnih držav. Diplomatične interese Združenih držav bo zastopala Švica, se glasi poročilo iz Washingtona.
Finski krmilci ki so na prereden način igrali lutko nemškega fašizma, so razkrili pred vsem demokratičnem svetom, le to, kar so napredni krogi napovedovali zadnjih 23 let. Namreč, da je njihovo celotno delovanje v tesni vezi z nemškim fašističnim strojem, kot znano bilo izključno naperjeno proti Sovjetski Uniji. In če kdor koli znaša odgovornost da ni prišlo med obema državama do odnošajev in sporazuma, tedaj jo znašajo finski vladajoči krogi. Dokler so skušali zunajnemu; svetu podati utis, češ kako je majhna Finska napadena z strani orjaške Sovjetske Unije, kako je model "demokracije" itd., so v istočasno kovali naj podle jšo zaroto proti Sovjetski Uniji in proti demokraciji v splošnem.
Večje očitnosti pač ni treba, kakor njihovo delo zadnjih 23 let, posebno pa v tekoči vojni.
NAD 40 TISOČ POBITIH V HAMBURGU
Stockholm — Napram tu-kajšnemu poročilu med 25 junijem in 3 julijem, je bilo pobitih v Hamburgu 41.385 ljudi z strani zavezniškega bombardiranja tega mesta v deset dnevih.
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Gity of Toronto on the 25th day of Jane, 1942, as No. 47939 C. F.
DRUGO ZASEDANJE AVNOJ-A IN Radio govor prof.
NASE SPLOSNE NALOGE
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Ne bodimo vznemirjeni in nezaupni
Na drugem mestu v tem iztisu lista smo priobčili pismo kanadskega vojaka, narednika Rade Bozanič, iz Toronta, kateri je odšel iz naše sredine čez Atlantik in prispel na jugoslovanska tla. Njegovemu pismu bi bil kakršen koli komentar odveč, razun, da je potrebno zvrniti pozornost na umetno vpeljano propagando na zopernost zbiranju pomoči narodom Jugoslavije, katera se na različne načine izraža v naselbinah.
Zategatelj bo na svojem mestu, če obudimo vsaj deloma spomin prvih vesti o izdajstvu Draže Mihajloviča. Mnogi so dvomili rekoč: "Saj ni res kar časopisje pase, namreč to je "levičarska propaganda" itd." Z vsakim dnevom je začela pa bolj in bolj prodirati resnica v svet, ter je ravno potom Narodno-osvobodilnemu gibanju naklonjenega časopisja, pokretov in narodnih prvakov, končno uspela ne samo prodreti tembolj razpršiti megleno obzidje za katerim so se na umeten način zakrivale pro-tinarodne sile okrog Fotiča v Washingtonu, bivših begunskih vlad in njihovih somišljenikov v naselbinah. Zdaj, seveda ni mogoče pred pošteno javnostjo poveličevati narodne izdajalce in zato je prišla na dan druga formula zoperne gonje.
Namreč skuša se ustvarjati nezaupanje pokretu za zbiranje pomoči Narodno-osvobodilni vojski in narodom Jugoslavije. V prigovoru se navadno pravi: "Ni dovoljenja za tako delo in kdo naj ve, ali bo priložnost za odpo-slati zbrano pomoč in kdaj v Jugoslavijo." Taki predsodki so umetno vpeljani in jih dostikrat lahko slisimo iz ust drugače poštenih in zvestih rodoljubov. Vprašanje nastane: "Kdo je proti pomoči Narodno-osvobodilni vojski in narodom Jugoslavije?" Odgovor je enostaven m tudi jasen da nihče drugi kakor na svojem zatonu protma-rodni elementi, ki skušajo ovirati in predvsem narodno edinstvo in z tem seveda uspešno zbiranje pomoči za trpeče ljudstvo v starem kraju.
Vprašajmo se: "Kdo je potem dal dovoljenje razkrinkati izdajalca Mihajloviča, Paveliča, Rupnika Nedica in protinarodne skupine okrog bivših begunskih vlad.' Mar ni velevala slehernemu rodoljubu njegova narodna samozavest? Mar ni bilo treba razbiti megleno obzidje lažnjivosti o junaški borbi narodov Jugoslavije? Mar ni bilo treba neumorno delati na tem. da se od stram krivična zavesa, ki je senčila skozi dve leti kot nekako predstavništvo" narodov Jugoslavije? Mar ni bilo treba dati vso podporo Narodno-osvobodilnemu gibanju, njegovemu vodstvu v civilnih in vojaških ozirih?"
Da — vse to je bilo potrebno in tuldi nujno, za stvari, ki se tičejo vsakega demokrata, katolika in raznih drugih političnih mišljenj ali pa poklica. Potrebno je bilo podpreti z vsemi silami in sredstvi pravično stvar m zagotoviti, da bodo narodi Jugoslavije res vživali plodove svoje krvave borbe. In za to zagotovitev je treba delati — delati neprenehoma dokler se dejansko ne vresmci. Kajti kakor pravi Bozanič v svojem pismu: "Odlašanje ^stane veliko — vsak dan odlašanja stane ogromne žrtve.
Vsak posameznik po svoji svobodni volji je popolnoma opravičen dati pomoč za kakršno koli stvar Zato ne potrebuje dovoljenja ne posameznik, kakor tudi ne gibanje, katerega namen je vršiti dobrode no delo v obse-gu zakona, kateri določa njegovo varnost. Toda zbiranje pomoči za Narodno-osvobodilno vojsko m narode Jugoslavije, je del dela Zedinjenih narodov in z tem obenem tudi deleč večje dovoljenje, kakor si pa kdo predstavlja.
Združeni Odbor Južno-slovanskih Kanadčanov je prevzel veliko in plemenito nalogo. Izvrševal jo bo tem lažTe in tudi tem hitrejše si pridobil vse potrebne uradne zadeve, če bo vsak posameznik, 'društvo in organiza^a v naselbinah delali z vso vnemo po zaključkih konvencije. Na to nas pa veže rodoljubna zavest m zato ne bodimo vznemirjen? in nezaupljivi, ko slišimo pngovor z stran! posameznikov, katere je v naselbini izkoristil zakriti stra-hopetnež, ki dela proti slogi m edmstvu.
Janez Smrke padel v borbi
Jože Smrke. brat pokojnega Janeza, je prejel brzojavno poročilo, da je njegov brat Janez Smrke padel v borbi nekje na Sredozemlju, dne 17 Januarja t. 1.
Janez Smrke je bil dojen dne 6 decembra leta 1905 v Dolnji Straži na Dolenjskem v Sloveniji, pozneje se je pa preselil z svojimi straši, brati in sestrami v Mirnopec, kjer se je šolal in tudi ostal dokler ni prišel v Kanado lete 1929. V kanadi je delal največ v rudnikah nikla m zlata v severnem Ontario, namreč Suidbury in Timmmsu, dokler ni izruhnila sedajna vojna. Toda Janez je poleg vsakdanjega dela bil zelo aktiven član delavskega pokreta delavskih unij in pa posebno na polju narodnega giban a med kanadskimi Slovenci. Bil je zvest delavski bojevnik V delavskih vrstah, ter napreden rodoljub. Njegova največja želja je bila, da pride osebno v Jugoslavijo m se
bori na slovenskih tleh za narodne m delavske pravice. Deloma je ustregel svoji želji, le žal temu da ne za dolgo
časa.
Janez Smrke je bil vojak kanadske armade skoraj od izbruha vojne in je vršil posebno vojaško službo z posebno izurjenostjo, katera mu je dala prednost do najtežjih nalog. Kot zvesti antifašist je hrepenel z isto trdno prepričanostjo, kakor tisoči slovenskih bojevnikov v starem kraju, da bo napočil dan zmage nad fašizmom — da bo zavladala svoboda na slovenski zemlja. Zato je hitel svojim bratom in sestram v pomoč.
Tukaj zapušča brata Jožeta Smrke, sestre, Margarete Slak, Terezija Župančič in Anica Starič v Kanadi, ter Združenih državah sorodnike, kakor tudi mnogo znancev in prijateljev, katerim izrekamo globoko sožalje. Tebi Janez, pa prisegamo da nam boš vedno v spominu in da bomo delali, da se bodo Tvoje želje vresničile.
Slava Ti Janez!
(Iz "Slovenskega Poročevalca" z dne 1. marca 1941. Napisal Edvard Kardelj.)
Prvo zasedanje Slovenskega narodno osvobodilnega odbora ima važno nalogo, da pretrese delo slovenske delegacije v Jajcu in ga potrdi. Vprašanje pravilnosti postopanja slovenske delegacije v Jajcu je zvezano s celotnim vprašanjem o pravilnosti politike IOOF.
Drugo zasedanje AVNOJ-a se je vršilo v povsem drugih okoliščinah kakor prvo, eno leto prej. Leta 1942. še v mnogih pokrajinah ni bilo široke aktivnosti ljudskih množic, agenti različnih izdajalcev so še imeli več ali manj vpliva na posamezne dele ljudskih množic. V Sloveniji je gibanje OF bilo potisnjeno v politično defen-zivojin je preživljalo najtežje čase oborožene akcije proti okupatorju. V skladu s temi dejstvi je naravno, da je zgodovinski pomen prvega zasedanja AVNOJ-a v tem, da je vzpostavilo skupno politično središče za vse svobodoljubne in patriotič-ne sile naših narodov.
