,,DOM IN SVETJ' 1892, tev. 7.
335
prav toplo priporoamo to knjigo, osobito onim. ki kanijo obiskati bujno se razvijajoi kraljevski Zagreb. Sramotno je za Slovenca, ako se pouuje s kakim nemkim kaipotom, ko ima v bratovskem slovstvu boljo knjigo. Kdor pa hoe kako mesto tako obiskati, da mu kaj koristi pot, mora se vsekako poprej seznaniti z njegovimi odnoaji. Prav line slike so posnete po fotografijah. Novi nart ima e tudi skupni kolodvor, ki se razteza prav za akademijskim trgom. Glede na to, da Slovenci radi obiskujejo svojo prestolnico, kazalo bi pa, da se im najpreje izda tudi kaipot po beli Ljubljani, ki bi prav dobro sluil nam i Hrvatom. Tudi Hudovskega spisu elimo, da bi se dale raziril med Hrvati in Slovenci. Gena 1 gld. bi se utegnila na prvi pogled komu previsoka zdeti, a e pomislimo, da je v knjigi toliko lepih slik, ni pretirana. Nekaj izvodov je pisatelj poslal v razpeanje gosp. Ant. lo-gar-ju, kuratu na Gradu; kdor eli knjige, dobi jo lahko pri njem. i.
EKO SLOVSTVO.
Ilustrovano delo: Zemska jubilejni vf-stava v Praze 1891 je dospelo ravnokar
Nae slike. Franiek Pustavrh. (Str. 289.) Ta slika je narejena tono po fotografiji, katero nam je iz dobre roke poskrbel sam gospod pisatelj. ubicev Sv. Martin, (Str. 296, 297.) Naroniki nam bodo hvaleni za posnetek slike, ki spada med najbolje v nai domovini. Podoba nam je prizadela mnogo strokov, ker nismo imeli dobre fotografije za porabo in je bilo torej njo obilno dela. Glede na sliko samo opozarjamo itatelje na str. 146. in 147. naega lista. Kae nam svetnika, ko obuja umrlo her alostnih stariev. Danes podajemo v slikah tiri obraze iz japonskega ivljenja. Japonsko je jako zanimiva deela. Kakor hitro bo-demo mogli, objavimo spis o sedanji Japonski. PoglednaAleksandrijo. (Str. 329. Ogledo-valec gleda proti severu in ima velik kos Aleks-andrije pred seboj. Na desni vidi Pompejev steber in Kom-ed-Dik, na levi pa dale po mestu in tudi veliki jezuitovski kolegij.
Matica Hrvatska je imela redni obni zbor dne 19. junija Predsedoval je naelnik gosp. Tade Smiiklas. Spominjal se je v govoru napredka Hrvatske Matice odi. 1836. sem. Imetek znaa poleg hie 50.628 gld. 45 kr.
Muzejsko drutvo za Kranjsko je zborovalo
dne 21. junija pod predsednitvom gosp. Andreja Senekovia. Udov je 198 podpornih, tirje astni,
do 19. snopia. V 16 sn. je dopolnjeno poroilo o (poljedelskem) gospodarstvu in ivinoreji od prof. Frana Sitenskega, kateremu slede e poroila: Vinoreja (pie Josip imaek, ravnatelj vinoreje kneza Ferd. iz Lobkowic). potem Vrtnarstvo in sadjereja od M. Fulina, urednika asopisa ekih vrtnarjev. V tekstu je 22 lepih ilustracij, med katerimi se posebno odlikuje slika Souzen od Rudolfa iz Ottenfelda. Cena snopiu je 36 kr. O 17. in dr. prihodnji.
Iiisti illologicke. Vvdavaji se nakladem Jednotv eskvch filologu v Praze. Odpovedni re-daktofi Jan. Gebauera Jos. Krak Ronik osemnactj. Ta list je strokovnjaki, za filologe, izhaja na leto v estih zvezkih po pet pol v osmerki. Naronina 3 gld. na leto. Narouje se v Pragi, Klementinum.
asopis pro pi sto vam Mathematiky a Fysiky, ktery se zvlatnim zfetelem k stu-dujicfm rediguje prof. Augustin Pavek a vvdava Jednota eskjch mathematiku. Ronik XXI. V Praze. Nakladem Jednotv esk. mathematiku. Ta mesenik izhaja na tirih polah v 8. in stane na leto 5 gld. Oba asopisa priata, kako skrbno se goji pri ehih strokovnjako znanstvo.
trije dopisujoi. Dohodkov je bilo v letu 1891. 1444 gld. Izdalo je tri zvezke Tzvestij, o katerih bodemo poroali v prihodnji tevilki.
Matice Slovenske obni zbor je bil dne 22. junija. Predsedoval je gosp. kan. Jos. Marn. Obni zbor je prial o vsestranskem napredku Matice.
Nove iznajdbe. Nekatere vednosti in umetelnosti jako urno napredujejo. Skoro ne preide mesec, da bi ne poroali asniki, kako se je zopet kaj izboljalo v fotografiji. Na Anglekem so sestavili tako pripravo, ki sama naredi loveko podobo s fotografijo. Treba se je vstopiti pred tisti stroj, vrei v neko luknjo denar (blizu 6 kr.), tam poakati kakih 40 sekund, in na dan pride slika, ki ni slaba. Polagoma bodo tudi pri nas postavili take stroje, saj ima njihov posestnik pri vsaki podobici e 3 kr. dobika. Lepo znajo ugati fotografije (portrete) v porcelan. Da se posebno lepo prirediti taka slika na grobne spomenike. Slika, v porcelan ugana, je natanna in stanovitna. Ko bi bila ta stvar bolj znana, gotovo bi dal marsikdo napraviti na grobni spomenik tako podobo. Vedno bolj obetajo, da se bode dalo fotogra-fovati tudi v barvah. Take poskuse je delal s precejnim uspehom G. Lippmann, in veaki menijo, da se bode polagoma vendar-le dalo dognati, kar se je zdelo skoro isto nemogoe. Se bolj udno je to-le: Upajo, da se bodo dale podobe ali risbe prav tako sporoati in prenaati v daljavo, kakor dandanes telegrafujejo in pa govore s telefonom v daljavo po elezni ici.
Razne stvari.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si