ftnll.it« ■
rOlUtlll
v gotovini
Lato VIII, it. 276
Ljubljana. torek 22. novsmbra 1927
Cena 2 Din
mm «a»«|a
Stane
Dta Oglasi po
Um «5 —. u
Ltahflana, Knllm «hM iter. 5/L liMrn ftt. topa inala«, p—aH todi
•t M)«.
RakapU aa vračaj*.
»t s*. —
It aagi.
UM; UuMttttt, PNta-4. — TaaoB tt.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Tna
Ljubljana, 21. novembra.
Ko se je likvidiraj spor z Bolgarijo, ki je nastal zaradi atentatov v Stranici ter okolici, močno pa poostril zaradi umora generala Kovačeviča. smo bili z izidom likvidacije le napol zadovoljnL
Sofijska vlada je res pokazala svojo dobro voljo, ko je razglasila obsedno stanje v obmejnih bolgarskih okrožjih čdstendilskem in petriškem. Ali s tem je bilo njenih odredb zoper akcijo make-donshmjuščih konec. Izjave vodilnih bolgarskih državnikov so bile sicer v nekih ozirih zelo simpatične; z nanašanjem potrebe po čim izdatnejšem izboljšanja odnošajev z našo državo in pa z določno obsodbo atentatske akcije so ti govori vzbudili pri nas ugoden odziv.
Ali kljub vsemu temu se nismo mogli fzneblti skeptičnih pridržkov. Zavedali smo se, da ne gre za likvidacijo enega incidenta, enega spora, marveč sploh za odstranitev spornega netiva med obema sosedama. Tako netivo pa predstavlja ves sistem atentatov ter ui.no-rov. trojk in petk ter vsega onega, s čimer vrši makedonski revolucijorarni odbor svojo prevratno akcijo na našem teritoriju. Glede tega sistema ni Bolgarija ničesar ukrenila; ni nastopila zoper centralo makedonstvujuščih in ni v ničemer pokazala, da misli v bodoče ovirati njeno delovanje, ki izhaja prej ko slej iz celic v Bolgariji. Ker se v tem pogledu o priliki likvidacije ni odredilo ničesar bistvenega, nasn je veleva'a dolgotrajna izkušnja, da nam je nadaljnji razvoj bolgarsko-jugoslovenskih odnošajev motriti še vedno zelo skeptično. Zavedali smo se, da je treba le par novih bomb, nove trojke makedonstvu-juščih in zopet se bodo vrstile razprave o sporu med Bolgarijo in Jugoslavijo.
Seveda se je zgodilo prav tako, kakor smo se bali. Makedonstvujušči so naperili svoj napad to pot železniškemu prometu pri Skoplju. Kvaliteta objekta je stranskega pomena, ker gre za princip, ki je bil in ostane: pokazati nam in Evropi, da makedonstvujušči ne bodo jenjaii s svojo teroristično akcijo, dokler se njihove zahteve nc izpolnijo.
V Beogradu se to pot atentat ocenjuje zelo obzirno. Mlglaša se, da je delo onih, ki jim je v računu, da se odnošaji med našo kraljevino in Bolgarijo nika-ko iie izboljšajo; zato da je potrebno, da se zaradi atentata razmerje med nami in Bolgari ne poslabša.
To je gotovo popolnoma pravilna presaja. Prijateljski pakt med Francijo in Jugoslavijo je naš ugled na Balkanu gotovo močno povzdignil. Mogel bi vplivati tudi na merodajno Bolgarijo, da da svojemu spravljivemu zadržanju še večjega povdarka. Prav to pa seveda ne gre v račun makedonstvujuščim in še marsikomu, zato morajo zopet pokati peklenski stroji ...
Zelo se bojimo, da ne bodo dolgo mogoči tako obzirni komentarji. Zakaj kdo nam garantira, da ne bo jutri peklenski stroj ali bomba ali revolverska krogla namenjena vidnejšemu objektu in s hujšim eiektom. Potem pomirljivo zadržanje novin in občinstva ipak ne bo zaleglo: nastalo bo novo razburjenje in uspeh bodo imeli vsi oni, ki jim pomir-jenie na Balkanu ne gre v račun.
Spričo tega in drugega sredstva nego izruvati zlo s korenino. To se pravi z drugimi besedami: dokler ima v Bolgariji nemoteno svoje akcijsko središče notranja organizacija revolucionarnih makedonstvujuščih. toliko časa ne pomaga niti dobra volja na obeh straneh niti obsedno stanje na meji. Edino sredstvo je odločen afront sofijske vlade proti revolucionarnim centralam samim. Dokler do tega ne napredujemo, tako dolgo težko da bi mogli odstraniti poglavitne ovire iskrenemu sporazumu in resničnemu zbližanju med obema državama.
Tajna razprava o zunanji politiki
Beograd, 21. novembra, pu. Na dnevnem redu seje Narodne skupščine, ki bo v sredo, ie interpelacija o zunanji politike naše države. Odgovor zunanjega ministra se pričakuje z veliko nestrpnostjo. Za opozicijo bodo govorili Joca Jovanovič, St. Radič in vsekakor tudi Pribičevič. Kakor se. doznava, bo opozicija zahtevala, naj se seja pretvori v tajno, da bi se na ta načm lahko -bolj odkrito razpravljalo o celokupnem zunanjem položaju ter zlasti tudi o vsem onem. o čemer bi se iz umljivih razlogov ne moglo javno razpravljati.
Kralj zopet v Beogradu
Beograd. 21. novembra, p. Nocoj ob 6. se je kralj vrnil iz Topole v Beograd.
Krstna slava patrijarha Dimitrija
Beograd, 21. novembra, p. Jutri slavi svojo krstno slavo patrijarh Dimitrije. Svečanosti se bodo udeležili predsednik vlade, pred sednik Narodne skupščine, ministri pravde, prosvete, šum, ver, javnih del ter zastopniki beocraiske občino.
Možnost odstopa finančnega ministra
Razočaranje nad odporom, ki ga je izzval njegov proračun. —• Kaj je z izenačenjem davkov. — Nameravano ukinjenje sodniške stalnosti je ▼ nasprotju z ustavo
zmanjšanje za celo milijardo. Od vsega tega pa ni ničesar, nasprotno se je proračun povečal in izkazuje celo deficit
Beograd, 21. novembra, r. Zaradi današnjega praznika Sv. Arhangela Mi-
hajla, ki ga slave mnogi v prestolnici, med njimi tudi ministrski predsednik, ni bilo danes v političnem življenju nobenih posebnih dogodkov. V klubih Narodne skupščine se je nahajalo le majhno število poslancev.
V političnih krogih se živahno komentirajo razni vladni ukrepi in načrti. Predvsem obsojajo namen ukiniti s 1. aprilom prihodnjega leta stalnost sodnikov. Povdarja se, da je ta namera v jasnem nasprotju z ustavo, bi v čl. 112 izrecno jamči vsem sodnikom nepokretnost.
Razen tega so vsi politični krogi ne glede na stranke, tudi vladni poslanci, silno razočarani nad novim proračunom. Finančni* minister je z veliko reklamo napovedoval minimalni prihranek 10 odst. v novem proračunu in njegovo
nad 210 milijonov. Jasno je, da bo vlada prisiljena iskati za ta deficit pokritje z novimi davčnimi bremeni.
Politični k^ogi dalje ugotavljajo, da vlada sploh nima resnega namena izenačiti davke. To da je razvidno že iz tega, da je bfl novi proračun izdelan na stari davčni podlagi in da ne upošteva davčnega predloga finančnega ministra, ki bi moral v mnogih točkah stopiti v veljavo že s 1. januarjem 1928.
Zanimivo je, da se je nocoj v političnih krogih govorilo, da ni izključena ostavka finančnega ministra, ki baje ni pričakoval, da bo njegov proračun naletel na tako hud odpor, zlasti pa se ni nadejal, da bodo nastopili proti njemu tudi radikali.
Finančni minister o svojem proračunu
Minister priznava pravico kritike, zahteva pa stvarnost. — Zakaj je proračun izdatkov višji od sedanjega. — Štednja v državni administraciji. — Minister zatrjuje, da je njegov proračun
prvi, ki je res realen
Beograd, 21. novembra p. Finančni minister dr. Bogdan Markovič ie z ozirom na razne izjave politikov o novem proračunu 1podal danes novinarjem daljšo izjavo, v kateri sicer priznava potrebo kritike, meni pa, da je dosedanja kritika njegovega proračuna neutemeljena Dr Bogdan Markovič pravi, da je zastavil ves svoj trud in vse svoje znanje za interese domovine, za sanacijo naših finančnih in gospodarskih razmer. Znižanje državnega proračuna in izvajanje štedenja, ki ju želi iskreno, je izredno težko, ker za ti dve smernici nimajo pravega umevanja baš oni, od katerih je odvisno ustvarjanje ugodnih razmer in ugodne atmosfere v to svrho. Želel je, da bi o proračunu najprej govoril v Narodni skupščini, ker pa gre za velike državne interese, aa-pravija s svojo izjavo izjemo.
Kar se tiče proračuna samega, izjavlja finančni minister, da ga je izdelal na popolnoma realni podlagi, z vso iskrenostjo in točnostjo. Storil ni ničesar, da bi Narodni skupščini in javnosti prikril pravi in realni položaj. Šel je v tem oziru celo tako daleč, da niti ni skušal prikriti proračunskega deficita, kar bi gotovo lahko storil.
Zakaj so izdatki narastli
Napačna je trditev, da izkazuje predloženi proračun večje izdatke kakor tekoči proračun. Nasprotno ie res, da je proračun zmanjšan baš v izdatkih za državno administracijo in v izdatkih za neproduktivne potrebe. Ti izdatki so zmanjšani za nad 600 milijonov dinarjev, odnosno za 430 milijonov, ako se vzame v poštev prenos poslov na oblastne samouprave. Tako so bili zmanjšani izdatki pri notranjem ministrstvu za 47 milijonov, pri finančnem ministrstvu za 54 milijonov, pri ministrstvu ver za 2-4 milijonov itd Ako se primerjajo izdatki novega in tekočega proračuna, je videti povečanje le pri onih izdatkih, ki se avtomatično zvišujejo, kakor n. pr. postavke za pokojnine in plačevanje državnih dolgov.
Nadalje izvira 'povečanje izdatkov iz dejstva, da so uvrščeni v proračun vsi izdatki raznih državnih podjetij zasebnega značaja, ki so se doslej nahajali izven proračuna, kakor n. pr kopališča, zdravilišča, lekarne, zavodi, posestvi Belje in Topolo-vac, sladkorna tovarna na Čukarici itd.
Izdatki teh podjetij ,v dosedanjih proračunih niso bili upoštevani in tvorijo zato samo navidezno povišanje novega proračuna. Njihova vsota znaša skupno 353 mi-
lijonov Ako prištejemo še povišane pokojnine in povišane anuitete državnih dolgov, je jasno, da so neutemeljeni očitki, da Je novi proračun višji od sedanjega.
Zmanjšani izdatki javnih državnih podjetij
Prav tako se mora pri premotrivanju proračuna upoštevati tudi proračun državnih podjetij (želeanica, požta, monopol itd.). Tu se vidi, da so se izdatki zmanjšali na nor-malo. Proračun državnih podjetij izkazuje vsoto 3 milijard 931 milijonov dinarjev. Ta znesek je za 190 milijonov nt?ji od iadatkov, ki jih vsebuje za iste postavke sedanji proračun. fe tega se najbolje vidi, v koliko ie doseženo zmanjšanje izdatkov.
Tudi jaz bi mogel pri sestavi proračuna, ie nadaljeval fin. minister, delati, kakor so prej delali. Mogel bi odredita, da se ne vstavijo v proračun vsi Izdatki, česar pa nisem storil, ker sem imel za cilj realnost stvari. Iskal sem realno podlago za sanacijo naših finančnih razmer in kdor hoče na ta način primerjati višino izdatkov v novem proračunu z izdatk' tekočega proračuna, bo prišel do zaključka, da dela naša država res stvarne napor« za sanacijo državnega proračuna, do zaključka, ki Je v interesu naroda 5n v in+eTesu državnega kredita.
Ukrepi za štednjo
Ves kompleks ukrepov, s katerimi se vrši zmanjšanje izdatkov, obstoja predvsem v ukrepih, ki se uporabljajo v mejah možnosti za zmanjšanje izdatkov v posameznih ministrstvih. V to svrho se dela na tem, da se državna administrativna organizacija čim bolj poenostavi in s tem poceni. Drugi kompleks raznih ukrepov, ki omogočajo kompresijo izdatkov, je določen s finančnim zakonom in sklepi ninistrskega sveta, ki se imajo zakonitim potom uveljaviti v Narodni skupščini. Te ukrepe obsegajo razni členi novega finančnega zakona, s katerimi se ukinjajo nekatera sodišča, spreminja praksa v posebnih dokladah na plače, zmanjšuje število popolnih gimnazij na 80, dočim Hh ie sedaj 140, ter se reducira tudi število nižjih gimnazij v krajih, ki so navedeni v finančnem zakonu. V poštev prihaja tu tudi povečano število profesorskih učnih ur, t&inle-nje nepotrebnih fakultet, zmanjšanje stroškov za bolnice, normiranje števila ministrstev ter reorganizacija ministrstev. Določeni komite ministrov ima izdelati tozadevni zakonski načrt, ki bo predložen Narodni skupščini že v roku enega meseca.
Neiasen položaj v Rumuniji
Narodna kmečka stranka proti Bratianovi diktaturi. — Bratianu in zunanji minister zbolela na «španski». — Dijaške manifestacije za Jorgo
Bukarešta, 21. novembra s. Na včerajšnji konferenci delegatov Narodne kmečke stran ke ie očital vodja stranke Julij Maniu umrlemu kralju Ferdinandu, da se ni energično uprl uvedbi despotije v Rumuniji. Kako nepriljubljen je BTatianov režim v inozemstvu kaže dejstvo, da sta na zadnji seji sveta Društva narodov finančni minister Vintila Bratianu in delavski minister Duca brzojavno sporočila ministrskemu predsedniku, da vsled splošne antipatije v Rumuniji ogroža rumunske interese v vprašanju optantov. Ta antipatija pa ni naperjena proti romunskemu narodu, temveč samo proti vladnemu sistemu Bratiana. Podpredsednik stranke Mihalage je izjavil, da vlada v Rumuniji javna diktatura. Med liberalno vlado ln narodno kmečko stranko je napovedana vojna Sporazum z Bratianom je izključen. Kmečka stranka mora v boju proti vladi organizirati upor državljanov.
Bakarešta, 21. novembra g. Ministrski predsednik Bratinu se že nekaj dni ne počuti deteo. Tudi ne sme .zapustiti stanovanja.