V razdoblju med obema zasedanjima se je narodno osvobodilno gibanje razmahnilo, ljudske množice so dobile zaupanje v narodno o-svobodilno borbo, zlasti so hrvatske ljudske množice zapustile reakcionarno HSS in že prešle v narodno osvobodilno gibanje. Izdajalska bratovščina se je pri tem pogrezala vedno globlje, svoje oborožene edinice mobilizirala nasilno, ljudskim množicam pa so skušali dopovedati, da poraz nemških okupatorjev in njihov poraz, češ da sodelujejo z okupatorjem samo iz taktičnih razlogov. Uspeli niso. Ljudske množice so videle in vedele, da živi izdajstvo lahko samo
tam, kjer ga ščiti okupatorjeva roka. V zunanjem svetu, pri velikih zaveznikih so v istem razdobju naši izdajalci izgubljali postojanko za postojanko zaradi uspehov narodno osvobodilnega gibanja. Kapitulacija Italije je bila v tem razdobju važen dogodek in utrditev narodno osvobodilnega gibanja doma in posvetu. Pokazala se je potreba po ustvaritvi vrhovnih državnih organov z vso potrebno avtoriteto, ki bodo mogli v odločilnih dneh do vrhunca razviti in mobilizirati vse sile in ma-terijalne rezerve naših narodov, da bi se odločilna bitka dobila čim popolneje in čim preje. Taki državni organi bodo mogli dostojno in z zaupanjem vsega ljudstva braniti interese narodov pred zunajnjim svetom.
Za drugo zasedanje Av-noj-a so bistvena tri osnovna dejstva:
1.	Potrditev in uzakonitev demokratične ljudske oblasti ki je zrasla v zadnjih letih iz osvobodilnih naporov naših narodov.
2.	Federativna ureditev notrajnjega sožitja naših narodov v enotni državni skupnosti, v Jugoslaviji.
3.	Končni obračun z emi-granstko protiljudsko reakcijo.
Drugo zasedanje AVNOJ-a formalno ni sprejemalo ni-kakih novih celotnih ustav. Kot najdemokratičnejša forma ljudske oblasti — je potrdilo tiste organe, ki so nastali v sami dobi borbe, od najširših do najožjih.
Na isti način je drugo zasedanje AVNOJ-a uredilo vprašanje odnosov in zveze med narodi Jugoslavije. Nacionalnega vprašanja niso odložili na "jutri", temveč so njegovo rešenje postavili na federativni odnos med
narodi Jugoslavije, ki je zrasel iz skupne osvobodilne borbe jugoslovenskih narodov. Nova Jugoslavija se gradi iz šestih enakopravnih federativnih enotr iz Srbije, Hrvatske, Slovenije, Črne gore, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Vsi taki sklepi odločno nasprotujejo protiljudski protidemokrati-čnim in velesrbskim klikam, katerim so odvzeli vsako pravico predstavljati jugoslovanske narode v svetu. Odtod slepi proti kairski vladi in kralju. Vse pravice zakonite jugoslovanske vlade pripadajo samo Nacionalnemu komitetu, a predsedstvo AVNOJ-a je edini izvrševalec suverenosti naših narodov .
Med sklepi AVNOJ-a je treba podčrtati posebno dva. Prvi sklep je imenovanje tov. Tita za maršala Jugoslavije, s čimer je izrečeno najvišje priznanje nove Jugoslavije svojemu najboljšemu sinu za uspeh borbe, za uspeh resnične ljudske demokracije in narodne enakopravnosti. Imenovanje Titovo za maršala je obenem priznanje narodov Jugoslavije Komunistične partiji Jugoslavije, iz katere je Tito zrasel in ki je od vsega začetka postavila ideje bratstva in enakopravnosti narodov Jugoslavije kot predpogoj za uspešno borbo proti okupatorju. Drug pomemben sklep je potrditev o priključitvi slovenskega Pri-morja svobodni Sloveniji v sestav svobodne Jugoslavije, s čimer so bili postavljeni temelji za uresničenje stare slovenske težnje: svobodna in združena Slovenija. Slovenskega Primorja nismo dobili za zeleno mizo, kakor smo ga v prejšnji vojni iz-
(Nadaljevanje na 4. ts.)
*APEL ZA POMOČ NARODNO OSVOBODILNEM GIBANJU
PISMO KANADSKEGA VOJAKA IZ JUGOSLAVIJE
Med enim številom ljudi, kateri so odšli v Jugoslavijo, da zavzemejo svoje mesto v osvobodilni borbi, nahaja se kanadski vojak, narednik Rade Bozanič iz Toronta. Zadnje dni dobili smo od njega pismo, katerim apelira za pomoč Narodno-osvobodilni vojski in narodom Jugoslavije. V pismu pravi: "Pomoč je potrebna v vsemu zlasti pa medecini. Priložil je precej obširen spis o zdravilnih potrebščinah, ki ga je dobil od Partizanov. Na podlagi njegovega pisma, Svet Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč Svobodni Jugoslaviji, je naslovil prošnjo kanadskim oblastem za dovoljenje odposlati v Jugoslavijo zdravil v vrednosti $50.000. Omenjeno pismo glasi:
"Dragi prijatelji: Nadejam se da dobite to pismo in priloženi spis zdravilnih potrebščin NOV in POJ., namreč apel našemu narodu v Kanadi in Združenih državah za pomoč borcem in narodom Jugoslavije.
Apel ne vsebuje nobene politične akcije, marveč nujnost. ki je nastala kot posledica okupatorskega terorja, pobijanja in izgona tisočev mož, žena in otrok — bor-bom, katere se je oprijel narod Jugoslavije pod neverjetno težkimi okolnoščinami in jo uspešno vodi. Ta narod in njegova borba zaslužuje podporo vsega demokratičnega sveta, a posebno od svojih sinov in hčera v Kanadi in Združenih državah. Radi tega vas prosim, da vm-nožite pismo in tudi spis zdravil, ki sem ga dobil od Partizanov, ter razpošljete sledečim organizacijam:
"Zveza Kanadskih Slovencev, Zveza Kanadskih Hrvatov, Zveza Kanadskih Srbov, organizacijam HSS, hrvatskim narodnim Domom, odsekom HBZ, SNS, odsekom SNPJ., ter vsim drugim slovenskim, hrvatskim in srpskim podpornim društvom, ženskim in mladins-
kim krožkom in organizacijam. Poleg tega na sledeče časopise:
"Edinost", "Novosti", "Srbski Glasni k", "Hrvatski Glas" v Kanadi, "Zajedni-čar", Prosveta", "Slobodna Reč", "Narodni Glasni k", "Svijet" in na druge časopise v našem jeziku v Združenih državah, kajti ravno časopisje bi moralo prevzeti važen del dela na sebe v tej kampanji. Tako koristni akciji bi ne smela obstojati kakšna koli ovira na potu. ......
Priloženi spis za zdravila vas ne omejuje, za nakupi-tev izključno samo zdravila, ker enako so potrebne druge stvari naprimer: milo, brivne potrebščine, pasta za zobe, čokolada, cigarete itd. Razume se, da so zdravila najpotrebnejša.
Nevem kako in ali ste obloženi z drugim delom, namreč da vse drugo odložite v korist kampanje ali pa drugače ? Toda prepričani ste pa lahko, da vsak dan odlašanja stane precej.
Vem da naše ljudstvo mnogo žrtvuje in pomaga vojne napore Kanade, Združenih držav v vsakem pogledu, kar je zelo dobro in tudi potrebno. Tudi vem da naše časopisje nezaostaja z svojo nalogo v tej vojni, da vse to stane mnogo truda in tudi večjih izdatkov. Enako pa sem uverjen, kadar je vprašanje za pomoč junaškim borcem in narodom Jugoslavije. da bo naše ljudstvo poleg vsih težkoč in ob-veznosti, pomagalo obilno.
Anglija in Amerika pošiljate NOV in POJ zdravilno pomoč — o čemu vi čitate v vašem tisku, toda ali morate celo pomisliti, da tako velikim potrebam ni lahko vdovoljiti.
Bratje in sestre, sinovi in hčere junaškega naroda, Jugoslavije.
^Spomnite se, da so vaši očetje, matere, bratje in sestre, pod neverjetno težkimi okolščinami nastopili borbo proti okupatorjev; in tlačite-
Ijev za osvobojenje domovine. Oni niso hoteli upognjene glave služiti osVojeval-cem. Spomnite se, da je mnogo vasi izbrisanih iz zemlje, zlasti v Kordunu in Banija. Vasi, damovi in og-nješča vaša, mnoga so zažgana in razrušena, narod se nahaja po hribih gozdovih, mnogo živlenj pa je pokončanih od okupatorske roke. Ni niti enega kraja v Jugoslaviji, kjer bi narod ne pretrpel ogromne žrtve in materijalno škodo. Nemci in domači razbojniki, niso vprašali kogar koli, kaki veri da pripada, ampak so ničili, požigali in pobijeli vse in vsakega kdor ni hotel služiti njihovim pohotnim in nečloveškim ciljem. Po krajih kjer so Nemci uspeli z izdajalci, nazopernežem narodnega edinstva in resnična borbe organizirati bande morilcev (kakor jih narod imenuje), škoda je še večje in strašnejša. Junaška Naro-dno-osvobodilna Vojska in ' Partizanski Odelki Jugoslavije, kljub vsem težkočam zadajajo težke udarce sovražniku. Pod neustrašenim vodstvom maršala Tita, v os-vobojnih krajah se raja novo živlenje, delo in pomoč za najnujnejše potrebe. Potrebe pa so ogromne! Poleg pomoči Anglije in Amerike, potrebna je tudi vaša pomoč. In dajte jo smelo, ker z tem podpirate borbo proti naci-fašističnih osvojevalcev. Vaša pomoč in požrtvovalnost ste istočasno pomoč občim stvarem Zaveznikom v borbi proti nosilcev mraka in tlačanstva. Vaša pomoč narodom Jugoslavije, je delež svobodni demokratični in federativni Jugoslaviji, katera postane po zmagi nad nacifašizmom v veliki zvezi svobodnih narodov, kjer bodo njena ljudstva res vživala plodove svoje krvave in nad-bora Južnih Slovanov v Ang-človeške borbe.
Vaš vdani tovariš v borbi, Rade Bozanič.
Borisa Furlana
PISMO OD SINA
(Profesor Boris Furlan, predsednik Združenega Odbora Južnih Slovanov v Eng-liji, je podal naslednji govor po radio v slovenščini dne 3 junija ob 18.15 uri 49m, 41m, in 25m, vse na 1 valu).