Bukarešta, 21. novembra, g. Ziinanji minister Titulescu, ki bi bil moral snoči odpotovati v Rim, je moral svoj odhod odgo-diti, ker je obolel na »španski«.
Bukarešta, 21. novembra g. Dopoldne so priredili pred univerzo številni dijaki zborovanje za prof. Jorgo. Manifestanti so odšli potem pred prostore narodne krnele stranke, da bi tamkaj maniiestirali zanjo. Pri tem je prišlo do spopada s policijo, ki je že od včeraj v stalni pripravljnosti.
Bukarešta, 21. nov. g. »Vitorute objavlja danes drugi del spomina gospe Ltrpescu. Spomini kompromitirajo bivšega prestolonaslednika Karla. V političnih krogih vlada vsied tega velika nevolja, ker se princu Kar lu in njegovim prijateljem ni mogoče braniti pred napadi.
Konec stanovan jskih sodišč
Beograd. 21. novembra, p. Minister za so; cijalno politiko je izdal naredbo, po kateri se mora končati likvidacija stanovanjskih sodišč do 1. decembra,
Protijugosiovenske demonstracijo na Roki ta v Gorici
Kratkovidnost reških nacijoaaltsiov. — Neumevno postopanj« naših oblasti na Sušaku. — Dijaške demonstracije v Gorici v odsotnosti meščanov. — Nadaljne aretacije jugostovenririh akademikov v Padui
Sušak, 21. novembra, u. Že danes dopoldne so se pokazali znaki, da se na Reki pripravljajo protijugoslovenske demonstracije. In res, okoli 4. popoldne sc je zbralo veliko število fašistov na Dantejevem trgu, kjer so imeli izzivalne govore, v katerih so žalili našo državo in naš narod. Potem so demonstranti odšli k mostu, ki.vodi na Sušak kjer so se ustavili in pričeli žvižgati, peti sramotilne pestni, pljuvati na našo stran, groziti s palicami in žaliti naše Uudi.
Naši so bili nekaj časa mirni Ker pa hrup ni prenehal do 7. zvečer, se ie zbrala na naši strani velika množica občinstva, ki je pričela odgovarjati na izzivanje. Italijanov. Naše orožništvo ie zaprlo prehod preko mosta, kar so storili tudi karabinjerii na reški strani. Položaj je postal kritičen, ker se je moglo pričakovati, da bi Italijani začeli streljati.
Vsled tega je šef sušaške policije zahteval nujna navodila od velikega župana. Policija pa je izzvala veliko ogorčenje občinstva, ker je pričela aretirati brez pravega povoda. Tako je bilo aretiranih kakih 20 oseb. Končno so začeli tudi italijanski ka-rablnjerji na drugi strani Rečine posredovati med demonstranti in ob 8. do 10. ie nastal mir. Pozneje ni bil več dovoljen prcltod preko mosta. Ves čas demonstracij so na Reki karabinjerii stražili jugoslovenski in francoski konzulat.
Gorica, 31. novembra 1. Danes po 6. zvečer so se tudi v Gorici pričele protestne
demonstracije proti Jugoslaviji in Frajtdji. Udeležilo se jih ie kakih 200 sredniešofefcih dijakov ob zelo skromnem zanimanju meščanov. Demonstranti so vzklikali Italiji in italijanski Dalmaciji ter prepevati fašistično himno. Preveč navdušenja pa le ni bil«. Vse ie izgledalo, kakor da so bite demonstracije naročene od oblasti. Dijaki so prepevajoč kreirali po glavnih ulicah 'st se ustavili pred prefekturo ter se nato razšli. Za njimi se ie vozil gort9<i kvestor, za čigar avtomobilom je stopalo vse polno policijskih agentov.
Gorica, 21. novembra 1. Na tukajšnji trgovski šoli je slovenski dijak Boris Gor.iup napisal danes na Šolsko tablo s kredo: »Evi-va SHSc. Prišel je profesor in ga vprašal, ali res tako čuti. kakor je napisal. Dijak ]e odgovoril, da čuti tako, kakor ie zapisal, vsled česar je bil izključen za dalj časa iz šole.
Padova. 21. novembra o. Poročali smo že, da so oblasti v Patlovi aretirali 3 univerzitetne dijake jugoslovenske narodnosti, ker so prepevali jugoslovenske narodno pesem. Tekom dopoldneva so nekateri fašisti udrii v stanovanje aretiranih dijakov, premeta!) kovčege, miznice in omare ter odnesli njihovo privatno korespondenco in nekaj knjig. Policija ie pozneje aretirala skoro vse ostale jttgosloveu-skc vseučiliške dijake iz Primorja. ki študirajo na tukajšnji univerzi.
Odstop belgtfske vlado
Ministrski predsednik Jaspar podal demisijo zaradi nesoglasja s socijalisti glede znižanj« vojaške službene dobe. — Možnost nove Jaspa^eve vlade brez socijalistov ali pa razpust parlamenta
Bruselj, 21. novembra, s. Vlada je odstopila.
Bruselj, 21. novembra, g. Ministrski predsednik Jaspar je danes izročil kralju demisijo celokupne vlade. Na seji vlade je poročal vojni minister o položaju glede reorganizacije armade in izjavil. da pod danimi okolnostmi ni mogoče izvesti takega znižanja vojaške službene dobe. na katero bi pristali vsi člani vlade. Vsled tega je predlagal, nai to vprašanje prouči posebna komisija, kakor se je zgodilo že leta 1920. Ker se člani vlade glede tega predloga niso mogli zediniti, je celokupna vlada podala demisijo. ki je bila tudi sprejeta. V političnih krogih menijo, da bo kralj poveril sestavo nove vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku Jasparju. ki bo skušal sestaviti vlado brez socijalistov ter pritegniti demokratsko levico. «
Odstopivše ministrstvo, ki mu je na-čeloval klerikalec Jaspar. je vladalo natančno 18 mesecev. Prevzelo ie namreč državne posle 21. maja lanskega leta. Viada je bila sestavljena iz vseh treh glavnih belgijskih strank: klerikalcev, liberalcev in socijalistov. Zanimivo je, da je bil levi del klerikalne stranke, tako zvani krščanski demokratje, iz nje izključen. Klerikalce so zastopali zgolj desničarski, konservativni politiki, in sicer s 4 portfelji (notranje ministrstvo, finance in kolonije, vojno ministrstvo ter poljedelstvo in javna dela). Socijalisti so dobili zunanje ministrstvo (Van-dervelde). železnice ter industrijo in de-
lo. Liberalcem je pripadlo ministrstvo pravde (Hyrnans). Poleg tega je vstopil kabinet kot zakladni minister ne-parlamentarec Francqui.
Giavna naloga Jasparjeve koncentracijske vlade je bila sanacija financ in rešitev franka, ki Je doživel katastrofalen padec. Ta svoj namen je v polni meri dosegla z uvedbo nove denarne enote, tako zvane Kbeige*. ki je popolnoma stabilizirana. Že iz vsega početka ie bilo iasno. da bo morala taka hete-rogena vlada razpasti, ko bo rešeno pereče finančno vprašanje in stopijo pred njo problemi, v katerih se skrajni desničarski klerikalci nikakor ne morejo strinjati s socijalisti.
Zato se je začela kazati kriza, čim so socijalisti zahtevali sprejetje nekaterih socijalnrh zakonov (n. pr. zaščito poljedelskih najemnikov) in pa znižanje vojaške službene dobe. S svoje strani pa so klerikalci napadali pradvsem socialističnega zunanjega ministra Vander-veldea, češ da si je odtujil s samostojnim nastopom na Kitajskem Anglijo, da si ie nakopal sovraštvo Mussolinija in zapravil belgijski sedež v Svetu Društva narodov. Ti očrtki so bili tendenčni in v glavnem krivični. Razpad koalicije jc postal neizbežen.
Ce se ne posreči sestaviti vlade meščanske koalicije, se bo moral parlament razpustiti in razpisati nove volitve. Zadnje volitve, ki so se vršile 5. aprila 1925.. so prinesle velik napredek socijalistom in deloma tudi krščanskim demokratom.
Falzifikator i na dnevnem redu
Aretacija skrivnostne osebe v Blumensteinovi aferi. — Ponarejanje červoncev. — Falzifikacije češkoslovaških novčanic
Pariz, 31. novembra p. Današnji listi zatrjujejo, da je oseba, ki le v celici S in Je zapletena v Blumensteimovo afero, znani borzni špekulant Lois De la Houpliere. Listi ugotavljajo, da so o tej osebi pomotoma govorili kot o politični osebi, čUe ime so držali strogo tajno. V resnici pa Je imelo to skrivanje druge vzroke. Iz zaslišanja Hott-pliera se ie ugotovilo, da izvirajo ponarejeni madžarski vrednostni papirii iz popolnoma drugih virov m niso v nikaki zvezi z Bhtmeosteinom. Z molčanjem so hoteli dati francoski kriminalistiki čas, da bi bila nemoteno poizvedovala v inozemstvu. Sedaj je to preiskovanje zaradi neke iudlskrecije zelo ote^cooeno. Preiskava se nadaljuje.
Pariz, 31. novembra g. K aretaciji borznega komisarja Houplierja se poroča, da izvira aretirani iz plemenitaške rodbine. Houpliere re stari znanec policije in ie bil že svoiečasaio aretiran v Londonu, ko ie odnesel pismo s 27 tisoč franki. Sploh je Houpliere specijalist v ponarpiarju vrednostnih papirjev. Pred vojno ie bil vodja neke vlomilske tolpe; dočim so njegovi prijatelji kradli, je on skrbel za vuovčenje ukradenih vrednostnih papirjev, pri čemer ie kemičnim potom odstranjeval originalne pečate.
Berlin, 21. novembra g. V aferi ponarejenih črvoncev poročajo listi, da je bil aretiran tudi neki inženjer BdH iz Monafcova,
ki je bi! zaupnik ponarejevalske družbe, ter naj bi raapečavai ponarejen* denar na Balkanu, predvsem v Sofiji in Caritradu.
Vratislava, 21. novembra g. Policijskim oblastim se je posrečilo odkriti punarejeval-sko organizacijo, ki je ponarejala češkoslovaške novčanice. Pred par dnevi je prišel v tukajšnjo podružnico Narodne tanke človek. ki je hotd izmenjati 70.000 čsl. kroo. za kar ie sprejel 8.000 mark. Novčanice so bile ponarejene. Poizvedovanja so dokazala, da je izdeloval ponarejeni denar tiskar Kohler, sokrtve pa so še štiri druge osebe, ta so bile tudi aretirane. (Glej tudi poročno na 6. strani!)
Pred novo poostritvijo položaja na Kitajskem
Nenaden povratek generala Čangkajška.
Peking, 21. novembra. General Čang-kajšek se je vrnil iz Japonske v Peking in 1» dolgem odmoru zopet vstopil v politično-življenje. Vsled njegovega po-vratka pričakuj jo v Pekingu nove resne poostritve sedanjega položaja. V diplomatskih krogih smatrajo, da bo poslej posegla v kitajske razmere odločno tudi Japonska. Cangkajšek je takoj p* po-vratlku prevzel poveljstvo jvrtne armače.
s.cv. Jio.
Občinske volitve
v mariborski oblasti
Povsod se kaže lep porast naprednih in znatno nazadovanje klerikalnih glasov, — Vedno manj je občin s samoklerikalnimi
občinskimi odbori__Prve občinske volitve v Prekmurju
Srez Celje-Vransko
Prvotno so bile določene občinske volitve
Maribor, 20. novembra. Letos je z malimi izjemami v vseh občinah mariborske oblasti potekla funkcijska doba 1. 1924. izvoljenih občinskih odborov. Že meseca junija je veliki župan izdal vsem sreskim poglavarjem nalog, naj naroče občinam, da izvrše vse potrebne priprave za občinske volitve, ki bi se imele izvršiti najkasneje meseca septembra. Ker pa so bile sredi teh priprav razpisane volitve v Narodno skupščino, so se občinske volitve od-godile, in sicer do tekočega meseca. Edino v srezu gornjegrajskem, kjer je sreski poglavar že pred razpisom volitev v Narodno skupščino odredil dan občinskih volitev za posamezne občine, so se iste izvršile. V vseh ostalih sre-zih se vrše volitve v času med 13. novembrom in 18. decembrom.
Posebnost letošnjih občinskih volitev v mariborski oblasti je, da se vrše prvikrat volitve tudi v Prekmurju, kjer se je dosedaj iz nactjcnalnih in državnih razlogov držal sistem gerentov. To je vzbujalo v ljudstvu vedno večje nezadovoljstvo in vedno močnejši je bil iz Slovenske Krajine klic pp izvedbi občinske avtonomije. Državna oblast je temu sedaj ugodila in razpisala volitve v srezu Murska Sobota v vseh občinah. v srezu Dol. Lendava pa v večini občin, izvzemši začasno one, v katerih tvori madžarski element pretežno večino. Ljudstvo se je z veliko živahnostjo vrglo v občinske volitve, seveda pri postavljanju list ne odločajo toliko politični, kolikor vaškolokalni in osebni momenti. Vsekakor pa je videti, da se je tudi v prekmurskih občinah pojavil močan odpor proti klerikalni nadvladi Sploh so letošnje občinske volitve v tem pogledu izredno zanimive. Klerikalci, ki so iz Občinskih volitev napravili politikum s pozivom na svoje pristaše, da morajo tudi občinske volitve pokazati. da je Slovenija v taboru SLS, doživljajo sedaj znaten odpor celo v občinah, kjer pred leti še ni bilo o kakem naprednem gibanju ne duha ne sluha. Iz najbolj «črnih» krajev, koder smo bili doslej vajeni izključno na liste SLS. prihajajo na srezka poglavarstva napredne liste pod raznimi označbami, vse pa kažejo protlklerikalno tendenco.
Vemo, da se iiziognomija naših občin tudi pri teh volitvah še ne bo znatno spremenila in da bo velika večina občin Še vedno ostala v rokah SLS. A značilno je, da se morajo klerikalci v posameznih občinah obupno boriti za svoj prestiž, kar dokaizujejo razni dopisi v «SIov. Gospodarju« in <Sloveneu». Postopni proces razkrajanja klerikalne politične sfle se počasi, a sigurno nadaljuje.
Hišni lastniki in stanovanjski najemniki
Pravno razmerje po novem stanovanjskem zakonu in pravilniku.
S. 1. novembrom 1927 je stopii v veljavo .novi stanova<njski zakon, ki je razmerje med stanovanjskimi najemniki ki hišnimi lastniki v marsikaterem oziru bistveno izpre-menil. Novi stanovanjski zakon ni zadovoljil niti hišnih gospodarjev, nisi ni ustregel željam in zahtevam najemniških organizacij, ampak je samo definitivno likvidacijo najemnega razmerja na podlagi prejšnjega stanovanjskega zakona zavlekel za pol leta, da ne bi trde posledice popolnoma prostega razpolaganja s stanovanji zadele najemnikov sredi zime.
V naslednjih člankih hočemo na podlagi novega stanovanjskega zakona, ki je bil objavljen že v št. 112 »Uradnega lista«, in k njemu izdanega pravilnika, izišlega v »Službenih Kovinah« št. 261 dne 16. t. m., pregledno in v širši javnosti umljivi ctiliki po-vdariti razlike, ki morajo zaaiimati najemnike im gospodarje.
Ena najvažnejših novosti je, da so stanovanjska sodišča ukinjena in da je s 1. novembrom .prestalo dodeljevanje stanovanj z eno izjemo, ki jo navedemo pozneje. Likvidacija stanovanjskih sodišč se izrvrši najpozneje do 1. decembra t. 1. na sledeči način:
Vsi spisi o odpovedi stanovanj po čl. 10., točka č), d), e) ia f) in o določitvi najemnine po čl. 11. stanovanjskega zakona od 15. 5. 1925 ter čl. 6. zakona od 23. 10. 1926 se imajo v Sloveniji izročiti pristojnemu okrajnemu sodišču, vse ostale končane ali r.ekončane zadeve pa sreskim poglavarjem oziroma v Ljubljani m Mariboru oblastnima velikima županoma. Že pravomočne še ne-dostavljene odločbe o dodeljevanju stanovanj imajo izdati še stanovanjska sodišča, druge pravomočne odločbe pa okrajna sodišča, sresfci poglavarji oziroma velika župana. toda samo na zahtevo prizadetih strank.
Vse odločbe stanovanjskih sodišč, ki do 1. novembra 1927 niso postale pravomočne, ker je tekel rok za pritožbo preko tega dneva. se smatrajo, da ne obstoje. V zadevah, v katerih stanovanjsko sodišče še nI ničesar ukrenilo, imajo stranke pravico do povrnitve plačane takse, ako je še ostalo kaj gotovine po izplačilu največ treh uradnikov, ki izvrše likvidacijo.
Za okrajna sodišča veljajo tudi v stanovanjskih sporih predpisi civilnopravdnega reda glede pragih leJoov in zakona o taksah.
Prisilno izseljevanje, t. j. deložasija zaščitenih najemnikov iz zaščitenih stanovanj se odlaga, dokler ne najde najemnik drugega stanovanja, v katerega bi se mogel vseliti, najdlje ,pa do dne 1. maja 1936. To
za vse občine celjsko - Vranskega okraja za preteklo nedeljo, ker pa ni bilo mogoče pravočasno končati vseh volilnih priprav, so bile volitve v nekaterih občinah odgodene. tako da so se predvčerajšnjim vršile le v 16 občinah. O izidu volitev v občinah Celjska okolica in Vranske je poročal že cPone-deljek, V ostalih občinah so izpadle volitve tskO"ie *
Frankolovo: SLS 60 glasov (5 mandatov), SDS in SKS 140 glasov (12 mandatov).
Dobrna: Oficijelna SLS 179 (10), disidentska SLS 140 (7).
Nova Cerkev: SDS in SKS 83 (9), SLS 79 (8).
Št Pavel pri Preboldu: SDS, SKS in NSS na skupni listi 227 (12), SLS na 2 listah 182 (9), socijalisti 77 (4).
Polzela: SLS 213 (11), SDS 122 (6).
Vojnik: Nemci in klerikalci na skupni listi 70 (5), napredna obrtna lista 15 (1), oficijelna SDS 47 (3).
Griže: SDS 82 (3), SKS 38 (2), SLS 112 (5), socijalisti 7o (3), komunisti 82 (4).
Št. Enpert; SLS 179 (14), SKS 47 (3).
Grajska vas: naprednjaki na 2 listah 40 (4), SLS 29 (3).
V	občinah Višnja vas, Sv Jeronim, Svetina in Šmartno ▼ Rožni dolini so bile vložene le liste SLS in so volitve odpadle.
Srez Konjice
Dne 13. t. m. so bile volitve v tretjini občili konjiškega okraja. Zanimiva sta izida v Konjicah, kjer so dobili Nemci relativno, ne pa absolutne večine, ter v Vitanju, kjer so združeni Slovenci dobili večino proti nemški listi.
V	nedeljo, 20. L m. so se volitve v konjiškem srezu nadaljevale. V občinah Loče, Zreče in Zbelovo je bila vložena le po ena kompromisna lista in so zaradi tega volitve odpadle. V občini Stranice je dobila združena delavska lista 33 glasov in 3 mandate, lista SLS 68 glasov in 6 mandatov. V Žicah sta dobili obe klerikalni listi 81 glasov napram 36 naprednim. V Lažah je bila vložena samo klerikalna lista. V Tolstem vrhu je bila izvoljena gospodarska napredna lista, ker sta bili obe drugi vloženi listi razveljavljeni.
Srez Murska Sobota
Srez ima ogromno število 122 občin; volitve so radi tega razdeljene na pet zaporednih nedelj. Predvčerajšnjim so se vršile volitve v 2o občinah. Podrobni rezultati nam še niso znani. Zanimivo je vsekakor, da je bila n. pr. v občini Bokraea vložena samo lista SDS in zato brez volitve proglašena za izvoljeno. Enako je propadla SLS v občini Gornja Lendava, kjer je dobila na svoji listi a dosedanjim gerentom Bačičem kot nosilcem samo 4 odborniška mesta, dočim so jih dobili naprednjaki na dveh listah 13.
Srez Dolnja Lendava
V	nedeljo so se vršile volitve v 13 občinah tega okraja. Rezultati mani.
nam se uiso
velja tudi za najemnike, ki se* jim odpove •po 1. novembru 1927.
Nedotaknjene ostanejo pravice, ki jih je kdo pridobil z izvršnimi odločbami pristojnih stanovanjskih sodišč, tako da se bodo n. pr. hišrni lastniki smeli vseliti v stanovanja, ki so jih po čl. 10., t a) in c) zakona od 15. 5. 1925 odpovedali zaradi lastne potrebe ali zaradi razširjenja stanovanja.
Prisilno pa izseli najemnike, ki jim je odpovedano po čl. 10., točka č), d), e) in f), pristojno »izvršilo« obiastvo«, to je okrajno sodišče, tudi za naprej v roku od 15 dni po pravomocnosti odpovedi.
Hišni lastniki smejo zaščitena stanovanja v dobi od 1. novembra 1927 do L maja 1928 vsak čas odpovedati, ne smeje pa z njimi svobodno razpolagati, pač pa jih morajo oddati najemnikom, ki že stanujejo v takih zaščitenih stanovanjih.
Svobodno razpolagajo hršmi lastniki z izpraznjenimi zaščitenimi stanovanji samo v slučaju, da se je iz njih izselil najemnik, ki ni v Istem kraju zavzel drugega zaščitenega stanovanja, oziroma ako izpraznjenega stanovanja v roku enega meseca po izpraznitvi ne bi mogel oddati takemu najemniku, ki je do sedaj že hnel zaščiteno stanovanje. Ako pa je hišni lastnik oddal stanovanje nezaščiteni osebi ali n. pr. takemu "najemniku, ki še ni imel zaščitenega stanovanja, ali ako ga sploh noče oddati in pusti nad en mesec prazno, odnosno ako ga obdrži za sebe ali ako ga hoče Izpremeniti v poslovni lokal, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo od 1000 do 5000 dinarjev ter odda stanovanje enemu izmed prosilcev, zaščitenih po čl. 6. zakona od 23. oktobra 1926.
Denarno kazen mora sodeče takoj, Izterjati ter jo odposlati državni hipotekami banki za fond za zgradbo malih stanovanj, tudi če se je hišni lastnik pritožil. Ako se ie pritožbi ugodilo, se mu sune denar vrniti samo na njegovo zahtevo na podlagi odredbe ministra za socijalno politiko. (Zakaj je ravno slovenski minister Izdal tO centralistično odredbo v pravilniku, ni em-liivo.)
Najemnik, ki se Je v stanovanje, katero je gospodar oddal zoper odredbe stanovanjskega zakona, že vselil, mora stanovanje v roku osmfli dni izprazniti, sicer ga 'mera sodišče v 24 urah deložirati.
(Konec prihodnjič)
Odkrit je nove repaticc
Hamburg, 21. novembra, s. Na zvezdami v Bergedorfu sta profesorja Schwatzman m dr. Wachmann z Wippertovim astrografom s fotograljo odkrila novo repatico, ki so jO ponovno opazovali. Repatica je v ozvesdhi Ribe, njena svetloba odgovarja zvezdam 13. ali 14. velikosti ter je brez daljnogledov nevidna. Na fotografiji je vidna kot meglfti na tvorba z jedrom, ki se da točno opaži i. Dnevno gibanje repatico je zelo majhno.
£ Delovanje Delavske zbornice
»Ponedeljek« je ga kratko poročal o nedeljski glavni sknpSčini Delavske zbornice ki se je letos vršila v M»fiboru. Seji je na galeriji kazinsk« dvorane prisostvovalo tudi večje število delavstva, ki ie z resnostjo in zanimanjem sledilo razpravi.
Med podanimi referati ie bilo najvažnejše poročilo zborničnega tajnika e« Filipa Ustnika. Kar je bilo v njem povedano, dokazuje, da ie vodstvo delavske zbornice v dobrih rokah. Poročilo si uspešno prizadeva, da očrta situacijo in težnje delavstva, na način in s stvarnimi argumenti, ki moraio čimdalie bolj odstranjevati neumevanje delavskih zahtev. Iz poročila posnemamo: Delavska zbornica si ie prizadevala, d* je pri vseh problemih, ki so bili aktualni tekom poslovnega leta, zastopala socialne Interese delavstva kot važnega faktorja v našem gospodarstvu. Nien trud ni bil vedno uspešen. Zlasti so slabo odrezali delavski interesi pri reševanju stanovanjske krize. Naša država je prva, ki noče več posvečati svole pažnje stanovanjski zaščiti, dasi stanovanjska kriza še davno ni odstranjena- Delavska zbornica pa Je v tem pogledu sama dala dober vzgled s tem, da ie začela graditi v LJubljani svoje lastno poslopje, v katerem bo tudi mnogo stanovanj. Obenem Ze resno pripravlja enako gradbeno akciio za Celje in Maribor.
Prav žalostno poglavje tvori tudi rudarsko zavarovanje, ki ne najde potrebnega razumevanja in ne more od nikoder dobiti sredstev za sanacijo br^tovskih skladnic. Rudarska podjetja bi v lastnem interesu morala pokazati za to vprašanje večje zanimanje. Delavska zbornica se je s tem problemom stalno bavila, a žal brez uspeha, ker je povsod naletela na popolno nerazu-mevanje.
Rešiti ie treba vprašanje zapiranja io odpiranja trgovin in drugih obratov. Delavstvo mora vztrajati na csemurnike, ki ie drugod že samoumevna stvar. Zavarovanje za starost in brezposelnost še ni izvedeno, čeprav ga določa ustava in zakon.
Živahno je delovala Delavska zbornica na kulturnem polju. Ustanovila ie več knjižnic, priredila celo serijo predavanj in kur-zov. V najbližjem času se bo lotila tudi problema ljudskih kuhinj.
V	debati o tajniškem poročilu so zastopniki narodnega delavstva povdanali potrebo, da posveča Delavska zbornica čim večjo pažnjo zaščiti vajencev in organizaciji obrt nega šolstva. Želeli so tudi intenzivnejšega publicističnega zastopanja delavskih interesov v javnosti. G. Juvan je v imenu Narodnega kluba opozarjal na nevarnosti, ki pre-te našim sociialnim prireditvam od strani SLS in njenega partizanstva. Ako imajo krščanski socialci v SLS še kai vpliva, moraio Stremeti za tem, da sc iz socialne politike izloči strankarstvo-
V	nadalinem govoru se ie zavzemal g. Juvan za zaščito našega delavstva pred irozemci. Naša industrijska in druga podjetja v tem oziru še vedno preveč greš?, Tudi interes države zahteva, da zaščitil domačn moči, ker se ie že ponovno pokazalo, da so se pod krinko raznih inozemskih »strokovnjakov«: vtihotapili k nam vohuni. Delavska zbornica nai posveča inosemcem. zaposlenim v naših podjetjih, čim večjo pozornost.
Narodni klub je predloži! resolucijo, ki zahteva, da bodo v snujočem sa gospodarskem svetu zastopane vse delavske zbornice in ne samo centralno tajništvo.
Zahteve profesorjev
Beograd, 21. novembra r. Na današnji seji beograjske sekcije profesorskega društva je bila sprejeta spomenica, v kateri energično protestirajo proti običaju, da se potom finančnega zakona uveljavljajo določbe, ki se tičejo prosvetnih ustanov. Spomenica zahteva, naj se iz načrta finančnega zakona za leto 1928-39 izločijo vsa določila o Šolskih zadevah. Spomenica dalje nasprotuje uvedbi letnih izpitov, kakor jih določa načrt zakona o srednjih šolah, in zahteva ponovno uvedbo nižjih tečajnih izpitov na gimnazijah in realkah. Prav tako zahteva, naj se z zakano-n o srednjih šolah odpravi vmešavanje upravnih ofcasti v prosvetne zadeve m nai se vse srednje šole podrede edinoie prosvetnemu ministrstvu. V novi zakon o srednjih šolah naj se vstavi določba o plačali učiteljev, ki sedaj ne zadostujejo za preživljanje njihovih rodbin in naj se urede tako, da bodo omogočale srednješolskim učiteljem delo v Soli in stroki. Plače profesorjev bi morale doseči višino plač sodnikov. Končno zahteva spomenica, naj novi zakon o srednjih šolah omogoči sodelovanje profesorske«« dntftva pri vseh državnih ukrepih, kš se tičejo srednješolskih »dev.
Spomenico bodo zastopniki profesorskega društva izrcffll! Jutri ministrom prosvete, financ, trgovine, predsedstvu Narodne skupščine ter predsednikoma zakonodajnega in finančnega odbora.
HDS
Zagreb, 21. novembra, n. Kakor doenava vai dopisnik ia poučene strani, se pripravlja osnovanje hrvatske demokratska stranke, v katero M vstopil del federalistov in oni, ki se sedaj nahajajo izven strank. Zdi ■e, da računajo osnovateljl nove stranka tudi sa nekatere hrvatske pristale Davldoviče-ve demokratske stranke. V najkrajšem času bo o osnovanja nov« stranke iafel poseben proglas.