Nedolgo tega in skoraj istočasno sem prejel dve pismi, poslani iz kaj različnih krajev. Eno je od hčerke v New Yorku, drugo od sina -partizana," ki je na položaju. Hčerka opisuje dan po snežni vihri, ki je divjala po New Yorku: "Solnce sije jasno, še je sneg po ulicah, a v zraku že diši po spomladi. Še je sovražnik v naši deželi, a v zraku že diši po svobodi. Pesem naših ljudi odmeva po vsem svetu in mu oznanja, kako koraka novi rod samozavestno v boljšo in lepšo bodočnost." Sin — partizan pa mi piše: "Ko sem dal nahrbtnik na rame in so razopatali gojzarji po kraškem kamenju, tedaj se mi je nekako zazdelo, da sem prelomil s starim ter da se je začelo drugo živlenje. Nič več nemških uniform. Uov-sod zastavni tovariši v uniformah z zvezdo na Titov-ki. Povsod krepki vedri obrazi, polni vere v zmago. Prisega, katero je oeta položila včeraj zvečer, je doživetje, ki ga ne bom nikdar pozabil. Sredi Evrope, terorizirane od nemških okupatorjev, si je mali narod priboril toliko svobode, da more svobodno pod zaščito svojih brigad, svobodno peti svoje pesmi, ki done iz gore v goro, SS-ovcem na vkljub".
Da, prav praviš, sin moj, novo živlenje je vzklilo iz starega, nov svet se poraja, in kar je bilo je na vekomaj preč. Narod si sam iz globin svoje bitnosti, gradi one like, družabnosti in državnosti, ki mu edini morejo zagotoviti človeka dostojno živlenje. Kako pravi Cankar? "Prijatelj, globlje poglej! Ali ne vidiš, odkod te nove sile ? živlenje se drami v ni-žavah, ki so spale. Oči se odpirajo, iščejo ciljev. Kaj zato, če prihaja pomlad v viharju in povodnji. Iz te črte naplavine bo vzklila bujna rast. Ne boj se, narod se ne da oslepariti, ne da si zavezati oči, naj ga vodijo po st-rapnpotih, po močvirju, po temi — sam si bo našel pot do solnca."
Naš narod si je našel pot do solnca. čudež preroditve, ki ga doživljajo Slovenci in Jugoslovani, vsi, ki so čistega srca in neskaljenega razuma, je bil mogoč samo zaradi sprostitve in mobilizacije ogromnih energij, ki so ležale talentne in neizrabljene v jugoslovanskih narodih. Te energije so potenci-
jelne v vseh masah, a avto-kratski režimi jim ne dado, da bi se razvile. Z brutalnostjo, lokavostjo in drugimi v tisočletjih preizkušenimi sre-stvi nasilja in prevare jim uspe narod opehariti, ga uspavati in pretvoriti narodne mase v krotko in ponižno ljudstvo, ki blagostavlja svoje pretvezne voditelje.
Učinke sprostitve talent-nih ljudskih energij so naši sovražniki, zunanji in notranji, doživeli na lastni koži in dobro se zavedajo nevarnosti, ki jim preti. Novi princip skranje aktivizacije in mobilizacije vseh ljudskih energij mora iz osnov preobraziti strukturo družbe in ustvariti doslej neslutene pogoje materijalnega napredka in duhovne veličine. Za napredek človeških družb bo ta princip imel iste učinke, kakor bi ga imelo v nara-voslovlju odkritje principa sprostitve atomske energije.
S silo in zvijačo bodo naši sovražniki, zunanji in notranji, storili vse, da zopet zavladajo sproščenim ljudskim energijam in zavarujejo, sebi v korist in narodu škodo, položaje, ki se v legalni terminologiji imenujejo pridobivljene pravice. Naši sovražniki upajo, da se jim bo z raznimi fintami posrečilo narod uspavati in potlačiti sproščene enrgije v neke laži-pravne prekate. Toda nizkotna igra ne bo uspela. Po dolgem razpovr-stju nesmisla, zablod in zmot, po mnogih dejanjih intelektualne ter kolektivne krivde in še več nespameti, ki onamenjujejo našo preteklost, je slovenski narod končno dozorel. V strahotnih preizkušnjah sedajnosti si med grmenjem topov in s puško v roki gradi lastno državnost, in ramo ob rami z junaškimi narodi Jugoslavije, skupen dom vseh Jugoslovanov. Ali je res mogoče, da nekateri kratkovidneži še vedno ne vidijo veličastja tega, kar ustvarja narod na terenu, in ali so res še ne-spametneži, ki menijo, da se more kolo zgodovine zopet zasukati v obratno smer in da se bo slovenski narod, dozorel v trplenju in prečiščen v borbi, zopet vrnil na stopnjo ponižanega ljudstva, pasivnega objekta in neaktivnega subjekta zgodovine? Eno bom obžaloval do kraja svojega živlenja : da v najve-ličanstnejšem trenutku slovenske in slovanske zgodovine nisem na terenu. Že dolgo je tega, da sem stavil svoje skromne sile kot navaden vojak na razpolago maršalu Titu. Trdno upam prijatelji, da bom še pred koncem borbe z vami.
ODLOČITE SE
Ogromna večina tistih, ki jih je katoliško časopisje proglasilo za žrtve vere in slovenstva, je prejelo zasluženo kazen za dokazano narodno izdajstvo. Nihče ne samo od njih, ampak od vseh, ki so podli izven boja z okupatorji, ni padel zaradi tega, ker je bil katolik. O. F. bo lahko v bodočnosti predložila dokaze za vse tiste primere, v katerih je nastopila kot upravičena slovenska oblast, za obrambo naroda, ki je bil v boju z močnejšim in nečloveškim okupatorjem.
Razumljivo pa je, da so se v teku tega velikega dogajanja pripetile stvari, ki niso bile v interesu in ne po želji slovenskega ljudstva, O. F. in njenega vodstva. Kakor ti pojavi niso od nikogar za-željeni in upravičljivi, tako so vendar razumljivi. Nemogoče je namreč, da bi v času, kakršnega je preživljal slovenski narod predvsem v prvem letu okupacije, stekel njegov veliki osvobodilni boj brez vsakih napak, brez takih primerov, ki bi bili kot posamezni pojavi vredni obsodbe.
Kakor pri vseh sličnih gibanjih v zgodovini, ko se sproščajo ljudske sile, tako so tudi pri našem nujno spremljale te razvoj posamezne
nevšečne okolnosti. Toda ali ste se že kdaj vprašali, kje je iskati pravi vzrok takim pojavom? Poglavitni vzrok so brez dvoma politične in družbene razmere, v katerih je živel v preteklosti naš narod, je naša celotna politična vzgoja, je način vsega preteklega življenja.
Kaj je čuda, da se je pri takem razgrbanju, ki ga je v široke ljudske množice zanesel, na eni strani okupatorjev teror, na drugi pa naš boj, pojavil sem in tja nebrzdan odpor prej zatiranega človeka proti zatiralcem in da je včasih tak izbruh v svoji nepreračunanos-ti udaril po nekom, ki ni bil neposredno odgovoren? Za take pojave je v prvi vrsti odgovoren tisti, ki mu je v preteklosti bila poverjena skrb za celotno narodno vzgojo, pa je to skrb izrabil ali zlorabil.
Kljub težki dediščini, ki jo je v tem pogledu prevzelo vodstvo osvobodilnega gibanja, je treba ugotoviti, da so bili pri nas taki primeri nereda in samopašnosti zelo redki. In čigava zasluga je, da so ostali ti slučaji osamljeni in da je bila v kratkem času odstranjene vsaka samovolja? Zasluga O. F. je in njene resne, dosledne in domoljubne volje, zasluga
(Nadaljevanje na 3 str.)
ODLOČITE SE
( Iz 2 strani )
vojaškega in političnega vodstva je, ki je v kratkem dobilo vajeti v svoje roke. Vodstvo 0. F. je vsak primer samovolje ostro kaznovalo. V kolikor mu izjemne razmere prepričujejo uvesti redni postopek proti slehernemu krivcu, bo brez dvoma to storilo po osvoboditvi, ker je in bo ostala njegova trdna volja pravičen boj do končne zmage.
Ali ste kdaj pomislili, kakšen položaj bi nastal na Slovenskem, če ne bi bilo O. F. z njeno železno voljo vodili disciplinarno ves ta naš osvobodilni pokret? Kdo bi zadrževal ljudsko maščevalno jezo, ki je nastajala in rastla spričo grozodejstev bele garde ? Da, za ta puhel in sam po sebi nemogoč, neverjeten in nikoli upravičljiv razlog, se je hotela skrivati vsa naša izdajalska protina-rodna reakcija.
Ne, stvari so bistveno drugačne in nikomur se jih ne bo posrečilo pred zgodovino izkriviti. Bela garda je bila organizirana in je izvajala svoje delo takoj ob pojavu naše 0. F., to je takrat, ko "0. F. ni izvajala še nikak-šnih grozot"! Saj ni ostalo slovenski javnosti skrito izdajalsko delo Natlačena, Er-licha, številnih drugih "voditeljev" in njihovih poma-gačev.
Ti ljudje so se že od samega začetka brez vsakega povoda od strani O. F. usmerili proti njej, bili odločeni na vsak način izvesti politi-, čno in vojaško organizacijo ) s pomočjo okupatorjev—organizacijo, ki naj bi v zaščito osebnih in klikarskih interesov uničila naše parti-zanstvo.. Zamislite si. z ramo ob rami z okupatorjem so pričeli boj proti partizanom, proti tisti edini sili na Slovenskem, ki je brezkompromisno in ne oziraje se na svoje težke žrtve vodila veličasten osvobodilni boj našega ljudstva samo zato, da mu pribori svobodno in samostojno bodočnost. In kdo more biti tako slep in tako pokvarjen, da bi nasedel njihovemu opravičilu, ki ga vsiljujejo slovenski javnosti in zunanjemu svetu, češ branimo narod pred razbojniki in morilci ?