Zagrebška občina noče ženskih uradnic
Zagreb, 2L novembra, n. V javnosti je taval zelo neugoden vtis sklep mestnega odbora, ki se je na danainji seji izjavil proti sprejemanju žensk v mestno službo. Ta konservativni sklep je iaval tem večje nezadovoljstvo, ker driava in privatna podjetja brez pomisleka sprejemajo tudi ženske v | svojo slu&o.
Demokrati proti tikinjenju stalnosti sodnikov
Beograd, 2L novembra, p. Zakonski pred-log o ureditvi sodišč, ki vsebuje začasno uki-Ojenje stalnosti sodnikov, je vzfeedil tudi v triadni koaliciji precej nezadovoljstva. Eden izmed članov vlade je izjavil vašemu dopisniku, da tozadevno mnenje ministra pravde Subotiča še ni končno odobreno v ministrskem svetu in da se večje število ministrov ne strinja s tem mnenjem. Proti ukinitvi stalnosti sodnikov so zlasti demokratski ministri, ki se boje, da bi radikalski minister pravde porabil odpravo stalnosti sodnikov v radibalske strankarske namene.
Na sledu napadalcem na železnico
Beograd, 21. novembra, p. Povodom aten« tata na progi $koplje»Kumanovo pri postaji Aleksandrovo se doznava iz notranjega mi* jjistrstva, da so atentatorjem že prišli na sled. Notranje ministrstvo je razpisalo za aretacijo zločineev nagrado 50.000 Din. Atentatorja zasledujejo v vseh smereh orož triki in oboroženi seljaki. Na terenu se na« haja tudi komandant žandarmerije general Tomič.
Novo numeriranje avtomobilov
Beograd, 21. novembra, p. Notranje mi* nistrstvo ;e izdalo uredbo za enotno regi« striranje motornih vozil v celi državi Re*
gistriranje se bo vršilo po velikih županih in beograjski policijski direkciji Ta bo imela številko 1, oblasti pa številke 2 — 34. PrenumeriTanie se mora izvršiti z novim letom V tozadevni naredbi se navajajo za uporabo o "prometni policiji tudi točni po= datki o znakih vseh drug'h držav.
Sprejemi pri dr. Marinkoviču
Beograd. 21. novembra, r. Danes opoldne je posetil zunanjega ministra dr. Voje Ma-rinkoviea nemški poslanik Olshausen, ki se je r37govat'ja! z njim o zadevah trgovinske pogodbe med našo državo in Nemčijo. Nato je županji minister dr. Marinkovič sprejel italijanskega poslanika Bodrera.
Aretacije protifašističnih elementov v Italiji
Bim, 21. novembra, o. Šele danes objavlja uradna Agencija Štefani vest,- ki so jo nekateri inozemski listi že priobčili, da so politične oblasti aretirale 4- t m. v Turinu poslanca Poncija di San Sebastiano, ko se je hotel odpeljati proti Rimu. Oblasti so ugotovile na podlagi listin, ki jih je zaplenila policija, da je deloval proti režimu in da je preskrboval sredstva, s katerimi je podpiral izseljevanje prevratnih in protifašističnih elementov.
Kakor pravi Agencija Štefani, je poslanec, ko so ga zaslišali na turinski kvesturi, vse priznal in izjavil da je to delal iz sovraštva proti Iaši3tičnemu režimu.
Zaradi rovarenja proti fašizmu je bil aretiran in konfiniran tudi general Robert Ben-civenga, ki je bil v stikih s poslancem Pon-cijem di San Sebastianom. Oba opozacijonal-ca sta se sestala koncem oktobra in sta, kakor sta sama priznala, razpravljala o političnem položaju in o političnih beguncih. Poncij di San Sebastiano je najmlajši italijanski poslanec. Izvoljen je bil pri zadnjih državnozborskih volitvah na fašistični listi kot bivši bojevnik in fašist. Z D'Annunzi-jem se je udeležil tudi ekspedicije na Reko. Po Matteottijevem umoru je izstopil iz fašističnega tabora: general Bencivenga pa je že izza prve parlamentarne dobe znan kot hud nasprotnik fašizma
Prekinjenje pogajanj z Avstrijo?
Dunaj, 21. novembra, g. »Neues Wiener Tagblatta je prejel nocoj brzojavko iz Beo« grada, da je v trgovinskih pogajanjih z Av« strijo stavila Jugoslavija razne zahteve, ki se nanašajo na umaknitev dovoljenih indu« strijskih carinskih olajšav za avstrijsko blago. Dosedaj med obema delegacijama ni bilo mogoče doseči v tem oziru niti naj« manjšega zbližanja. Spor se nanaša na zelo številne pozicije, tako da trenotno ni raču« nati na sporazum v teh pogajanjih.
Zastoj v avstrijsko-madžar-skih trgovinskih pogajanjih
Budimpešte, 21. novembra, g. Pogajanja z Avstrijo za sklenitev trgovinske pogodbe so prišla na mrtvo točko. V gospodarskih krogih izjavljajo, da je Avstrija tako važ« no ozemlje za oddajanje, da je treba vse storiti, da se trgovsko politični odnošaji med obema državama urede. Toda tudi Ma« dJarska je za Avstrijo ravno tako važna, tako, da so na Madžarskem trdno odločeni odkloniti vse pretirane avstrijske zahteve. Ce bo avstrijska delegacija vztrajala na svojih carinskih postavkah, bodo sploh po« gajanja prekinjena. Avstrijske poljedelske agrarne carine so z madžarskega vidika prohibitivne, vsled česar pogajanja o tem vprašanju niso mogoča. V ostalem bo Av» strija pri svojih pogajanjih o carinskih po« stavkah napram Madžarski le tedaj zavze« Ia staliiČe, če se avstrijski delegaciji po« sreči doseči sporazum z Jugoslavijo.
Številne aretadje komunistov v Carigradu
Stambul, 21. novembra n. Policija Je aretirala 60 delavcev in intelektualcev v Smir-ni in Adani zaradi komunistične propagande. Po ugotovitvah policije ni dvoma, da je to propagando vodila tretja intema-cijonala. Turški glavni delegat v Moskvi dr. Ruesni je tudi med aretiranimi. Neko turško sodišče ga je nekako pred 2 leti zaradi komunističnega delovanja in contuma-ciam obsodilo na 13 let zapora. Ko se ie pred kratkim vršil kongres balkanskih komunistov, ie nato pod zaščito francoskega potnega lista potoval v Stambul, da bi tamkaj pospešil ustanovitev turške komunistične stranke. Med aretiranimi ie tudi precej Bolgarov, Grkov in precej Turkov, ki so študirali v Moskvi. Skoraj vsi turški sotnrd-niki ruskega trgovinskega zastopstva so bili aretirani.
Poroka cesarjeve sestre s plesalcem
Berlin, 21. novembra, g. Popoldne »e Je vršila v SchaMmburgu cerkvena poroka princezinje Viktorije Schaumburg»Lippe, sestre bivšega cesarja Viljema z ruskim emi« erantom in soloplesalcem Zubkovom po gr« škoskatoliškem obredu. Svečanost je opra. vil prvi duhove« ruske cerkve v Wiesbad* nu, prošt Adamantov. Svečanosti se je ude« Iežil Ie ozek krog vabljenih gostov. Neve« sta je imela zgodovinski čipkasti pajčolan, del dedščine angleške kraljevske hiše. Zub« kov je izjavil zastopnikom časopisja, aa namerava najprej odpotovati na daljše že« nitovanjsko potovanje na Južno Tirolsko, spomladi pa se vrne v Berlin, kjer so mu razna velepodjetja ponudila I«pa mesta. Gospa Zubkova je pripovedovala, da je prejela brzojavko pruske princezinje Joa» him»Albreht, ki pravi kratko: »Čestitam vztrajnosti in popolnemu razumevanju!®. Najzanimivejše je dejstvo, da je izviralo ugovarjanje evapgeljske cerkve proti po« roki od bivšega cesarja Viljema.
Ramsay Mac donald,
ki je pričel parlamentarno ofenzivo proti ~Nldwinovi vladi
M\ onstran §ranic
Andrej Jeglič
(1827 — 22. novembra — 1927.)
Ko so se 18. oktobra 1868. na veliki Ots« vi na šempaskem polju in pozneje v Tol« minu, Biljani in Sežani nepregledne množi« ce naroda navduševale za ustvarjenje Slo« venijc, je stal v prvih vrstah tudi Andrej Jeglič, deželni knjigovodja v Gorici. Bil je v drugi polovici preteklega stoletja odli« čen narodni delavec na Goriškem in ker mine danes 22. t. m. sto let, odkar se je ro« dil, je prav, da se ga spominjamo.
Rodil se je v Podbrezjah na Gorenj« skem, prav kjer je bil 13 dni poprej rojen Andrej Praprotnik. Dasi edini sin kmečkih staršev, se je odločil za študije. Šolal se je v Kranju in v Ljubljani, kjer je po dovršeni gimnaziji vstopil v službo k državnemu knjigovodstvu. Leta 1854. je bil premeščen v Trst in odtod je bil po ustanovitvi de« želnib zborov imenovan 6. marca 1862. za šefa deželnega knjigovodstva v Gorici. Na tem mestu je ostal do svoje smrti, dne 13: maja 1894.
Odkar je prišel na Goriško, je z vso vnemo in vztrajnostjo deloval za redno go« spodarstvo v kmečkih občinskih zastopih. Leta 1867. je izdal instrukcijo za občinske urade o poslovanju z občinskim premože« njem. V dopisovanju na občinske urade v slovenskem delu dežele je uporabljal zgolj slovenski jezik. Toliko je bilo napram nje« mu splošno zaupanje, da so hodili k njemu po svet in pomoč vsi župani, od onega v bovškem Logu pod Predelom pa doli do zadnjega župana v furlanski ravnini. Kot znanemu strokovnjaku, mu je goriški nad« škof dr. Golmaier začetkom leta 1864. po« veril ureditev po grofu Thurnu ustanov« Ijene zastavljalnice in z njo združene tra« nilnice (Monte di Pieta) in v tem zavodu je nadzoroval knjigovodstvene posle do koncem svojega življenja.
Pa ne samo na gospodarskem polju, nego tudi za narodno probudo moramo Jegliču priznati velike zasluge. Bil je v stalnem sti« fcu z dr. Lavričem, dr. Tonklijem, dr. Blei« \vei-som in dr. Tomanom, čigar nečakinja Marija Avsenekova iz Otoka pri Radovlji« c: mu je bila soproga. V Gorici je stanoval v ulici Morelli v isti hiši, kakor politični komisar Winkler, poznejši deželni predsed« nik in ž njim je bil v oni šestorici, ki je ustanovila slovensko čitalnico v Gorici. V šestem desetletju preteklega stoletja sobt« le čitalnice središče družabnega, kulturne« ga in političnega življenja. Svest si tega važnega delokroga je Jeglič zastavil vse svoje sile za procvit čitalnice. To so mu tudi priznali, kajti, ko je čitalnica bila na Travniku in v ulici sv. Antona, ji je bil dolgo let predsednik. Na družabnem polju je v čitalnici ob njegovi strani uspešno de« Iovala njegova soproga, kar so s posebnim priznanjem objavile <rNoviee» rz leta 1863 na straneh 21 in 96. število članov v čital« niči je vedno raslo in uvideli so, da se iz nje mora izločiti delavske sloje, vsled če« sar je za iste bila ustanovljena na predlog čitalničnega predsednika Jegliča dne L js« nuarja 1881. čitalnična podružnica v Gorici. Da je ta ustanovitev bila potrebna, sledi iz dejstva, da je takoj začetka pristopilo k podružnici 98 članov in da se je iz nje tzcimilo samostojno cbralno in podporno društvo«.
Vkljub svojemu dolgoletnemu bivanju na Goriškem je pa Jeglič ostal vedno navdu« gen "Gorenjec. Na počitnice je prihajal n« očetov dom v Podbrezjah. Starejši ljudje te 5e spominjajo hudih in opasnih klancev na drSavni cesti v neposredni bližini Pod« brezij (Gobovce, klanec na Bistrico in Jurčkov klanec). Zasluga je Jegličeva, da se je pričelo s preložitvijo teh klancev. Nje* gova tozadevna razprava v »Slovenskem Narodu« Jt 196 od 26. avgusta 1884 in nje« gove osebne intervencije pri deželnem pred sedniku VVinklerju so dvignile akcijo ra preložitev klancev. Pričeti so z delom v Go« bovcah. Izvršenega dela pa Jeglič ni doži« vel. Ko smo ga prepeljali iz Gorice na Go« renjsko, kreniti smo morali še po starem klancu v Gobovcah, da amo ga pokopali na podbreškem pokopališču, kjer ob strani svx> je žene počiva ta navdušen m neustrašen narodni delavec, skrben rodbinski oče In odličen uradnik.
Naši kraji in ljudje
Francosko-jugoslovenska manifestacija v ljubljanski operi
Sinodi je srce Slovenije, bela Ljubljana, na najslovesnejši način v operi proslavila podpis prijateljske zveze med Francijo in našo kraljevino.
Opero je napolnilo najodličnejše občinstvo v slavnostnih oblekah do poslednjega sedeža. Prišli so predstavniki Francije: generalni konzul iz Zagreba 2. Boissier z gospo kot zastopnik francoskega poslanika g. Darda v Beogradu, ljubljanski konzul g. Richard, univerzitetni proiesor g. Martel in vsi v Ljubljani živeči francoski prijatelji, dalje zastopniki cerkvenih in svetnih oblasti v Ljubljani, g. knezoškot dr. Jeglič s svojo suito, g. veliki župan Vodopivec, drvizijski general g. Kalafatovič, predsednik oblastne skupščine g. dr. Natlačen, komisar mestne občine vladni svetnik g. Mencinger, rektor univerze gospod dr. Nachtigal, dalje predstavniki društev, organizacij, prosvetnih in denarnih zavodov itd. Razpoloženje je bilo svečano.
Večer je otvoril pred moškim zborom Glasbene Matice na odprtem odru stoječi pesnik Oton Zupančič. Nosil je kraljevsiki orden Svetega Save III. reda ter «la Decoration de Chevalier de 1'Ordre National de Ia Legion d'hon-neur». Govoril je spočetka v francoskem jeziku pozdravljajoč predstavnike Francije in naše francoske prijatelje ter nadaljeval v slovenskem jeziku. Njegov visoko poetiški in iskreni govor je izzval burne aplavze in vzklikanja v čast naše zaveznice Francije.
Govoru je sledila francoska nacijo-nalna himna «Marseljeza», ki jo je v dveh kiticah odpel s spremi jevan jem orkestra pod taktirko opernega dirigenta g. Niko štritofa moški zbor Glasbene Matice.	.
Nato je govoril francoski generalni konzul iz Zagreba g. Boissier. Pozdravil je najvišje naše furrkcijonarje. zlasti iskreno še pesnika Župančiča ter v daljšem govoru izrazil svoje veselje nad prijateljsko zvezo svoje in naše države.
Moški zbor je nato s spremljevanjem orkestra zapel našo državno himno. Obe himni je publika poslušala stoje. Nadaljni program je prinesel Bi zetovo
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■HaMiBBI
Danes sadnjikrat!
Nezakonski sin
(Der Sohn der Hagar)
Werner Fuetterer
Mady Christians
VKTjBPESEM očetove tn materine
LJUBEZNI
uverturo «La Patrie» pod taktirko opernega dirigenta g. Balatke, IV. dejanje Bizetove «Carmen» z g. Thierry-jevo, Holodkovim in Gospodinovim ter g. Poličevo in Španovo in celotnim baletom. Nato je sledilo III. dejanje iz Rostandovega «Cyrano de Bergerac* z g. NablocJco in g. Levarjem ter k sklepu «Valpurgina noč» iz Gounodovega «Fau-sta» z gg. Banovcem in Rumpljem ter z baletom, pri katerem je nastopila kot solo-plesalka gdč. Visiaicova.
Vse točke so bile podane odlično in so žele pri publiki nedeljeno priznanje. Ljubljana je tako na najdostojnejši in najsvečanejši način pokazala, da se iskreno radosti prisrčne prijateljske zveze s slavno in veliko Francijo.
S	VELEFILM LJUBAVI — GBEHA -	■
: ODPUŠČANJA.	»
■	■
•	Sto in stotisoči ljudi celega sveta so	j !	z oduševljenjein in solzami v oeeh gle-	J
« dali to veličastno filmsko delo.	i
•	■
■	Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9.	S
!	ELITNI KINO MATICA	j
" Tel. 2124	1
l.	■ ^■■iHHiiiuiiiHiiiimniinHHMiiHi
Aleksander Toman
sobojevnik Petra Mrkonjiča. Narodna skupščina mu je priznala začasno častno pokojnino. O škandaloznem izplačevanju pokojnine je včeraj prinesel senzacijcnalno razkritje »Ponedeljek«.
Velika skupščina jugoslovenskih železničarjev in brodarjev
Skoplje, 21. novembra V nedeljo se je v hotelu »Balkan« vršila skupščina Udruženja jugoslovenskih nacdjo-nataih železničarjev in brodarjev, ki je bila zelo dobro obiskana. Otvoril jo ie skopljan-ski inšpektor prometa Marko Gugelj. Tajnik GJorgje Petroviš je prečital poročilo upravnega odbora, ki ga je skupščina odobrila. Delegat Milojevdč je izrazil željo, naj bi v organizaciji'bilo čim več solidarnosti, ker morejo njeni člani samo v složnem dc-Iti doseči svoje pravice. Nato je podpredsednik Danilo Pavlovič i pojasnil delavski pravilnik, ki je bil pred-I ložen že pod bivšim prometnim ministrom 1 Airto Radojevičem. Tajnik beograjske sekcije Zetič pa je v daljšem govoru obrazložil vse težave, s katerimi se ima boriti udruženje železničarjev. Organizacija šteje danes nad 30 tisoč članov, ki so iskreni naci-jonalisti in železničarji. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, da sporočajo vsi železničarji kraljevin« SHS bolgarskemu generalu Protogerovu, naj ne misli, da smo mi slabi, ker se je naša država borila že z večjimi silami in jih premagala. Nato je skupščina počastila spomin pokojnega generala Mihaela Kovačeviča. Na predlog tajnika Zetiča je Udruženje imenovalo generala Kovačeviča za svojega dobrotnika.
Končno se je razvite razprava o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo železničarjev. Vsi govorniki, kakih 10 po številu, so naglašali potrebo skupnega socijataega dela železničarjev v vsej dtfžavi. Po debati so se vršile volitve novega upravnega odbora ter ie bil za predsednika izvoljen šef skop-ijamske post&je Milorad Stanišič. Upravni odbor šteje 12 članov. Ob koncu je skupščina sprejela resolucijo, v kateri soglasno obsoja gnusne zločine mokedonstvujuščih, ki si upajo napadati mirno prebivalstvo in drž. ustanove v Juž. Srbiji. Udruženje pro-
Kulturni pregled
Ljubljanska drama.	I
Torek, 22. novembra: Zaprto.
Sreda. 23. novembra: »Ukročena trmoglav«
ka». Red D. četrtek. 24. novembra: Zaprto. Petek. 25. novembra: «Dva bregova. C. Sobota. 26. novembra: »Ukročena trmoglav« kz». Delavska predstava pri znižanih ce« nah. Izven.
Nedelja, 27. novembra: »Idealni soprog«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera
Torek, 22. novembra: «Zaljubljen v tri oran«
žen. Red A. Sreda. 25. novembra: Zaprto, (četrtek. 24. novembra: «Bajadera» Red D. Petek. 25. novembra: Zaprto. Sobota, 26. novembra: <rTosca». Red B. Nedelja. 27. novembra: Ob 15. popoldne: »Zaljubljen v tri OTanže». Izven.
Mariborsko gledališče
Torek, 22.: »Igra s smrtjo». C. Kuponi. Sreda. 23.: »Revizor*. D. Kuponi, četrtek, 24.: »Eva». B.
Jubilej Marije Bulieke - Stroirijev« bodo obhajali v bližnji prihodnosti v Zagrebu. Zagrebška Sarah Bernhardtova, kakor so jo s roj čas imenovali pariški listi, bo prazno-
vala svoje slavje s sodelovanjem vseh zagrebških kulturnih ustanov. Poklonili ji bodo tudi denaren dar, katerega zbirajo prijatelji gledališča.
Zikovci r Zagrebu. Po velikanskih trium-fih. ki so jih bili deležni v Sloveniji, nastopijo Zikovci v petek, dne 25. t. m. v Zagrebu. Na programu imajo Scbulhoffa in Suka (oba smo slišali v Ljubljani) ter kvartet R. Sehu-manna.
Na ljubljanskem novinarskem koncertu, ki bo dne 1. decembra v Unionu, nastopi Sancinov trio iz Zagreba (Sancin-Marsifeva-Matz) z Beethovnovim op 11 v B-duru.
Razpis mesta učitelja glasbe. Na Soli Glasbene Matice v Ljubljani je prosto s 1. januarjem 1928 mesto klavirskega učitelja. Mesto je državno, zvezano s prejemki II. uradniške kategorije drž. uradnikov. Z dokumenti opremljene prošnje naj se pošljejo na naslov odbora Glasbene Matice v Ljubljani. V poštev pridejo v prvi vrsti klavirski absolventi konservatorijev.
Baritonist Rudolf Buksek je gostoval t ■ dni v zagrebški <Bohemi>. Pel je ulogo slikarja Maroela, kakor poročajo tagrebšk dnevniki, z dobrim uspehom. V operi je na stopil še drugi naš rojak, basist Drago Zu pan.
testira proti bolgarskim bamditom in izjavlja, da so železničarji v prvi vrsti naciiona-Iisti, in nato žele železničarji ter bodo tudi v bodočnosti ostali zvesti zaobljubam onih, ki so žrtvovali svoje življenje za sedanjo našo veliko domovino.
Zaključek obmejne konference v Mariboru
Maribor, 20. novembra
Po ogledu obmejnih postaj Jesenice, Pli-berk in Dravograd sta se vrnili naša in avstrijska delegacija v petek zopet v Maribor, da sestavita končne zapisnike.
Kot obmejne postaje na našem ozemlju so določene postaje Maribor gl. kol., Jesenice in Dravograd, na avstrijskem ozemlju pa Plifoerk na Koroškem; v Radgoni ostane vse pri dosedanjem načinu. V Maribor pride približno 80 železniških ta drugih uslužbencev, ki bodo deloma stanovali v Mariboru, deloma pa v Ltpnici. Za stanovanja bo skrbel mestni magistrat v Mariboru. Pričakuje se, da se bo s prezidavanjem kolodvora začelo že spomladi, tako da bo jeseni Maribor obratoval že kot obmejna postaja.
V soboto popoldne se ie vršila pod- predsedstvom velikega župana mariborske oblasti v prostorih Kazine končna seja, na kateri se je veliki župan dr. Schaubach zahvalil delegatom obeh držav za marljivo delovanje. V 14. dneh so izvršili ogromno delo pri najboljšem razumevanju in upoštevanju teženj obeh držav. Priča temu je ogromen zapisnik Ker so posamezne sekcije, železniška, obmejno policijska, poštna, carinska in veterinarska dosegle popoln sporazum in sestavile svoje zapisnike, bi tudi pri izčrpni obravnavi predmeta končna seja na tem ne mogla ničesar spremeniti ter se je zaradi tega či tanje zapisnikov posameznih sekcij opustilo. Spričo obsežnosti bi samo čitan.ie zapisnika trajalo več ur. Dodalo se je samo še to, da skrbi za stanovanja uslužbencev druge države v obmejni postaji teritorijalna uprava. Najemnina za te prostore se računa po istem ključu, kakor za uradne prostore. Original zapisnika je sestavljen v nemškem jeziku, v katerem so se vršile tudi obravnave. Obe sosedni drižavi morata sedaj še ratificirati sklepe konference, nakar se bo vršila prihodnja konferenca po predlogu avstrijske delegacije v Badnu. Čas te konference se bo določil sporazumno.
Mestni župan dr. Leskovar se je zahvalil delegatom za njihov trud, ker bo mesto Maribor z obmejno postajo Maribor gospodarsko veliko pridobilo.
Zvečer ob 20. je priredila mestna občina Maribor delegatom v kolodvorski restavraciji poslovilni banket. Govorili so veliki župan, mestni župan, predsednik naše delegacije g. Bohanovsky in predsednik avstrijske delegacije min. svetnik ing. Lube-nik. Vsi so izražali svoje veselje ta zadovoljstvo nad dogovori, doseženimi v najlepšem sporazumu. Ob petju, govorih, godbi so oživljali znanci stare spomine. V najboljšem razpoloženju je le prehitro prišel čas odhoda vlakov, ko so se odpeljali naši delegati' proti jugu, aivstnjsiki pa protf Gradcu.
Planinsko slavje na Kovcah
Tržič, 21. novembra
Otvoritev Planinskega doma na Kovcah se je izvršila kljub skrajno slabemu vremenu, ki je nastopilo v soboto, ob lepi udeležbi planincev in športnikov. Svoje zastopnike so poslala vsa ljubljanska športna društva, osrednje SPD so predstavljali gg. inž. Pavlin, Pučnik s soprogo in Makso Hrovatin. Kranjska podružnica SPD je bila zastopana po gg. Rici Mayrju in Holzhak-kerju, zagrebško »Sljeme« je odposlalo svojega zastopnika, prav tako tudi zagrebška podružnica »Prijateljev prirode«. Otvoritev so brzojavno pozdravili predsedstvo HPD ln ljubljanskega TK Skale. V imenu vlade je pozdravil otvoritev zastopnik sreskega poglavarja iz Kranja g. vladni tajnik Dev.
Akt slovesne otvoritve se ie izvršil ob 14. popoldne. Načelnik zadruge ie pozdravil vse navzoče goste, se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k gradnji, imenoma pa dr. K. Bonnu, tvrdki Kobi in tržiški predilnici in tkalnici za njihovo izredno naklonjenost. Kratek pregled zgodovine pla-
Pozor! Jutri! Pozor! Misterijozni čudotvornik
Gostovanje Egipčana
1 fl $en jfllija
"	Pri jutrišnjih dveurnih predstavah v
a	Elitnem Kinu Matica predvaja poleg
®	lbičajnega filmskega sporeda svoje
g|	tajinstvene umetnosti in čare ravno«
B	kar dospeli Arabec AluBensAli iz
|	Egipta,
a	V svojem sporedu bo pokazal naj«
■	različnejše čudeže, kot v zraku pla« gj	vajoče palice, barve spreminjajoče
■	tekočine, v roki rastoče rastline, po
■	dvorani leteče golobe, izpreminjajo« j	če ure itd.
J Spored se predvaja prvič v Ljubljani.
Za požrtvovalnost in zasluge človekoljubnosti odlikovani ljubljanski « gasilci v sredini z zlato medaljo odlikovani Ignacij Kvas, na levi s srebrno medaljo za 25-letno delovanje pri gasilstvu odlikovani Anton Kadunc in enako
odlikovani Tomaž Kavčič na desni; na sredi pa stoji popularni zaslužni načelnik Josip Turk.
Smrt slovenske Cecilije
Dne 21. t. m. zjutraj ie umrla v Ljubljani v Krakovem gospodična Frančiška Goršičeva p. d. Me-iičarjeva, hišna posestnica, mnogoletna orgljavka v trnovski cerkvi, sestra pokojnega orgljar-skega mojstra Fr. Goršiča, v visoki starosti 81 let. Sredi oktobra lani se je spomnilo «Jutro» njene 80 letnice in prineslo sliko, predstavi jajočo pokojni-.0, ko igra na domače orgije, izdelek ijenega očeta, nekdanjega narodnega pevca v ljubljanskem gledališču le-a 1848. Še zadnji 'as je pokojnica rada sedevala pri Ijub-jenih orgijah in zaigrala kako Rihar-ievo, a pedal ji ie morala pritiskati tuja noga, njena je postala trda, otekla. Ko pa ji je splahnela, je slovenska Cecilija pred enim tednom legla na posteljo, s katere jo je rešila bela žena. po kateri je že dolgo hrepenela. Na god sv. Cecilije bo njen pogreb — čudno naključje! Naj počiva v miru!
□aaa
Vladimir Gajdarov
Lucy Doraine
v velefilmu Ijubavi med snežnimi
vrhunci:	Q
»Tragedija v Alpah" g
Samo še danes ob 4., pol 6., pol 8. in S 9. uri. — Pride: operetni velefilm: y
«Knez Bonmarche» □
Telefon 2730.	Kino »DVOR*, g
minskega doma na Kovcah je pedal g. Lajo-vic. Tržiški podžupan g. Snoj ie v imenu tržiške občine izrekel vsem svoie priznanje in zahvalo za požrtvovalno delo. V imenu SPD ie pozdravil otvoritev g. Maks Hrovatin, ki je smotrenost doma še posebej po-vdaril in naglašal, da ga bodo turisti in smučarji z največjim veseljem posečali. Potem, ko so govorili še zastopniki sreskega poglavarja, kranjske podružnice SPD, zastopnik obrtnikov in nadzornik SPD ter še svetoanski župan, so izrekli navzoči planinci zastopniku vlade udanost, ki naj jo tolmači na pristojnem mestu, zapeli so himno »Lepa naša domovina« in s skupnim slikanjem zaključili otvoritveni akt.