Ali ste se kdaj zamislili vi, ki ste pri tem delu pomagali in vi, ki ste se pustili od te strupene propagande zaslepiti in končno vi,, ki kljub drugačnim mislim in čustvom niste imeli toliko poguma, da bi dvignili glasen protest? Kdo je očital 0. F. njena grozodejstva? To so delali tisti ljudje, 'k! so krivi potokov slovenske krvi. Ali veste, da so številni naši najboljši možje in fantje padli kot talci zato, ker so jih ti ljudje izročili Italijanom? Ali veste, da so ti ljudje tisoče in tisoče naših mož, žena in otrok pognali v italijanska koncentracijska taborišča, kjer so brez vsake pomoči umirali? Kaj vam niso poznani nešteti primeri mučenj in umorov, ki so jih izvrševali in jih še izvršujejo oboroženi hlapci teh ljudi na njih ukaz?
In to delajo izdajalci nad tistim slovenskim ljudstvom, ki se tako junaško bori proti okupatorju. Kaj mislijo ti ljudje, da so brez krivde zato, ker morda lastnoročno niso morali in da bodo lahko pred zgodovino zanekali svojo odgovornost in jo prevalili na nas in na svoje hlapce? Nikdar! In ali se zavedate, da je to njihovo neodgovorno in brezumno početje ustvarilo na Slovenskem stanje bratomorne vojne?
Mi vam nenamenoma kličemo v spomin in pred oči ta dejstva zato, da jih spoznate vsaj sedaj in da pravilno usmerite svoje nadaljno ravnanje. Spoznati morate, da si stojita nasproti dva popolnoma različna svetova, med katerima ni sprave. Mislim, sprave ni med taborom, ki nosi pečat zločina in med taborom, ki nosi prapor svete osvobodilne vojne. Med ljudmi pa, ki niso premišljeno in zagrizeno zavrgli življenske resnice, je in mora biti sprava.
Čitali ste jasno ispoved Osvobodilne fronte in komu-
Janez Smrke nam ostane
nistične stranke o garanciji svobode nazora, vesti in veroizpovedi. Neštetokrat ste čuli iz ust mnogih naših tovarišev, ki sodelujejo v O. F. enake izjave. V vsej dveletni borbi niste mogli zaslediti niti enega primera, ki bi kazal, da goji O. F. in njeno vodstvo sovražnost do vere. Videli ste, da ni O. F. kakor tudi ne komunistična stranka niti v najmanjši meri kršila dana jamstva. Prav dobro veste, da smo od vs„e-ga začetka želeli duhovnike v naše vojaške edinice prav zato, da bi bili deležni naši partizani tudi verske hrane.
Mnogi izmed vas, ki bodo čitali te vrste, se bodo dobro spominjali številnih pisem in osebnih pozivov, ki smo jih naslavljali na vas pisci teh vrstic. Mnogi vaši stanovski tovariši, ki so na vojnih župnijah prihajali v stik s partizani in so zanje opravljali verske obrede, so vam morali povedati, kakšno je dejansko zadržanje partizanov do vere.
Stališče Komunistične stranke in praktično rešitev tega vprašanja v domovini komunizma, oz. socializma, so vam pojasnili tovariši iz vodstva K. P. — Kardelj in Kidrič
To in še neštete druge stvari, ki kažejo na povsem pravilno zadržanje O. F. do vere, veste in še vedno zatrjujete, da so vse dane garancije samo izraz trenutne taktike, v prihodnjosti pa da je namen zatreti vse, kar je katoliškega. Kakšne dokaze imate za to in s kakšno pravico vzdržujete take trditve? Kar tako v zrak se ne da govoriti, še manj pa prepričevati.
Kaj mislite da številni katoliški možje in fantje, ki so danes v O. F. in njeni vojski, ne ljubijo enako svoje vere kakor vi? Kaj mislite, da bi vztrajali pri ljudeh, ki jih v njihovih verskih čustvih žalijo in jim odrekajo ^pravico verozpovedovanja? Ne! Ker je nasprotno res, zato se vsi ti katoliški ljudje tako brezkompromisno udeležujejo skupne borbe.
Ti, ki se borijo iz dneva v dan z ramo ob rami s komunisti in ostalimi tovariši iz drugih nazorskih taborov, vedo in čutijo, kje je resnica in kje je laž. Tako kakor uživajo danes vsi kristjani vso versko svobodo v O. F., tako je bodo v bodočnosti, ker so njen del, ker se bori O. F. za svobodo celotnega slovenskega naroda, torej tudi katoliškega, in ker spada brez dvoma v pojem in vsebino svobode tudi svoboda vere in nazora.
Izdajalska propaganda širi vesti, da namerava Osvobodilna fronta po prevratu uprizoriti splošen pokolj vseh, ki niso tesno z njo. Ta propaganda trdi za vodstva Osvobodilne fronte ne samo, da ni zmožno, ampak da tudi ne bo hotela zadrževati namenov z revolucioniranih množic. Vprašamo vas. kdo razen O. F. je zmožen ob času prevrata res disciplinirano obdržati red in disciplino? Kdo razpolaga s tako vojaško silo, ki se je v dveh letih težkih borb prekalila in ki je danes sposobna strumno nastopati v obrambo naroda pred zunanjim in notranjim sovražnikom ? Ali nam mar daje taka jamstva tudi izdajalska bela garda in takozvana Mihajlovičeva redna jugoslovanska vojska, ki že dve leti netita državljansko vojno?
Pretekli dve leti nam nudita jasen dokaz, da je samo O. F. in naša narodno osvobodilna vojska kot sestavni del NOVE Jugoslavije sposobna vzdržati tudi vso težo prevrata samega. In vi, namesto da bi podprli to edino upravičeno slovensko narodno oblast in njeno vojsko, ki je tudi edina garancija vaše varnosti, delate proti njej.
Ali veste, da vsi tisti, ki jim je bela garda prizadejala toliko gorja, tako zelo sovražijo vse krivce prizade-janih strahot, da bi njihov sproščeni srd pomenil res delno uresničitev tega, kar danes stoji v brezumni propagandi navaja bela garda, če ne bi stala močna in trdna O. F. s svojo vojsko?
Ali veste, da že danes preklinjajo oboroženi hlapci v
vspominu zavedno
Sudbury — Dne 24 junija brzojavno je prejel žalostno vest Jože Smrke, namreč da je njegov brat Janez Smrke, padel v boju nekje na Sredozemlju. Ne moremo mimoiti, da bi ne pregovorili nekoliko več o dobro znanem Slovencu, posebno v Kanadi, pa tudi v Ameriki.
Janez Smrke je rojen dne 6 decembra leta 1905 v Do-ljni Straži, na Dolenjskem, odkoder se je preselil z starši v Faro Mirnapeč, pri Novem Mestu, kjer se je šolal in prebival do svojega odhoda v Kanado.
V Kanado je prišel leta 1922. Nekaj času je delal v gozidu, zatem pa v rudnikih nikla v Sudbury, ter zlatih rudnikih v Timminsu, do izbruha sedanje svetovne vojne. Takoj ob izbruhu vojne, Janez je čutil potrebo, da vstopi v kanadsko armado, kar je tudi storil. Po končanem vežbanju je odšel čez morje, da se bori za pravico svoje nove in tudi stare domovine. Dne 17 januarja 1944, je pa padel za idejo, katero je gojil mnoga leta, da se enkrat vresniči.
To bi bil najkrajši opis o njegovem živlenju, delu in pa zavesti, vzornega delavca — Slovenca — kot smo ga poznali. Naredili bi krivico, ako bi ne opisali njegovega delovanja za času bivanja
beli gardi svoje voditelje, ki so jih zapeljali v nesrečo in da groze uporabljati orožje predvsem proti njim? Ali naj bodo to poroki reda in discipline in vaši čuvarji? Ne! Tu v resnici stoji samo O. F. kot čuvar celokupnega slovenstva.
Ta O. F. želi, da pridemo v novi čas strnjeni in disciplinirani in da bo tudi tiste narodnie izkoreninjence, ki že davno zaslužijo kazen, sodilo ljudstvo po svojih rednih sodiščih. Voljo discipliniranega prehoda v novi čas in pravičnega postopanja v bodočnosti, hoče in je tudi
med nami. Ko je namreč videl in poskusil bedo in trplenje, katero je preučavalo delovno ljudstvo za času di-presije, se je tudi on lotil težavnega dela, organiziranja delavcev v unijo. Posebej pa organiziranja Slovencev v narodno organizacijo, katera bi pomagala priboriti pravico in svobodo našemu narodu. Bil je dolgo let unijski član, ter eden od vsta-noviteljev slovenskega delavskega prosvetnega kluba v Timminsu, pri katerem je zavzemal mesto njegovega tajnika. Kmalu nato se je ra-znesel glas o omenjenem klubu po celi Kanadi, kjer so bivali Slovenci. Za večji uspeh tega gibanja takoj v njegovem začetku, se je pogrešalo delavstvo prijaznega tiska, ki ga skoro ni bilo v slovenskem jeziku. Dobil je stike z vodstvom mimio-grafiranega "Biltena" "Iskra", ki je začel izhajati v Clevelandu. Njegova želja je šla, da bi postal plamen vzpodbude, kakor tudi je poznaje se razširil in dal podlago "Napreju", kateri je začel izhajati v Pittsburgu.