Nato se ie razvila prava planinska zabava in v prijateljskem krogu je prehitro potekel čas. Z nastalo nočjo ie večina zapustila impozantni dom, da pove dolincem, naj gredo po dobro voljo ta zdravje v planine tudi, če dežuje. V nedeljo pa je bil na Kovcah prav lep sotačen dan tn tudi smučarji so prišli na svoj račun, čeprav jim ie južno vreme pospravljalo sneg kar izpred oči. Zato pa priporočamo vsem tistim, ki iih ie sobotno slabo vreme prestrašilo, da čim prej sami pobite ta se prepričajo na lastne oči, da je Planinski dom na Kovcah res najlepša postojanka naših planin. Za izvrstno kuhinjo skrbi po celem Gorenjskem znana kuharica ga. Avsenikova iz Begunj, ki je v svoj hotelček naravnost zaljubljena. Za nedeljo se pričakuje večja družba planincev iz Zagreba.
Vilo v kateremkoli kraju države
v vrednosti 150.000 Din to povrhu še premijo 250.000 Dta laMoo dobite, ako kupite srečko velike dobrodelne loterije Jugoslovanskega novinarskega udruženja. Žrebanje se bo vršilo v Sarajevu pod kontrolo oblasti od 15. do 28. januarja 1928. Loterija ima vsega skupaj 13.887 dragocenih dobitkov. Cena srečkam ie 10 Dm komad. Preprodajalci dobijo 10 odstotkov provizije, torej 1 Din od prodane srečke. Naročajo se srečke na' naslov Juaosloveatsko novinarsko udruženje, Dobrotvoraa loterija, Sarajevo. Do-frtjo pa se v Ljubllaai tudi pri banfinl poslovalnici M. Kavčič, Kongresni trg 9., ki preprodajalcem istotako nudi lOodstotno provizijo, kupci pa pri odjemu M) komadov dotok) eno sreflfco sastand.
Jugoslovan Svetislav PetrovkS 4
h	igra v operet) T
Orlou
pilota Aleksandra Dorinškega.
Pride v kino «DVOR».
Smrtna nesreča v kamnolomu
Nesrečna usoda Deželakove družine v Trbovljah.
Trbovlje, 21. novembra
V kamnolomu podjetnika g. Haucha e je smrtno ponesrečil strelni mojster g. Deželak. Njegova nenadna smrt je presenetila vse njegove prijatelje, ki globoko sočustvujejo z nesrečno rodbino.
Strelni' mojster g. Deželak je bil stalno nameščen v kamnolomu g. Haucha, ki je znan kot dobavitelj gramoza za maše okrajne ceste. Podjetje je v zadnjem času dobilo več naročil, ki jim je bilo treba ugoditi. Strelni mojster g. Deželak je imel mnogo dela. Ko 3e te dni vrtal v veliko skalo, se je ta predčasno zrušila in ga zasula. Pomoč je bila takoj na mestu, vendar se ie iiz težkih telesnih poškodb sklepalo, da ponesrečenec ne bo ostal pri življenju. Odnesli so ga domov, kjer je poškodbam podlegel kljub vestni zdravniški pomoči.
Dežeiakovo družino nesreča letos vztrajno zasleduje. Poleg drugih udaroev, ki jih je uboga družina morala preboleti, je doživela pred meseci zelo hud udarec s smrtjo sina, rudniškega poduradnika, ki je padel s hodnika in se ubil. Kakor da še ni dovolj gorja, jim je sedaj ubilo še očeta. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
V£SELIT£-SE
KOSTUMA
5TCKUPIL rCNlNO-KATE' RO-VRHl'KVALITET
jikkolI
N£-NA£J&rLJUJ£-NOBEN SUGENIZBEfcEK
Domače vesti
*	Manifestacija za ohranitev popolne gospodarske fakultete v Zagreba. V nedeljo se je vršila v Zagrebu protestna skupščina dijak ov-agronomov zagrebškega vseučilišča, na katerih je bila sprejeta resolucija, ki spričo najnovejših vesti, da bo ostal v Zagrebu saano gozdarski del gospodarsko-gozdarske fakultete, medtem ko bi se Sospodarski ukinil, tako da bi imeli samo eno gospodarsko oz. kmetijsko fakulteto Z2 vso državo v Beogradu, najodločneje protestira proti tej nameri kot nepojmljivemu atentatu na naše kmetijstvo. Resolucija naglaša, da sta brezpogojno potrebni dve kine fijski fakulteti prva za zapadno, druga pa za vzhodno polovico države, ki se med seboj razlikujeta po klimatskih, soci.ialnlh, !e-renskih in drugih razmerah. Nadalje zahteva resolucija, da mora gozdarska iakulteta ostati brezpogojno v Zagrebu, kjer je že popolnoma urejena. Značilna ie ugotovitev, da je na zagrebški fakulteti mnogo dijakov, ki so prišli nanjo z beograjske fakultete. Med absolventi zagrebške fakultete jih ie iz Srbije in Črne gore 9%, lz Slovenije 10% iz Dalmacije 11%, iz Vojvodine 6.5%. iz Istre 6.5%, iz Bosne in Hercegovine 12%, iz Hrvatske in Slavonije pa 45 %.
*	Volitve v vrhovno učiteljsko disciplinsko sodišče. Poverjeništvo UJU Ljubljana objavlja: Kjer naše članstvo ni še izvršilo volitev, priporočamo sledeče kandidate: Redna člana I. Tihotnir Kostič. učitelj v Beogradu, 2. Toma Kostič učitelj v Beogradu. Namestnika: 1. Cc-da Todorovič, učitelj Beogradu, 2. Pera Vuksa novic učitelj v Beo sradu.
*	Program državne prosvetne politike.
Beograjska sekcija Profesorskega društva je imela predvčerajšnjim svojo letno skupščino. Pri razpravi o delovanju sekcije je govoril tudi pomočnik ministra prosvete R. Jojič, ki je sporočil, da bo novi načrt zakona o srednjih šolah v najkrajšem času predložen narodni skupščini. Sestavljena je tudi posebna komisija, ki bo izdelala program državne prosvetne politike, ki bo prikrojen tako, da bo zadoščal potrebam sedanjosti in bodočnosti. Za predsednika sekcije ie bi! izvoljen protesor Lszar Kneževič.
*	Fond za vdove in otroke drž. uradnikov Po vesteh iz Beograda sc v finančnem ministrstvu sestavlja načrt uredbe o fondu za vdove in otroke državnih uradnikov. Prispevki za ta fond naj bi znašali 6 odstotkov plače.
+ Slovenska Matica objavlja: Do sedaj so se ustanovila poverjeništva v naslednjih okrajih (krajih) in so prevzeli poverjeništva gospodje: t. Ljubljana: Anton Lovše, ginun. pro!., Anton Špende, društveni admin. tajnik: 2. Maribor: Ivan Fa-vai, gimn. prof.; 3. Bled: Josip Žlrovoik, nadrtč v p. m posestnik; 4. Cerknica: Tonssahit' Ofišak, vodia zemli kri i (za ves okraj); 5. Gornji grad: Frasrc Kocbek, naduč. v p. 6 Kamnik: Ciril Vremšak, uradnik Mestne hranilnice (za ves okraj, izvzemši Domžale - Jarše; 7. Domžale-Jarše: (in okotioo) Ivan Sienovec, učitelj; 8. Kozje : Fran Humar, šol. upravit v Bučah (za ves okraj); 9. Kranj: dr. Simon Dolar. gim. proi.: 10. Litija: Josip Zupančič, učitelj (za ves okraj, izvzemši Zagorje z Okolico); U. Logatec: Franjo Malner, pregl fin. kontr.; 12. Novo mesto: Josip Kovač, gimn. prof.: 13. Radeče: Robert Ltadtner,. višji davč. trprav. v pok. in posestnik (za ves okraj): 14. Rimske Toplice: Bogomir Milost, postaje-načelnik; 15. Trbovlje: Rudolf Plesko-vič, učitelj; 16. Tržič: Rudolf Pečjak, strok, učitelj mešč. šole: 17. Vič - G I i n -c e: Josip Mesec, izvrš. uradnik; 18. Št. Vid nad Ljubljano: Ivan štnaidek, šol. upravitelj (tudi za Medvode in vso okolico); 19. Zagorje ob Savi: Ivan Levstik. šol. upravitelj (tudi za vso okolico); 3i. Zagreb: Fran Brecelnik, višji žel. uradnik pri žel. direkciji. V nekaterih dru-gih krajih ie ustanovitev pcverjenišfev že v teku. v ostalih se ustanovijo v najkrajšem času.
*	Pogreb ponesrečenega letalskega poročnika g, Rudolfa Normalija v Ljubljani.
Truplo pokojnega letalskega poročnika Normalija, ki ie tragično preminul pri vežbanju na letališču Rajlcvci pri Sarajevu, o čemer smo poročali v sobotni številki, je bilo prepeljano v Ljubljano, kjer se bo danes ob 14. vršil pogreb s kolodvora k Sv. Križu Pokojnik je bil sin upokojenega admin. kapetana g- Josipa Normalija, bivajočega v Mariboru, ki je vse svoje štiri sinove dal v službo naši armadi. Drago ze artiljerijski poročnik v Štipu, Josip peš. podporočnik v vojni bolnici v Beogradu, Ivo pa inž. podporočnik v Karkrvcu. a Rudolf je Kot poročnik — diplomiran pilot žrtvoval svoje živ-Iljenje pri izvrševanju svoje službe. Poleg globoko užaloščenega očeta žaluje za pokojnim bratom edina sestra Mira. Pokojni poročnik Normali bo pri Sv Križu počival v rodbinskem grobu' poleg svoje matere . ki jc umrla 22. septembra 1924
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je včeraj umrla po dolgem in mučnem trpljenju ga. .Marjeta Jugovičeva. soproga preglednika iinanč ne kontrole Pogreb pokojnice se bo vršil jutri cb 16. uri iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — V Žirovnici pri Cerknici je v nedeljo umrla po kratki bolezni ga. Angela Šega. rojena Benčina. Njen pogreb se bo vršil danes ob 10. uri iz hiše žalosti v Žirovnici na domače pokopališče. Pokojnicaina bodi ohranjen blag spomin, prizadetim naše iskreno sožalje!
*	Č ali cb? Podružnica nekega denarnega zaveda, ki ima svojo centralo v Beogradu, ie predlagala pri tukajšnjem trg. sodiščj vpis prokure v trgovski register svojen* prokurista Protiča in predložila poverjeni podpis le-tcga v cirilici in latinici in sicer podpis Ptotid;. Deželno sodišče v Ljublja ni je ta predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da priimek »Proticb« ni Istoveten s priimkom, ki je zapisan v cirilici. — Prav zaslužena
lekcija! čas bi že bil, da bi v Beogradu že enkrat prenehali pačiti svoja imena pri transkripciji v latinico in se ieli dosledno posluževati gajice.
*	Zatvoritev pomožne poŠte Sv. Marjeta na Dravskem polju. Dne 31. oktobra t. 1. je poštna uprava zatvorila pomožno pošto Sv. Marjeta na Dravskem polju. Zaradi tega je začel 1. novembra t. 1. dostavljati selski pi-smonoša pošte Račje v okolišu zatvorjene pošte. Dostava se vrši vsak dan razen ob nedeljah.
*	Vprašanje ustanovitve avstrijskega konzulata v Mariboru. Pred par dnevi smo priobčili rz Beograda vest, da je vprašanje ustanovitve avstrijskega konzulata v Mariboru deiinitivno ugodno rešeno. Tukajšnji avstrijski generalni konzulat nas sedaj obvešča, da se je v tej stvari obrnil za Informacijo ua merodajnem mestu in dobil tu pooblastilo, naj to vest kategorično demantl-ra.
4 Oton Zupančič »Pokonča izpod korenin«
(Založila Tiskovna zadruga v LJubljani. Cena trdo vezani, več barvni slikanici s poštn. vred Din 35.) Pod tem naslovom je izšla za Miklavža pri Tiskovni zadTug! v Ljubljani krasna slikanica, za katero je priredil slovensko besedilo Oton Zupančič. Bujna fantazija povede mlade radovedneže pod ruja-vo zemljo, kjer ždi fn spi ob koreninah nešteto žaželk hroščev, bub in gosenic in kjer tičijo v zemlji koreninice, korenčki in gomolji tisočev bilk in cvetk. Vse čaka klica matere, da jih pozove Izpod korenin v življenje. In ko ta klic zadoni. tedai se prebudijo iz dolgega spanja zaspančki, si popravljajo in krojijo oblekce, jih barvajo in končno vse vessli okrašeni z najrazličnejšimi cvetlicami zlezejo na ozelenelo trato. Vsa priroda jih je na mah poina. V nji se radujejo toplega solnca. dokler jih v pozni jesen) mrzel veter zopet ne nažene nazaj pod korenine. Lepše slikanicc slovenska m! I dina za letošnji božič ne bi mogla dobiti. Otroci jo bodo na mah vzljubili in vedno znova in znova prebirali In gledali. — Obenem ie izšla tudi nova slikanica tDomače lu tuje živali«, ki bo razveselila vsakega otroka.
V cenah nrniži
V izdelavi in blagu najboljše so sukne to raglani tvrdke
Fran Lukič Striiarjeva. ut. 9
*	Požar v vojaški bolnici v Mostaru. V
soboto zjutraj se ie v st^hii vojaški bolnici v Mostaru pojavi! požar. Ogeni ie izbruhnil v gospodarskem poslopju, ki ie pogorelo do ta! V poslopiu so se nahajala drva. premog razni aparati ta klaja za konje Škoda se cen! na 370.000 dinarjev Kako je požar nastal, ni znano, domneva pa se. da je n»kdo nehote vrgel cigareto, ki ic povzročili požar. Uvedena je preiskava.
+ Božjastna žena zmrznila V okolici Ši-benika so našli v soboto zmrznjeno 45 letno seljakinjo Maro Kulin. ki le bih že dali časa božjastna. Najbrže ie nesrečna ženn dobila napad in zmrznila ponoči, kei ni bilo pravočasno pomoči
ITO — zobna oasta najboljša!
*	Pri boleznih žoičnega, ledvičnega tn mehurnega kamna, tCT ljudem, ki trpe na preobili tvoritvi sečne kisline je dolžmst. da z rabo prirodne grenčice »Fran7-Jo.»ei« urede delovanje črevesa. Možle zdravniške prakse so sc po dolgi vrsti let prepričali da je voda »Franz-.Josef« zuneslilva in prav posebno prizanesljivo učhkaj'>če sa-Imsko odvajflo. da se lahko priporoča tudi pri protatahvpertrofiji.	68
*	Volno, bomba* za strojno pleteme m ročna dsla dobite po namižiih cenah pri PRFLOfiU Ljubljana. Star! trg 12 ln Židovska ulica šiev 4
Obleke kemično čisti in plisira tovarna JOS RFICH
Ne mučite vaše dece z ribjim oljem, dajte ii »Jemait«, ki radi vsebujoče sladkobe poseduje veliko hranilno vrednost ie lahko prebavllv ter pospešuie tek. — Dobite ga v lekarnah in drogerijah.