Omenjeni Klub, katerega je Janez bil član, je dajal ne malo podpore delavskemu časopisu "Naprej-u", skoraj do izbruha sedanje vojne. Vojna pa je pozvro-čila mnoge spremembe, če tudi je Janez že nosil vojaško obleko in se vojaško izu-rjeval za bitko proti sovražniku, je skrbel tudi zatem, da bi kanadski Slovenci, ne ostali brez svojega lastnega tiska, kateri jim je toliko potreben, da jih pravilno obvešča o tekočih dogodkih, ter pravilni orientaciji slediti pravo smer. Kako opravičena je bila njegova slutnja, poglejmo in primerjajmo, propagande pamflete, "Pričevanja Slovenskega Nap-rednjaka" — "Slovenci in Partizani." Kako grdo se pogrezajo v svojo lastno brozgo, zagovarjajoč nazi-faši-zem. Tako daleč jih je prignalo, da so postali ne samo sovražniki svojega naroda, ampak tudi izdajalci. Po nji
ZAPISNIK IZVENRED-NE SEJE VPZ BLED
sposobna izvesti O. F. V kolikor pa bodo seveda posa- ^ tttt kUW „1VI 1V11J1. mevzni izdajalci, ki nikakor ^^ mnenju slovenski na-
nočejo prestati z bratomornim bojem, otežili O. F. s to odgovorno nalogo, toliko bo brez dvoma več žrtev, ki bi padle od slovenske roke; ampak to bo krivda tistih, ki vodijo boj proti njej. Če dohiti Slovence odločilen trenutek strnjene in v eni sami vojski, mora vsakomur odpasti strah za nerede, nepremišljena dejanja, za obračunavanje.
Ne moremo v kratkih besedah izčrpati vseh ugovorov in odgovoriti na vse klevete, ki smo jih bili deležni predvsem iz tistih vrst, ki so se smatrali za duhovne in politične voditelje sloveriske katoliške skupnosti. Vendar pa nas spremlja tudi ob tej priliki, ko z dobro vero naslavljamo na vas te sestavke. zavest, da tudi v preteklosti nismo zamudili prilike, da ne bi storili vsega, da vas odvrnemo od pogubne poti narodnega izdaialstva in priključimo osvolbodilnemu gibanju.
Danes nas pri tem ponovnem pozivu spremlja še mirnejša vest, ker je osvobodilni boj slovenskega ljudstva prejel mogočna potrdila v naši ožji in širši domovini in v vsem velikem zavezniškem svetu. Pričela je zmagovati nad lažjo in prevaro resnica in poštenje, zato z neomejenim zaupanjem gledamo v bodočnost. V veliko zadoščenje nam je tudi duhovščina na Primorskem, ki je ostala ob ljudstvu in ga ni zapustila.
To pot, ki jo hodimo, vodi slovensko ljudstvo skozi trpljenje, ogenj in smrt. Toda žrtve niso bile in ne morejo biti zaman, kakor res, da se velike stvari ne morejo roditi iz nič. Ker je v znatni meri prav od nas odvisno, da na tej zadnji postaji veličastnega slovenskega kri-ževeera pota prihranite našemu ljudstvu večje trpljenje, ki bi ga morali prenašati od lastnih zapeljanih bratov, zato vam v tej uri še enkrat kličemo: "Spregledajte, stopite na stran ljudstva in pomagajte mu!".
rod bi se moral vdati Hitle rju, toda taki omenjeni izro-dki so se uračunali. Hvala zato gre zvestim Slovencem in Slovenkam, ter njim naklonjenega časopisja, pri katerem je "Glas Naroda" prvak v Ameriki, Edinost pa v Kanadi. Morda so še drugi, katerih jaz ne berem, da bi na delal pa komur krivico, prosim da mi oprostite, katerih nisem omenil. Zasluge gredo tudi SANSu, ter poštenim narodnim voditeljem v Ameriki, kot je L. Adamič, Etbin Kristan in mnogi drugi, katerih imena bodo vedno bolj blestela v tem pravcu dela, ter onih, kateri polagajo svoje živlenje za svobodo narodov.
Torej nazaj k stvari, Janez, kakor je že povedano
se je bal, da bi Slovenci ne imeli v Kanadi svoj lastni tisk. Zato je delal z vso vnemo zanj in ga vidimo zopet pri ustanovitvi Edinosti. Lahko si zamislimo njegovo veselje, ko je videl tako lep začetek toliko zaželjenega lista Edinost. Njegova dobrodušna narava, se je še bolj razigrala in kar nekam dobre volje je odšel iz Sudbu-ry, ko nas je obiskal predno je odšel čez Atlantik. Tppot je obiskal svojega brata Jožeta, njegovo soprogo in sinove, kakor tudi več drugih znancev in prijateljev.
Kakor že omenjeno, bil je vesele narave, za vsakega je imel le dobre besede in prijazen nasvet, razen nazi-fa-šizma, katerega je mrzel v dno duše.
Kako je bil dobre narave, naj omenim le en dogodek: "Ko je vstopil v armado, je bil suspendiran iz V. P. Z. "Bled" na podlagi, da kot vojak ne more biti član omenjenega društva. Ker pa je bil vnet član in skoraj eden od vstanoviteljev odseka "Krka" v Timminsu, se je počutil da se mu godi krivica, katero je sovražil, a je samozavedno prevzel na sebe tudi to breme. Za nikogar ni imel žal besede, omenil je, da ne vedo kaj delajo, da se bodo prepričali, da niso ravnali pravilno. Ni zahteval kake odškodnine, hotel je ostati le član društva. Njegovi želji ni bilo ugodeno in zato ni rad govoril o tej stvari.
Od takrat se je seveda tudi v tem oziru dosti izpreme-nilo. Sedanje vodstvo bi gotovo kaj takega ne storilo.
O Janezu, bi lahko pisal mnogo, toda ker smo ga vsi dobro poznali, naj zaenkrat zadostuje. Mogoče da bo kdo drugi pisal več in bolj podrobno. Bil je med nami obljubljen in nam ostane vedno v spominu, kot boritelj za demokracijo in svobodo.
Janez je padel — položil je svoje živlenje za svobodo naroda in človeštva. Bil je zvest delavski pravici — bil je njen zvesti branilec! Njegova puška, je izročena nam, da zavzememo njegovo mesto z njo, ter garantiramo, da kakor njegova tako drugih milijonov kri, ni prelita zastonj. Nadomestiti hočemo njegovo mesto če tudi ne morda z puško v roki, bomo pa ga nadomeščali v borbi proti propagandnega dela nazi-fašističnih zločincev.
Janez nam je neštetokrat rekal: "Korakajmo pošteno z poštenimi narodi — bolje je stoje umreti za pravico, kot pa kleče živeti." In to je dokazal. Oklenimo se besede našega pesnika, ki pravi: "Manj strašna noč, je v črne zemlje krilu, kot so pod sol-ncem sužnji dnevi." Zato se borimo za svobodo.
Smrt fašizmu! Svoboda narodu!
Frank Zaic.
Brat predsednik odpre sejo ob 9.45 z običajnim pozdravom ter pojasni, da je sklicana izvenredna seja iz razloga, ker je Zveza prejela račun od pravdnega zastopnika dr. Bruce Williams, za $100.00. To so stroški, ki so jih povzročili gotovi člani prejšnega glavnega odbora, sedaj nahajajoči se pri odseku št. 14 v Kirkland Lake.
Nadalje pojasni, da stroški ki so nastali od stranke oziroma odbora kateri je bil izvoljen na Konvenciji dne 9 maja 1943, že plačani in da jih je dotična stranka tudi sama plačala.
Dočim se stranka; F. Grebene, M. špehar in članstvo katero jih je podpiralo pro-tivi plačati povdarjajoč, da so to stroški Zveze. Sklenjeno pa je bilo na Konvenciji dne 12-14 decembra 1943., da vsaka od spornih strank plačate svojega advokata.
Imenovani dr. Bruce Wi-lliams, hrani Zvezni čarter, katerega mu je izročil v shrambo prejšni tajnik leta 1942, ter se ga brani izročiti sedanjemu Glavnemu Odboru, dokler ne dobi svoje stroške poravnane.
Radi tega razvnela se je splošna debata, ni se pa prišlo do kakega zaključka, kdo je kriv in kdo je dolžan poravnati stroške. Glede tega je sklenjeno, da se Zvezni Čarter oprosti, oziroma vzame od dr. Williams, in prenese na Royal Banko v ( shrambo in da se izplača iz ' ja 1944
Zvezne blagajne omenjeno vsoto $100.00.
Brat tajnik doda k temu sklepu, da Zveza ne bo in ne sme trpeti nobenih stroškov, ker ni kriva in zato ni dolžna jih tudi plačati.
Zveza V. P. Z. B., bo zahtevala povrnitev povročenih stroškov od stranke, ki je stroške povročila in kot taka tudi dolžna sama plačati.
Z tem zaključkom se strinja celotni Izvrševalni Odbor V. P. Z. Bled.
Zaključek seje ob 12 uri.
J. žužek, zapisnikar Obvestilo članstvu V. P. Z. Bled
Tem potem se obvešča članstvo V. P. Z. Bled, da se vrši redna Konvencija dne 10 septembra 1944 v Timmins, Ontario.
Uvod Konvencije se prične v nedeljo popoldne od 3 uri. Kraj, oziroma dvorana kjer se bo vršila Konvencija, bo pozneje poročano.
Izvrševalni Odbor V. P. Z. Bled opozarja vse odseke da pošljete svoje delegate ali delegatinje, kateri bodo zastopali interese vašega krajevnega odseka in Zveze kot celote, ter delovali v korist in razvoj Vzajemne Podporne Zveze Bled. Delegatske glasovnice vam bodo v kratkem poslane.
Upravni Odbor V. P. Z. Bled.
Tajnik, J. Kužnik. V Kirkland Lake 18 juni-
VROČINA, LEPOTIČJE IN RADOVEDNOST
Toronto — Skozi maj mesec vremenjak ni bil najbolj naklonjen Torontčanom. Dnevi so bili bolj hladni kot navadno, pa tudi pričetek junija ni bil tako vroč, kot je bilo želeti zlasti onim, ki se kaj radi zabavljajo na kopališčih ob prostem času.. . Toda junij je končno junij ! Stopnjema je potiskal barometer do višje in višje stopnje in dognal v zadnjem tednu do 91 stopinj, kar je bilo seveda prenagla sprememba in slišalo se je precej prigovora.
Eni so tarnali rekoč: "Ti hudir ti — pa je res vroče." Drugi so pa odobravali z pripombo : "I glej ga no, kadar je mraz, Ti ni všeč, ko pa malo prigreje, zopet godrnjaš. V park se zateči prijatelj ali pa na kopališče, da osvežiš sapo."
In res veliko ljudi je šlo na kopališče ob večeru, posebno pa soboto zvečer in nedeljo. Poulične, so kar nabito polne tako, da človek včasih komaj diha. Je pa razlika med ljudmi tudi pri tem. Dokler eni komaj čakajo da izidejo na prosto, so pa drugi kaj radi zopet v gnječi.
IZ URADA
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
3935 W. 26th Street, Chicago 23, 111.
Oklic konvencije
Prva konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta se bo vršila v Clevelandu, Ohio, v soboto 2. septembra 1944, in po potrebi se bo nadaljevala 3. in 4. septembra. Zastopstvo na konvenciji imajo člani izvršnega in širšega odbora SANSa ter izvoljeni delegati njegovih podružnic, ali njihovi namestniki, in delegati ali namestniki od izvršnega odbora odobrenih organizacij, društev in skupin, ki so finančno in moralno pripomogle do zgraditve naše organizacije. Vse aktivne SANSove podružnice so upravičene do enega ali več delegatov na podlagi svojega članstva ali števila prispevaj očih društev in skupin, priključenih vsaki podružnici, druge prispevajoče organizacije pa vsaka do enega delegata.
Neaktivne podružnice in organizicije, ki finančno niso prispevale v SANSovo blagajno, niso upravičene do zastopstva.
Poziv za volitev delegatov in namestnikov
Vse SANSove podružnice, ki so v smislu zgorajšnjega pojasnila upravičene do zastopstva na prvi konvenciji, se pozivajo, da izvolijo svojega delegata in njegovega namestnika na redni ali izredni seji vsake podružnice v mesecu juliju in avgustu. Vsaka podružnica je pismeno obveščena, do koliko delegatov je upravičena, na podlagi števila prispevajočih članov, društev ali drugih skupin in na podlagi prispe-vane vsote, in ima pravico izvoliti dotično število delegatov.
Druge prispevajoče organizacije, društva in skupine, ki ne tvorijo redne podružnice SANSa, so istotako obveščene, da izvolijo in pošljejo na konvencijo svojega delegata ali njegovega namestnika.
število delegatov za vsako podružnico ter imena nevč-lanjenih organizacij, ki prispevajo v SANSovo blagaj-
no, je določil SANSov izvršni odbor na svoji redni seji dne 1. juliju na podlagi podatkov v upravnem uradu SANSa.
V naselbinah, kjer je več podružnic, se smejo podruž-1 niče združiti v svrho izvolitve enega delegata. To velja le za podružnice, katere vsled finančnih razmer ne morejo poslati vsaka svojega delegata na konvencijo.
Imena in naslovi izvoljenih delegatov in njihovih namestnikov morajo biti poslani v SANSov urad ne kasneje kot do 19 avgusta 1944.
Vozne stroške delegatov plača vsaka podružnica ali prispevajoča organizacija sama, iz SANSove blagajne pa se bodo plačale le dnevnice za čas zborovanja.
Vsaka podružnica ali organizacija, ki je upravičena do delegata ali delegatov, naj izroči svojemu delegatu ali njegovemu namestniku pravomočno poverilnico.
Vsa druga navodila in informacije bodo objavljena v slovenskih listih, ki objavljajo SANSova poročila. Chicago, 111., 1. julija 1944. Slovenski ameriški narodni svet,
Etbin Kristan, predsednik, Mirko G. Kuhel j, izvršni ta j.
Posebno mladi pari, bi včasih najraši videli, da poulična kar naprej drvi, In kako je nekam nerodno stopiti ven, ko je najslajši pogovor o raznih ljubezenskih zadevah.
Pride se pa zopet do raz-vedrilaTPoletni čas pravimo, je najlepši v prosti naravi. Poleg nebesnega bisera jasne noči, tudi sem in kje se ptiček oglasi, napol kremlja-jočim glasom: "Cvrk . . . cvrk . . . črk." Med ljudmi so pa seveda razne šege, navade in občiji. En čas je obleka v raspravi, namreč kroj. Ta je primeren za junij, oni za julij in ta pa zopet za avgust. Zatem pridejo izleti in pikniki, večerne zabave, ki-nogledališče itd. In zopet je vse polno pogovora, kjer si drevi bil, kam boš jutri šel, kam pa v nedeljo? Glejga zlomek, pa bil pozabil soboto, ki je menda najbolj važna. In res da je!
Zdaj izbirajo lepotice na Sunyside Beach, namreč: "Miss War Worker." Kakšno zanimanje vlada med! ženskami, je pa res nekaj. Zberejo se mlada dekleta v bolj priprosti obleki, sodniki navadno odlašajo precej času z oceno. Naposled se pa vendar odločijo. In kaj mislite od 50 in 60 deklet, samo tri?
Wel — sodniki so, pa mirna bosna. • Ne velja zdaj preganjati se radi tega ali pa tega, se zasliši godrna-nje. Pa bi bila prej pomislila na to in oni, tolaži znanka ali prijateljica. Kaj pa mati porečejo ? šmentana reč, ta sodnik pa res ni imel dobrega okusa. Ono dekle tam na kraju, je pa velik lepše! Je lepo prijazno, pa kako mili pogled ima! Je res. lepo, toda . . . Ja, kar je res, je pa res, se oglasi zadaj očka, ki je ves čas tako rado-vetno opazoval lepotice v vrsti. In drugi možički so pa prikimali — ja, je res!
Kaj mladi fantje? Mar niso stali oprti eden na drugega dolgo uro, predno je sodnjiska modrost izbrala lepotice? Da — bili so oprti drug na drugega, pa tudi za žvižgali, pa prav glasno. Saj veste tisto, ki je včasih slišite v "muvis" ali pa kje na vogalu ulice, ko gredo dekleta naproti. Eni so žvižgali, drugi pa: "Hej baby! come . . . come down!"
Tudi samega me je nekaj prijemalo, da bi se bil postavil v vrsto!
Poročevalec.
Drugo zasedanje AVNOJA
(Iz 2 strani)
gubili, ampak je vrhovno zakonodajno telo Jugoslavije samo potrdilo, kar je slovenski narod dosegel z lastnimi silami.
III
Zasedanje AVNOJ-a predstavlja novo razdobij e v o-svobodilni borbi naših narodov. če je imelo narodno osvobodilno gibanje doslej pretežno politični značaj, značaj osvobodilnega gibanja, ki se je sprožilo mimo in proti volji oficioznih državnih organov, postaja sedaj predvsem izraz naporov in borbe mlade državne tvorbe naših narodov.
Ljudske množice so sklepe AVNOJ-a pozdravile z navdušenjem, izdajalce in protiljudsko reakcijo je pa prevzela smrtna panika. Naravno je, da je našlo drugo zasedanje AVNOJ-a živ odmev doma in v inozemstvu. Nastrotniki narodno osvobodilnega gibanja so hoteli pa-ralizirati vpliv drugega zasedanja AVNOJ-a s tem, da so poskusili vse sile koncentrirati in postaviti proti narodno osvobodilnemu gibanju enotno fronto. Beograjski radio je pozival na enotnost srbstva, zagrebški na mobilizacijo sveh hrvaških sil itd. Vsa srbska reakcija se je združila: Nedič, Ljo-tič, Mihajlovič pa še kairska vlada s svojo izjavo o teroristih. Prav tako se je povezala hrvatska: Maček in Pavelič, ki se je še posebej obrnil na HSS, in nastal je sporazum o dejanski delitvi oblasti. Oba centra, bograj-ski in zagrebški, sta kovala novo "jugoslovansko federacijo" po nemško patronanco. še posebej se je Maček po-. vezal z Mihajlovičem in oba s kairsko vlado. V Sloveniji so se belo-plavi vezali s sredino. Toda vsi načrti so propadli. Pred ljudskimi množicami so se še bolj razgalili, pred okupatorjem pa so se dokončno popolnoma razorožili. Nemci jim ne dopuste več neodvisnih vojaških formacijih in lastnih oficirjev. Hrvatska domobranska vojska je prišla v sestav nemške, v četniških oddelkih poveljujejo nemški oficirji, a Rupnikovi domobranci so pod poveljstvom Gestapa in SS.
V zunanjem, posebno zavezniškem svetu so sklepi drugega zasedanja AVNOJ-a naleteli na pozitiven odgovor ne samo v široki javnosti Anglije, Zedinjenih držav in Sovjetske zveze, ampak tudi v vodilnih uradnih krogih teh naših velikih zaveznic. Nacionalnega komi-teta formalno še niso priznali, toda vedno tesnejše vojno sodelovanje z našim Vrhovnim štabom govori o dejanskem priznanju stanje kakršno je nastalo po drugem zasedanju AVNOJ-a. Vedno večje uveljavanje Jugoslavije kot vojnega faktorja bo pospešilo tudi formalno priznanje Nacionalnega komiteta s strani zaveznikov.
Zaradi junaške borbe, demokratičnosti narodno osvobodilnega gibanja in demokratične ureditve razmerja med narodi na temelju medsebojne enakopravnosti je postala Jugoslavija središče osvobodilnega odpora v tem delu Evrope in privlačni center zadruge narode, ki se po našem primeru tudi lahko bore proti okupatorju in narodnim izdajalcem. O vpli vu jugoslovanskega narodno osvobodilnega gibanja na sosednje narode pričajo dogodki v Bolgariji, odlok madžarske vlade o nestreljanju partizanov, pozivi londonskega radia Bolgarom in Madžarom, naj se priključijo NOVJ. ter dogodki v Avstriji in Italiji.
IV.