Za zastopstvo tuje v Jugoslaviji dobro znane solidne tvrdke želimo
vzeti v najem.
ali pa tudi kupmo hišo z I« k«lom
in skladišči v prostornini 100 do 300 kv. m, v Ljubljani ali okolici. Ponudbe s točno označbo ta prop&i pripo« rooeno pod: Inozemsko zastopstvo št 35—3 na: Interreklam A. G. v Za« grebu, Marovska 28.	11.981»*
Iz Ljubljane
u— Božiča« umetniška rstsurt Dotedanje umetniške razstave, ki so se prirejale zadnjih devet let, so pokazale, da imamo Slovenci več dobrih umetnlkov-taleotov in da se naša upodabljajoča umetnost dviga Dokazale so pa tudi, da materijekii uspeh po večini ni zadovoljeval. Umetnik pač ni organizator in trgovec. Vele&ejmska uprava je leta 1926. ta 1927. priredila po eno obsežno umetniško razstavo, ki sta idilično dobro izpadli. Letos pa priredi decembra še eno razstavo v Jakopičevem paviljonu. Ta razstava ima predvsem namen prožiti občinstvu priliko, da nakupi po najugodnejših cenah slovenske umetnine za božična in novoletna darila. Ne glede na to, da se s tem moralno podpre naša umetnost, kar .ie dolžnost vsakega inteligenta, poy-darjamo, da bodo umetnine na prodaj po skrajno nizkih cenah In to od priznanih slovenskih slikarjev in kiparjev. Razstava se bo otvorila prve dni decembra in bo trajala do konca meseca.
t— Brezplačen poset umetnostne razstave. Predvčerajšnjim se je oticijelno zaključila kolektivna razstava Maleš-Cuderman. Razstavljalca sta se pa odločila, da obisk razstave omogočita najširšim krogom s tem, da odpreta vrata Jakopičevega paviljona na stežaj p. t. publiki. V torek in v sredo, 22. in 23. novembra, je razstava torej še odprta, obisk pa vsakomur svoboden in popolnoma brezplačen. Oba mlada slikarja želita, da si niuna zbrana dela ogledajo še vsi oni, ki iz kakršnega koli vzroka tega še niso storili. Posebno pa želita, da posetijo razstavo oni sloji, ki se zanimajo za moderno umetnostno gibanje, pa Jim neugodna materijalne razmere ne dopuščajo tega kljub neznatni vstopnini (deset dinarjev). Razstava je odprta neprekinjeno ob 10. do 16. ure in v torek in sredo. Kakor rečeno, vstopnine ni, obisk je popolnoma brezplačen
O B l A ČTL AT
tvrdke 3. Maček
LJUBI JANA Aleksandrova 12
so najhnllša in naicenelša
u— Iz razstave Maleš-Cuderman. K naši nedeljski notici nam naknadno poročajo, da je medtem St. Cuderman proda! še nekaj svojih oljnatih slik in sicer kompozicijo ^Alegorija planini, »Moj patron«, »Na vasi« in cvetlično tihožitje, graiik Miha Maleš pa še nekaj litografij in lesorezov. Razstava je vzbudila med občinstvom mnogo zanimanja in je bil tudi obisk za naše skromne razmere razmeroma še dovolj povoljen. Materi-ielni uspeh ni izostal umetnostni rezultat bo pa še ugotovila strokovna kritika.
o— Čudne telefonske razmere v Ljubljani Pišejo nam: Neko veliko industrijsko podjetje ob periferiji Ljubljane, ki je zaradi svojih obširnih inozemskih trgovskih zvez prisiljeno posluževati se dnevno po večkrat medkrajevnega telefona v sosedne države, se pritožuje, da je že teden dni brez telefonskega priključka in da kljub prošnjam in pritožbam na pristojno mesto še vedno ni rikogar, da bi teleion popravil. Naj leži vzrok že kjerkoli, vendar pa ni umestno, da se pusti podjetje, ki se šteje med največje abonente ljubljanske telefonske naprave, tako rekoč na cedilu s telefonom, ki ga nujno potrebuje. Saj tudi to podjetje n<*~a dovolj nastavliencev, da bi za vsak pogovor hiteli na pčšto. Morda b! se pa dal vendar brez škode za druge popraviti tudi telefon ob periferiji in ne samo v mestu. Ker vemo, da ve tud! poštna direkcija v Ljubljani ceniti pomen domače industrije, upamo, da ba našla sredstva in pota, da se pop'sani nedo-st?tfk v naikrajšem času odprav:.
Damske ola#če
najmodernejše s kožuhov:aio od Din 350.— (Jo 900—, otroške plaščke od 2 let starosti naprei V vseh vel koStih »4 Din 13.— dalje F in L GORIČAR, Sv. Petra cesta 29 Oglejte si razstavo v izložbi!
d— Radio-ples v Ljubliani. Agilni Radio-k!ub v Liubljani priredi letos svoj prvi radio ples in s'Cer dne 5. januarja v kazinski dvorani Največja privlačna sila bo gotovo ta, da se bo plesalo ob radiozvokih. Po dvorani bodo namreč razvrščeni številni močni zvočniki, ki bodo podajal! brezžične plesne zvoke. Sprejem radiovalov in brezhibno oddajanje ie popolnoma zanesliivo. Za slučaj neugodne atmosfere pa bo oddajala plesni program naša domača radio-oddajna postaja, fako, da je vsak muzikaličnl fiasko ■zktjučen
a^— 90 letnico le praznovala v soboto v krogu svoje družine gospa Elizabeta Eberle mati uglednega juveHria gospoda Jos Eberle v LirbUani. Čestitamo, še na mnoga leta!
B— Društvo slušateljev filozofske fakultete ima danes ob 16. v balkonski dvorani svoj redni občni zbOr. Zaradi izredne važnosti dnevnega reda pozivamo vse tovariše da se ffa polnoštevilno udeleže.
o— Občni zbor dii. podp. društva RadO-goja v, Ljubliani se bo vršil v pondeliek 5. decembra ob 20. v Akad. kolegiju.
Nenadkriljiva Eau de Cologne Chypre Botrrjois Pariš	2
a— Domača umetnost. V izložbenem oknu mestne prodajalne elektr. svetli na Glavnem trgu sta razstavljena lestenec ni svetilka. Izvršena v našem narodnem slogu. Oboje je Ugotovljeno v delavnici pa-saria A. Megušarja, Karlnvska cesta št 2, po načrtih prof. Alberta Siča Namenjeno le za jedilnico m spalnico, opremljeni v Istem slogu Kompozicija je uprav originalna (stare leščerbe in kmečka laterna), delo le Izvedeno mojstrsko. Posebna pohvala gre naročniku. ki je s tem pokazal, da ceni aaš narodni škrg sad vsakim tnj:«. Posnemajte ga!
o— Na občnem zboru JAD »Trief»v« je
bil izvoFen naslednji odbor: Jurančič Jovo, predsednik, Ždolšek Jožko, podpredsednik, Burger France, tajnik I, PohaT VSctor, taj-
nik U- Pipan Vlado, blagajnik, BTefiko BO» gomif, arhivar, Beran Jaromir. knjižničar, Deren&i Franjo. gospodar, Pogrujc Stanko,
odbornik.
u— Zadnji dnevi Pompejev. Prvi del tejta izredno lepega historičnega velefilma se na
izrecno željo občinstva ponavlja še danes, v torek ob 14.30 v prostorih kina Matice. Vse dosedanje predstave tega filma so bile deležne tako ogromnega obiska, da le bila dvorana kina Matice zasedena do zadnjega kotička. Da se omogoči tudi onim, ki dosedaj niso mogli priti do vstopnic, ogled tega filmskega dela, je sklenila ZKD prvi de! ponavljati Izjemoma še danes ob pol 3. ori popoldne. Šolska mladina in diiaštvo uživa pri današnji predstavi še Izreden popust. Vsakdo, ki se zanima za antiko in si filma še ni ogledal, naj vporabi zadnjo priliko In si ogleda ta spored. Drugi del se prične predvajati v soboto dne 26. t. m.
a— Udruženje Jugoslovenskih inženjerjev hi arhitektov — sekcija LJubljana priredi javno predavanje, ki se vrši v petek 25. tm. ob 30. v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. I. Predaval bo g. df. Ing. Miroslav Kasa! o 3 temah: 1.) problem računanja dna žeiezobetonskega rezervoarja v barjanskem terenu, 2.) problem armiranja betonske plošče pr! visokih zgradbah. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimale.
u— Slavnostni koncert z velikim orkestrom, komornim triom, zborovskimi točkami In solospevi priredi letos, kakor vsako leto na narodni praznik, dne 1. decembra ljubljanska sekcija JugosloVenskega novinarskega udružanja. Priredi'ev, ki bo svojevrstna atrakcija tudi po dodatni zabav',, se bo vršila v Union u. Po koncertu ples. prosta zabava ln pokušnja vina lz najboljših kleti naših vinogradnltov.
u— Zbrovanle zasebn"h nameščencev za osemarnl delavnik. Pomočniški zbor gremiia trgovcev in Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev v Ljubljani vabita vse z?sebne nameščence na manlfestabijško zborovanje za osemurni delavnik, ki se vrši danes, v torek v veliki dvorani Mestnega doma ob 8. zvečer. Pridite vsi; od Vaš je, tovariši odvisna pravična rešitev tega ve-Ievažnega vprašanja.
u_ Zveza JNOS. Redna odborova seja
se vrš; danss ob 14. v Jadranovi posvetovalnici. Zaradi Važnega dnevnega reda navzočnost odbornikov ln referentov nujno potrebna!
Postrelite divjino
tn prodajte koSe
za drag denar
tvrdki
tolKO
naja«.
n«u»m i
o— Plesna vaja računskih uradnikov se
bo vršila v tem tednu Izjemoma na verandi hotela Union in sicer danes v torek dne 22. novembra in ne v sredo 23. novembra kakor je bilo prvotno naznanjeno — Odbor.
n_ Cene v Izložbah Ima F. Čuden. Prešernova ulica 1. Zlatnina, are.	225
u_ Društvo »Ženski Pokret« v Ljubljani
javlja svojim članicam in vsem, ki se zanimajo za njegovo delo, da se vrše odslej sestanki rn seje vsako sredo popoldne v darn-ski sobi kavarne »Emona«. Začetek vselej ob petih.	#	1732
It CeHa
e— Poverjeništvo Vodnikove dražb« za Celje in okolico naznanja svojim članom, da so knjige Vodnikove družbe za 1 !927 že v Celju in da j:h dobijo člani kakor iansko leto v prostorih Tujsko-prometne pisarne (poslopje Prve hrv. štedione) v Kolen-čevi ulici od 14 do 18. ure. Ustanovnim članom pošlje Vodnikova družba knjige direktno po pošti. Nujno prosimo, vse dosedanje člane, da prineso hkrati, ko pošljejo odnosno pridejo po knjige že članarino 20 D:n za 1. 1928. ker prihranijo s tem pover-juiištvu mnogo dela. Književni dar Vodnikove družbe za I. 1927 ie l po vsebini i po okusni zunanjosti tako dragocen da lahko vsak član že sedaj zaupa poverjeništvo članarino za 1. 1928., še predno bo prebral letošnje knjige. Pridobivajte pa tudi nove člane!
e— Premijera Cerkvenifcove »Roke pravice«. V soboto 19. t. m se !e vršila v celjskem mestnem gledališču krstna predstava Cerkvenikove »Roke pravice«. V nedeljo se je igra kot ljudska predstava ponovila Pri premljeri sta b:la navzočo od ljubljanskega gledališča gg. Skrbinšek tn Golia. od mariborskega pa dr. R. Brenčič.
h Manbca
a— Poverjenikom Vodnikove družbe. Ma
riborske poverjenike Vodnikove družbe obveščamo, da so prispele knjige, ki jih lahko dvignejo v upravi »Jutra«. Član!, ki so vpla čali naročnino, pri g. Hlebšu ali g. Jos. Hra-ševcu pis. ravnatelju, pa dobe knjige direktno v upravi »Jutra«, na Aleksandrovi cesti 13.
a— Gledališče čez nedeljo. V soboto ie bila v Narodnem gledališču premijera operete »Eva«, ki so jo ponavljali še v nedeljo. Obe predstavi sta napolnili gledališče, kakor tudi popoldanska s »Pygmalion«. Opereta je publiki ugajala, posebno užgala pa nI
a_ Miklavžev večer priredi odsek za zgradbo »Sok. doma« v Mariboru v nedeljo dne 4. decembra v Nar. dontu. Isti dan popoldne bo nastop Miklavža za dečo.
a— Prv« občinska volitve v Prokmorju. v nedeljo dne 30. novembra so se vršile prvič po prevratu občinske volitve. Vsa leta v osvobojeni domovini so vodili prekmurske občine gerenti s sosveti, ki so se običajno menjavali z vladnimi režimi.
a— Smrt vrlega rodoljuba. Včeraj je tnnrl v svojem stanovanju Da Ruški cesti mani mariborski rodoljub Ivan Veras zastopnik zavarovalnic« »Slavije« v Mariboru, v starosti 80 let Pogreb odličnega rodoljuba se bo vršil danes, v torek 6b 13. !z mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežjn. Umrli je bil v svojem življenja neprestano v bojo z
mariborskim nemštvom, s katerim se ie boril za to, da Je kUob prepovedi mariborskega mestnega sveta lahko obdržal slovenski napis nad podružnico banke aSlavije» v Mariboru. Bodi mu ohranjen čas »o spomin.