Velike spremembe v notranjem življenju jugoslovanskih narodov so nastale na predvečer odločilnih dogodkov za uničenje Hitlerja in njegovega reda. Na vseh frontah, na italijanski, na zračni, posebno pa na vzho-
pogoji za končno Hitlerjevo vojno katastrofo. Se večje poraze pa je Hitler doživel v mednarodni politiki. Pre padli so vsi njegovi upi na sovjetsko-anglosaški spor. Kakor dokazujeta moskovska in teheranska konferenca, je dosegel Hitler samo nasprotno, tisto, česar se je najbolj bal: utrditev zavezniškega bloka. V tem so bile poražene s Hitlerjem vred tudi take reakcionarne in fašistične klike, kakršna je kairska vlada obenem z Mi-hajlovičevo kliko v Jugoslaviji. Te klike so računale, da bodo v takem neizbežnem spopadu lahko čez noč presedlale z nemških pozicij na zavezniške. Sporazum med velikimi zavezniki je prekrižal vse njihove račune. Izdajalski špekulanti so obtičali tam, kjer so od vsega začetka bili: na hitlerjevskih. fašističnih pozicijah in s Hitlerjem vred se približujejo svoji katastrofi. Prav tako je bil napačen račun teh klik, da ni mogoče sodelovonje našega narodno osvobodilnega gibanja z zahodnimi zavezniki. Računali so celo na spopad med NOVJ in zapa-dom, toda zavezniški odnosi so vedno trdnejši in bodo v prihodnosti še prisrčnejši.
Slovenski narod, ki je bil nepripravljen ob vseh prelomnicah zgodovine — 1848 1918 in 1941 — je za bližnje odločilne dogodke z ostalimi narodi Jugoslavije in politično popolnoma pri pravljen, da lahko brez strahu in negotovosti gleda v prihodnost.
Taka je bilanca, ki je dobila svoj poslednji izraz v sklepih drugega zasedanja ANVOJ-a in zasluži tudi potrdilo slehernega poštenega Slovenca.
Narodno osvobodilno gibanje je nastalo kot izključno politično ljudsko gibanje. Z ustvaritvijo prvih majhnih partizanskih edinic je prvič poseglo po orožju. Organi narodno osvobodilnega gibanja, od terenskih odborov do organov OF, so vzporedno z uspehi naše vojne akcije vedno bolj prevzemali dvojno funkcijopoleg funkcije organa borbe so postali tudi že organi oblasti. Ta proces spada med najbolj svojstvena in najve-ličanstnejša dogajanja te vrste v zgodovini človeštva. Sadov borbe naših narodov ne bodo izražale samo izpolnjene nacionalne in politične zahteve ter pozitiven socialen razvoj, temveč se bodo izražali tudi v globokem vplivu na moralne kvalitete naših narodov. V sedanji borbi, kjer se bore ljudske množice s tako samopožrt-vovalnostjo, samopozablje-njem in prezirom smrti za skupno korist, dobiva lik našega človeka nov, plemenitejši značaj. Sedanja faza naše borbe postavlja pred vse nekatere nove naloge. Poleg tega, da je treba sovražnika politično in vojaško tolči, izvesti maksimalno mobilizacijo vseh ljudskih sil in materijalnih rezerv, je treba predvsem utrditi in dalje graditi temelje naše nove državne skupnosti, ki so bili postavljeni na drugom zasedanju NVNOJ-a, razvijati demokratične organe naše ljudske oblasti v smislu, da se bo preko njih slovensko ljudstvo dejansko začutilo gospodarja na svoji zemlji, da je Jugoslavija za slovenski narod njegova lastna država, v kateri bo sodeloval z vsemi svojimi silami in sredstvi, da bo pomagala krepiti njeno moč, razvijati v njei blagostajne in utrjevati demokratične pridobitve, da jo bo, če bo treba, tudi v bodoče branil z lastno krvjo, kakor jo tudi v teh dneh pomaga graditi s krvjo svojih najboljših sinov in hčera.
ZOJSA.
USODA SLOVENCEV POD OKUPATORJI
VOJNI UJETNIK OPISUJE OKUPATORSKI BARBARIZEM
Junaška obramba Sevastopola
Sestra Mary šuštaršič iz Barbertona Ohio, je od nekega vojnega ujetnika (ime mora biti zamolčano), prejela pismo v katerem opisuje grozodejstva, ki so jih počenjali Nemci in Italijani po okupaciji Slovenije. Sestra šuštaršič se je pismeno seznanila s tem rojakom skozi svojega sina, ki opravlja vojaško službo v nekem taborišču za vojne vjetnike kje so še trije Solvenci, oziroma še dva, ker je bil eden premeščen v drugo taborišče, ker je zagrizen fašist. Pismo se glasi:
Spoštovana gospa šuštaršič! Najlepša hvala za pozdrave Vam in Vašemu možu. Opisal Vam bom, kako je bilo v Ljubljani in okolici po okupaciji Slovenije, kar sem videl na lastne oči.
Ko so aprila leta 1941 prišli Nemci v Ljubljano, so kar pobrali avtomobile in se odpeljali brez vprašanja, Italijani so pa upostavili svoje gospodarstvo. Hitro so pričeli zapirati študente in bolj izobražene ljudi. Pričeli so pobirati tudi mlada dekleta, jih zdravniško onesposobili, da ne postanejo noseče, jim na rokav privezali znak Rdečega križa in jih poslali k italijanskim in nemškim polkom. Ko so ljudje to videli, so začeli bežati v hribe — možje, fantje in dekleta. Tako so se pri nas začeli partizani.
V Ljugljano so potem pripeljali vojake, ki so med našim narodom dobili ime "razbojniki". Nemci in Lahi so tem razbojnikom dali vso prostost, da so lahko počenjali s slovenskim narodom, kar so hoteli. Teh razbojnikov se je vse balo. Oblečeni so bili samo do pasu. Na golih prsih in rokah so imeli naslikane mrtvaške glave.
Nemci so nagnali vse Slovence iz ljubljanske okolice v Ljubljano, tako da je bilo mesto prenapolnjeno in ljudje so bili gladni. Tisti, ki so bili pregnani, so morali pustiti denar in vse drugo, nič drugega niso imeli kot obleko na sebi. Na postaji
so jih sprejemali tisti razbojniki, ki so ljudi kar metali iz vlaka kakor drva. Med njimi je bilo dosti nosnih žensk, ki so na mestu porodile mrtve otroke. Ti nesrečniki so živeli v ograjenem prostoru zunaj v blatu in nihče ni smel do njih. Nekatere so potem spustili v Ljubljano, druge so pa naložili v živinske vagone kot sardine, jih zapečatili in odpeljali neznanokam. Na vožnji je dosti teh ljudi pomrlo za žejo, od strahu in žalosti. Videli smo, ko so vozili Srbe, Hrvate in Slovence. Iz teh vagonov ni bilo slišati drugega kot glas za glasom, ki so prosili vode; a bilo je vse zastraženo in nihče ni smel do njih.
Tako so jih pričeli aretirati in voziti neznanokam tudi iz našega kraja; vsak dan so jih pobrali več. Leta 1942 so pričeli požigati vasi pa obešati in streljati može in fante. V 16 dni so požgali 17 vasi in več posameznih hiš, pobesili 47 fantov in mož, mnogo so jih pa po-strelili; veliko ljudi — moških, žensk in otrok je tudi poginilo v ognju.
V Idriji so v neko napol leseno hišo nagnali 150 ljudi, moških, žensk in otrok — in jo zažgali; vsi ti ubogi ljudje so zgoreli.
Bilo je nekaj groznega in strašnega. Ko so gorele hiše, ali ko so obešali ali streljali ljudi. Naše ljudi so prisilili, da so gledali te strašne prizore. oni pa so se jim smejali in jih sramotili. Mnogim so tudi oči, nosove, ušesa ali pa kaj drugega porezali. Ljudje so preživeli nekaj strašnega, tako da je bilo v ljubljanski pokrajini že malo več ljudi, ko sem bil še jaz tam. Kaj mora biti pa še sedaj. . . . Kar spomniti se ne smem na naše kraje.
Kot že rečeno, ko so pobirali ljudi, da jih odpeljejo neznanokam, so morali vse pustiti doma, da so potem Lahi pobrali. Ko so ljudi gonili skupaj, so jih postavili v vrsto, jih šteli in na vsakih toliko odbrali nekaj, jih pos-
Društveno naznanilo
Tem potom se daje na znanje članstvu odseka Edinost št. 11 V.P.Z. Bled, v Torontu, da se prihodnja redna mesečna seja vrši dne
----- 16. julija, ob 2 uri popoldne
dni vedno bolj dozorevajo v B o I g a r s k o-Macedonski
Veliki piknik v Torontu
Odseki treh bratskih Zvez kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, prirede veliki piknik v nedeljo dne 16 julija na znanem prostoru Don Valley.
Poleg okusne pečenke, sladoleda in mehke pijače, na programu bo raznih zabavnih iger. Za ples bo pa igrala izvrstna godba. V sporedu je tudi tekma za kraljico piknika in Slovence v tem oziru predstavlja vrlo dekle Miss Mary Anzin.
Tem potom uljudno vabimo vse Slovence, Hrvate, Srbe in druge Slovane, da nas ob priložnosti posete za kar se jim vnaprej zahvaljujemo. Zberimo se ob tej priložnosti v duhu bratske sloge, za naš narodni in kulturni napredek.
Prireditveni Odbor:
Obvestilo članstvu VPZ Bled
NARODNI PIKNIK V WINDSORJU
Odseki podpornih društev, V. P. Z Bled, H. B. Z. in S. N. S., prirede veliki piknik v znak dan edinstva Južnih Slovanov v nedeljo dne 16 julija, na Woolat Farmi, Walker in Grandmere Rd.
Poleg jestvin in pijače, za ples igra izvrstna godba. Ob tej priložnosti bosta govorila Nick Kovačevič in Marijan Kružič, urednik Novosti.
Vsled tega uljudno vabimo vse Slovence, Hrvate, Srbe in druge Slovane, da se vdeleže piknika in da z tem manifestiramo res dan edinstva Južnih Slovanov.
Prireditveni Odbor:
Z tem se daje naznanje vsemu članstvu odseka št. 1. V. P. Z. Bled v Kirkland Lake, da se bo vršila redna mesečna seja in sicer obvezna za vse članstvo odseka, na dan 16 julija. Začetek ob 2 uri popoldne in sicer v navadnih prostorijah kot običajno.
Omenjena seja je važna in obvezna za vse članstvo, radi nujnih in tehnih društvenih. zadev, katere se imajo na isti pretresati in povo-ijno rešiti.
Z društvenim pozdravom ter na svitenje v sejnem prostoru.
M. Otoničar, t. č., tajnik.
dvorani na 386 Ontario St.,
ter se vljudno opozarja in vabi članstvo, da se v bodoče bolj redno udeležuje društvenih sej.
činkovitost zavezniškega bombardiranja
I run, Španija — Tukajšni krogi podajajo poročila, da je činkovitost zavezniškega bombardiranja železniških prog in drugih prometnih spojev v Franciji, postala tako očitna, da se nacistične sile seveda na priporočilo vlade v Vichy, zavstavile prevoz delavcev v Nemčijo.
Namreč vsled večjih ofenziv zavezniške armade v zapadni. Evropi in Rdeče Armade z vzhoda, Nemci skušajo rešiti problem v industriji in na fronti z tujezem-skimi delavci.
Toda, sabotaža v Franciji na prometne spoje in zavezniško bombardiranje, sta posledica in sprečitev nadalj-nemu pošiljanju delavcev v Nemčijo.
tavili ob zid in postrelili. *
Tako se je zgodilo tudi z mojo ženo. Ona je bila odpeljana v Trst. V tisti skupini je bilo 150 žensk; od teh so jih odbrali 50, jih postavili k zidu in ko je cerkveni zvon naznanil poldne, so zapele strojnice in one so ostale mrtve ob zidu. Tako mi je povedal neki laški žan-dar s katerim smo se doma poznali. On je bil tudi zraven ali ni hotel povedati, pri katerih je bila moja žena. Jaz sem prejel pismo dva dni poprej, ko so me Ameri-kanci dobili v južni Italiji. V pismu je bilo zapisano, da so odpeljali mojo ženo, pobrali vso živino in denar.
Tako Slovenci nič ne vemo drug za drugega, kdo je živ ali mrtev. Na vse strani smo bili razpršeni. Zame je še dobro, ker sem zdrav in tako bolj miren. Upanje pa le imam, da bo enkrat še za-plapolala naša slovenska za stava in prišla luč svobode. Bili smo dolgo v temi, da nismo vedeli, kaj se godi po svetu in tudi ne, kaj je živlenje.
Tiste vasi iz katere ste doma Vi in Vaš mož, se malo spominjam, Tam okrog sem hodil, ko sem trgoval z živino. Ako mi bo še kdaj sreča mila, da se vrnem v rodne kraje, jih bom takoj obiskal, ako bo še kdo ostal živ.
Prosim, da ne objavite mojega imena v javnosti. Ako bi Lahi izvedeli, da sem jaz opisal njih grozodejstva, bi me grdo gledali, ker tukaj sem sam med njimi. Sprejmite najlepše pozdrave Vi in Vaš mož. Kadar pridemo v našo domovino, bomo pa zopet zapeli kako slovensko pesem, tudi tisto nikdar pozabljeno: "Stoji, stoji Ljubljanca. . . ."
Gornje pismo smo ponatisnili iz PTosvete z dne 21 junija. Vsak komentar bi bil po našem mnenju odveč, ker samo za sebe jasno govori o težki usodi, ki je zadela naš narod pod okupatorji: Toda njegova javnost in resničnost, je obenem najboljši odgovor onim, ki dolžijo Partizane in Osvobodilno vojsko za številne žrtve, ki so jih počeli posebej izbrani razbojniki, kakor pisec tega pisma opisuje zločinsko poho-tnost istih, ki jo je gledal na svoje oči, uredništvo.
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Ampak Cibulko, je bil močno ranjen. Zapuščati ga je začela moč. Padel je na zemlj*^. Ivan Krasnoselski, je umrl junaške smrti. Posrečilo se mu je, da je zažgal dva sovražna tanka. Samo trije mornarji so še ostali. Njihova municija je bila skoro izčrpana, tako tudi steklenice z gorljivo tekočino. Nekaj ročnih granat in to je bilo vse. Mogli bi jih vreči in zbežati. . . Sovjetski mornar ne beži iz bojnega polja in tudi se ne poda, temveč si izbere smrt jujiaka.
Politični častnik Filčenko, si je pritrdil granate za pas. Njegov obraz je bil miren. Ni rekel besedice svojem tovarišem, a razumeli so ga. Paršin in Odincov, sta tudi privezala svežnje okoli sebe. Prvi, ki se je vrgel pod tanke, je bil politični častnik Filčenko. Odincov in Paršin, sta videla kako je lezel tank črez telo njihovega tovariša. Ampak se nista ustrašila. . . nista omahovala in nista opustila svojega sklepa. Zagrabila sta eden drugega za roko v zadnje slovo in se nato vrgla pod prihajajoče tanke.
Še dve eksploziji ste zagrmeli v stepi. . .
V tem spopadu je pet mornarjev uničilo deset tankov, ostali so se pa obrnili nazaj. Sovražna pehota je pa pobegla v neredu do svojih postojank.
Skupina mornarjev je potisnila naprej za bežečimi fašisti, vničujoč prestrašene Hitlerjevce s kroglami in ročnimi granatami ter bajoneti. Mornarji so vrgli fašiste nazaj, ter mnoge teh tudi pobili.
Ko je bila bitka končna, naši mornarji so našli Cibulko ležati ne daleč od vničenega tanka. Bil je popolnoma izčrpan, vsled izgube krvi. Po skranjem prizadevanju je še zbral toliko moči, da je povedal komisarju Sipajevu. tajniku strankinega biroa o junaški smrti njegovih rokah tajniku strankinega biroa o junaški smrti njegovih štirih tovarišev. Mornarji so ga vzdignili na roke in v njihovih rokah je umrl peti junak neustrašenih mornarjev črno-morske flote.
Telefonist
Telefonist Devitjarov je dobil povelje da vzpostavi zvezo z sedmim odelkom. Pokrajina črez katero je moral iti, je bila izpostavljena ognju sovražnih avtomati-čark. Divjal je srditi boj. Devitjarov je bil svest težavne naloge katera mu je bila dodeljena. Vedel je, da bo to mogoče zadnja pot. . . Ni se pa obotavljal.
Obložil se je z več ročnih granat, ter avtomatično puško in se podal na delo. Kmalu je bil opažan, ter obkoljen po oddelku sovražne patrole z avtomatičnimi puškami. Devitjarov ni obupal. . . Spretno si je poiskal zaklonišče, ter odprl ogenj. Začel je podirati posamezne fašiste, ki so prihajali proti njemu od vseh strani. Fašisti so odgovorili z ognjem, očividno pa je bilo, da so ga sklenili vjeti živega.
Devitjarov je spoznal to. . .
"Saj ne bo šlo tako, je sam pri sebi zamrmral Seva-stopoljčan". . . Sevastopoljčan se ne poda.
Odločil se je, da se bo boril do zadnjega vzdiha. Mnogo fašistov so podrle krogle neustrašenega Rdeče-ar-mejca, Vsak pokus da ga vjamejo živega, se je izjalovil. Njegov cilj pa ni zgrešil približajočih se Hitlerjevcev. Toda nenadoma se je pojavil fašistični tank izza grmovja. Poklican je bil na pomoč. Valil se je nasproti Devitnja-rova. Vaše fašistično jeklo ne vzdržalo! je zakričal. "Mi se vas ne bojimo!"
:"Za dom in državo — za Sevastopol". . . je skočil naprej nasproti oklopni pošasti. Pogumno se je vrgel pod fašistični tank. Sledila je eksplozija ob kateri je bil tank razbit v drobne kosce, še eden junak je ponovil največje delo junaštva petih mož črnomorske flote.
(Se nadaljuje prihodnjič)
SOVIET FILM FESTIVAL
PONEDELJEK IN TOREK 10 IN 11 JULIJA
MLADINSKI IZLET
Mladinski odsek društva "Krka" št. 3. V. P. Z. Bled. priredi izlet dne 16 julija na Sandy Falls.
Vabljeni so vsi slovenski otroci, člani in nečlani. Vožnja, mehka pijača, sladoled in nekaj prigrizka bo za otroke brezplačno.
_ Vabljeni so tudi vsi starši otrok. Ne imejte izgovor, ja, naš ni v društvu, ali pa kaj bi šel tja, saj je vseeno če ne gre. Ne, ni tako! Slovenski starši privoščite svojim otrokom par veselih ur zunaj v prosti naravi. Povese-lite se z njimi tudi Vi sami. Ob kateri uri in kje se bomo zabavili, vam bomo že pravočasno povedali.
S sestrinskim pozdravom, za mladinski odsek.
Lucija Ponikvar.
OBVESTILO
Redna seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev je sklenila, da se vrši izredna seja dne 14 julija v Communi-ty Hali 386 Ontario St. Pri-četek izredne seje ob 8 uri zvečer.
Tem potom naprošamo članstvo odseka in tudi druge rojake in rojakinje, kateri se zanimajo za narodno delo, da se vdeleže izredne seje. Glavna svrha je, da se pogovorimo o drugi Konvenciji Zveze, ki se vrši dne 30 julija in o banketu, ki ga priredi odsek v počast delegatom jn delegatinjam.
W<sv the Orteof Lenin forbeing thebestfihnor Soviet life today
SREDO IN ČETRTEK 12 IN 13 JULIJA
PETEK IN SOBOTO 14 IN 15 JULIJA
PROFEf fOR MAMLOCK
A crushing indictment of Nazi tenor
VICT0RY THEATRE
Vogal: SPADINA IN DUNDAS