Kandidatna lista SDS za občinske volitve v Mariboru
1. Dr. Kac Zmagoslav, zobozdravnik, 2. Weixl Vilko, trgovec, 3. Bureš Franc, urar, 4. dr. Lipotd Franc, odvetnik, 5. dr. Strm-šek Pavel, profesor, 6. Kejžar Ivam, žeL uradarik v p, I dr. Vauhnik Miloš, odvetn. kanejpUent, 8. Starman Rado, go6lilaičar,
9.	Meglič Otnftr, višji dav&al upravitelj v p,
10.	Urbančič Ježe, inženjer, 11. dr. Vidovič Fran, sod sveanik, 12. Kravos Ivan, trgovec. 13. Ramelli Franc, rev. v p- 14. Ogrizek Dolie, črk06tavec drž. žel., 15. Belle Franc, trafikant, 16. Ored Josip, v. stražnik v p., 17. Volčič Jože, mizar, 18. KopiČ Rado, nadučitelj v p., 19 Gllčvert Drago, pis. ravnatelj. 20. Seršec Matko, trgovec, 31. Kyss!iBk Vlado, struga*, 32. Jenko Janko, knjigovodja, 23« Novak Jaka, upravnik v p., 24. Novak lulče, tafciik posojilnice, 25. Nerat Jože zasebni uradaik, 26. dr. Sta-mol Franc, zobozdravnik. 27. Marušič Anton, mizar, 28. dr, KlemenčiČ Alojzij, odvetnik. 29. Lirioman Ivan, učitelj, 30. Orgič Josip, trgovec, 31. Krklec Iva«, dimnikar, 33. Pmter Ferdo, trgovec, Debec Franjo, iiižijn.ier. 34. Rapoc Ivan, poae6tn;k, 35. Klublčka Adolf, čevllarsid mojster. 36. Ml. slej Josip, pevski mojster, 37. Starec Franjo. železničar, 38. Pelan Oa», trgovsk? potnik, 39. Kranjc Ljudevit, žel. uradnik. Ser« cer Franc, trgovec, 41. Sfevmec Ivan, trgo-
vec.
Namestniki kandidatov
1. Dr Plpuš Radoslav, odvetnik, 3. Samsa Avgust, pol. detekt, 3. Hkh Eman, slaščičar, 4 Klememač hran, učitelj v 5, i Dolenc Karol, pis ravnatelj v p.. 6. Vidmar Herman, podpolkovnik v p., 7 Benje Franjo podpreglednik fin. kontrofe, 8. Vtašič Vlado, fotograf, 9. Zotter Rafko, krojaški mojster, 10 Kenič Franjo. šeleaničar. 11. Vidmar Nace, paznik, 13. Šešerko Antom, delavec, 13. Detela Stanko, ravnatelj tiskarne, 14. Cvijanovič VaasBj, aadpazoik, 15. Buždon Ivan, poštni poduradnik, 16. Čer-njavič Jaka, žel. uradnik, 17. Hlebš Anton, zasebni uradnik, 18. Bobič Anton, usnjar, 19. Krajnik Ivan, nadučitelj v p- 30. Vo-lavšek Josip, 9odni uradnik. 21. Dekleva Ivan, poštni poduradnik. 22 Korošak Franc, sodni oficajal, 23. Struna Alojzij, učitelj, 24. Doležal Alojzij, knjigovodja, 35. Malešek Jože, učitelj 36 Hren Jože. žeL uradnik, 37. Kenda Stanko, posojifoiški blagajnik, jS. Lozej Ivan, železničar, 29 Prunk Matija stražnik v p., 30 Hvalenc Jože, fcnjigovod-la, 31. Trafen8c Franc, plač natakar, 33. Bra tuša Vinko, v. stražnik v p., 33. Kurin-čič Franc, trgovski zastopnik, 34 Medved Štefan, odvetniški uradnik, 35 Cizeli Miško. učitelj. 36. Pozrft Ivan, poštni poduradnik v p.. 37 Domtakuš Maks, učitelj, 38. Štergar Ivan, kazn nad-zornik. 39. Polak Rudolf. bančni uradnik, 40. dr. Šestan Ivo, odvetniški konerpijent, 41. dr. Boštiančič Leopold, odvetnik
Klice bolezni prihajajo v telo največkrat skozi ustno d upi no V kavami se očuvate najlažje nahoda, influeoce in bolezni V grlu z redno -rporabo okusnih
ANACOTHU
Sokol
Seja zbora društvenih načelni« kov sokolske župe Ljubljana.
se le vršila včeraj v nedeljo ob 9. dop. ob dobri udeležbi društvenih načelnikov v odborovi sobi UublJ. Sokola. Selo je vodil ob sklepčnosti žnpni načelnik br. J e a i h. ki Je pozdravil vse navroče brate načelnike ter zastopnika župnega starešinstva br. K r a p e š a. Župni načelnik br. Jesih Je uvodoma poda! obširno poročilo o tehničnem delovanju žnpe, nakar so društveni načelniki podali izčrpna poročila o svojih društvih. U poročil Je bilo razvidno, da se društva -zavedajo svojih dolžnosti, ter da so po večini imela dobro uspele letne nastope, telov. akademije in druge prosvetne prireditve, lz poročil br. načelnikov je predvsem razvidno, da trpi društveno delovanje na stari rak-rani, t. j. pomanjkanju dobrih prednjakov, kar je z resno besedo ožigosa! tndi župni zastopnik br. Krapeš. Da se temu odpomore, se priredita v l. 192S poleg 4 severnih prednjačkib tečajev, še 2 župua tečaja, ločena za člane in članice, da bo na U način ob poljubnem letnem času dana možnost obiska članom in članicam bodisi žnpnega, bodisi savez-neea predniačkega tečaja. — Nato je br. župoi načelnik poročal o pokrajinskem zletu v Skoplju na Vldovdan I. 1928, ki ho proslava 10-letnice obstoja naše države in 20-leuiica obstoja Zveze Slovanskega Sokolstva. Zlet se bo vršil v večjem obsegu in zato poziva vse navzoče, da agi-tirajo za čira častnejšo udeležbo na zletu. Pred zletom v Skoplju se bo vršil, podobno kakor proslava 1. decembra, pri vseh sokol, društvih razven v Južni Srbiji. »Dan Južne Srbije«, s predavanji, s katerimi se bodo društva uposnala z kulturnimi In historičnimi prilikami v Južni SrbiK. — Zanimivo poročilo je podal savezni prednjak br. Vrhovec c -6mučarstvu v So-kolstvu«. Zbor društvenih načelnikov Je nato po daljši debati skleni!, da se priredi ob ugodnem vremenu v Ljubljani 3—4-nedeljski smučarski tečaj za članstvo, katerega bodo obiskovali naši najboljši smučarji-Sokoii. ki ta šport ie gojijo. Tečaj bodo vodili od žnpnega tehn. odbora na-proSeni naži najboljši krmarji. — Glede i/premeni be slavnostnega kroja za moški naraščaj s« naroča vsem žspnim društvom, da podajo svoje mišljenje ia točno ceno, nakar se bodo predlogi izročili župnetna os. sa veznem a starešinstvu v končno rešitev. — Važnege žnpne oz. društvene prireditve v letn 19» bodo: začetkom junija proslavi Sokol Ljubljana II 20-ietnico društvenega obstoja z ev. razvitjem društvenega prapora in Sokol v Kočevju razvitje naraič. prapora. Kje se bo vršil žopni zlet pa bo določila topna odborova seja 4. decembra t. I. — Po slučajnostih le nato zaključil br. lopni načelnik lepo »spelo sejo. pozivajoč vse navzoče br. načelnik« k vztrajnemu ki požrtvovalnem« sokolske-mn delo. Zdravo)	L H.
Porota
Oatfa 2L novembra. Danes se j« pričelo pred celjskim porotnim sodižčem zimsko zasedanje celjske porote, ki bo trajalo to pot samo dva dni ter razpravljalo 5 porotnih slučajev.
V sodni dvorani je vzbujala veliko pozornost okusno renovirana slika na stropu, na katero je lahko celjsko mesto ponosno. Zal, da inventar celjskega okrožnega sodišča kazi splošen utis te dvorane.
Senatu predseduje prvi dan predsednik okrožnega sodišča gosp. dvorni svetnik dr. Kotnik, votanta sta deželnosodni svetnik g. dr. KranKč in okrajni sodnik Brelih. Javno obtoibo zastopa državni pravdnik g. dr. Rus.
Umor z očetovo kislino
Pred porotniki se mora zagovarjati 571etni posestnik Anton Mlakar iz BodriSnje vasi pri Št Vidu v šmarskem okraju. Obdolženec je premožen ter ima dve hiši, eno zase in za druaano, drugo za najemnike. Dne 29. marca 1924 je njegova najemnica vdova Antonij šuc porodila nezakonskega otroka. Kot nezakonskega očeta je napovedala delavca Mihaela Ml, ki je očetovstvo tudi priznal in se prostovoljno zavezal plačevati mesečno preživnino za tega otroka. Šele septembra L L sta se zglasila Antonija šuc in Miha M. pri okrajnem sodišču v Šmarju ter izpovedala, da je pravi nezakonski oče sinu Stanku današnji obtoženec. Nezakonska mati je baje zatajila pravega očeta samo zato, ker je Anton Mlaker grozil, da se bo obesil, ako ga izda. in ker ji je obljubil, da jo bo ua tihem podpiral. Iz strahu za njegovo življenje in ker se je zanesla na njegove obljube, je ia^ala za očeta Mihaela M., ki pa je začel ž njo občevati šele po nosečnosti z Antonom Mlakerjem. Mihael M. je izpovedal, da doslej še ni izplačal uobene preživnine, ker je Antonijo Šuc podpiral Mlaker.
Ko se je Šuc dne 16. septembra t 1. okrog 1. ure popoldne vrnila domov, je našla svojega sinčka Redečega na tleh in z žlico v robi. Takoj pa je tudi opazila, da je otrok hropel in da je ve« penast okrog ust Na njeno vprašanje, kaj mu je, sinček ni mogel odgovoriti. Pograbila je otroka, hitela ž njim na trato pred hišo ter začela klicati na pomoč. Ko je uato prinesla otroka k zdravniku v Sinarje, je mogel samo ugotoviti, da je dobil otrok v usta in želodec koncentrirano ocetno kislino, ki je organe že tako razjedla. da ni bilo več nobene pouioci. Olrok je naslednjega dne po težkih mukah umrl. Po pričah je dognano. da je mati Šuc m svojega otroka dobro skrbela. Obdolženi Mlaker je sprva vsako krivdo trdovratno tajil Šele pod vtisom izoovedb raznih prič je dne 29. septembra priznal umor. Izjavil je. da je hotel otroka spraviti s sveta zaradi tega, ker mu je Šuc večkrat grozila, da ga bo javila sodišču kot nezakonskega očeta. Zdravniki so dognali, da je vlil obdolženi Mlaker ocetno kislino otroku v usta nasilno.
Porotnikom so bila stavljena 4 vprašanja, od teh vprašanje, ali je obdolž. Mlaker zakri vil hudodelstvo umora, ali uboja in ali je ravnal v abnormalnem stanju, kakor se je skušal tekom razprave zagovarjati. Porotniki so zanikali vprašanie glede hudodelstva zavratnega umora soglasno, potrdili pa soglasno vprašanje glede hudodelstva uboja. Ker so vprašanje ali je dejanje izvršil v abnormalnem stanju, zanikali z 9 proti 3 glasovom, je bil Mlaker obsojen na S let težke Ječe.
Velike poneverbe mi laškem premogokopu
Poroti predseduje isto porotno sodišče. Obtoabo zastopa državni pravdnik dr. Rus. obloženega pa zagovarja dr. Hrašovec.
Kci drugi se zagovarja pred porotniki 36-letni' Evgen Kus. bivši uradnik Trboveljske premogokopne družbe v Laškem. Obdolženec je bil do 27. julija t 1. blagajnik in računovodja v rudniku TPD v Laškem. Meseca februarja 1926 je na škodo TPD poneve-ril prvič 15.000 Din. Blagajniški primanjkljaj je poravnal na ta način, da je neki dohodek za enako vsoto manj vknjižil. Ker je uvidel, da rrai je to uspelo, je jemal denar naprej in ga porabljal zase, tako, da ie meseca maja znašala poneverjena vsota že 30.000 Din. Tekom maja 1927 je vzel obdolženec iz rudniške blagajne zopet 60.000 Din. Ko je proti koncu junija zahtevalo centralno ravnateljstvo TPD v Ljubljani podroben obračun glede vseh predujmov, ki so bili izplačani delavcem in nameščencem, je obdolženec uvidel, da mu bodo prišli na sled, ker je vknjižil poneverjene vsote na račun fingiranih predujmov uslužbencev. Da se izogne aretaciji v Laškem, je vzel zase še okrog 100.000 Din in v sredo, dne 27. julija pobegnil z denarjem iz Laškega v Celje. Odtod se je peljal z avtomobilom do Maribora, nato pa z vlakom preko Gradca ua Dunaj. Dolgo časa se je potikal po raznih nemških mestih, meseca septembra pa je dospel preko Mona-kova in Linca zopet na Dunaj Dne 25. septembra se je stavil na razpolago generalnemu ravnateljstvu TPD na Dunaju, ki mu je svetovalo, naj poravna celo zadevo v Ljubljani Obdolženec je odpotoval nato v Ljubljano, kjer je bil dne 90. seiptembra aretiran. Pri reviziji meseca julija t L se je izkazalo, da je poneveril Kus skupno 317.019 Pin, dočim trdi sam, da je poneveril 330.000 Din. Obdolženec je bil že l. 1912. pred ljubljansko poroto obeojen atradi hudodelstva poneverbe na 18 mesecev težke ječe.
Porotniki »o vprašanje glede krivde poneverbe potrdili, nakar je bil Kug obsojen na 5 let težke
Ne«« mesto. al. novembra.
Rop
V tem porotnem zasedanju so raspisane štiri razprave. Dane« sta se zagovarjala pred poroto Frane Proeenik, roj. 1. 1908. na Hrastu, pristojen v Suhor, samski, hlapec v Malinah, in Jožef Kovačič, roj. 1. 1900 v Laaah, pristojen v šmihel Stopiče, samski, delavec v Mihovcu. Obtožena 6ta, da sta 26. septembra ob 2. zjutraj napadla ua okrajni cesti med vasjo Maline in Sela Amerikanca Jakoba Miklavčiča in mu odvzela listnico s 4470 Din.
Obtožnica pripoveduje, da se je 28 septembra popoldne podal Amerik anec Jakob Mi-klavfič iz Malin v gostilno Franceta Stublar-ja v Jugorju. Našel je tam večjo fantovsko družbo ler začel plačevati za pijačo. V gostilni sta bila tudi obdolženca Fran Prosenik in Jože Kovačič. ki sta tudi pila za Miklav-čičev denar. Kljub temu pa sta se vso noč 2 njim prepirala.
Okrog 1. ponoči se je djružba razšla ter je Miklavčič odšel s prijateljem Jakobom Sta-rihom proti domu. Pri križpotju, kjer se odcepi ena oesta proti Selom, draga proti Ma-linom, sta se Miklavčič in Stariha ločila ter je od Sel. prvi proti Malinam, drugi proti Se-lam. Medtem sta tudi obdolženca zapustila Stublerjevo gostilno, sledila Miklavčiču ter ga najprej prehitela, potem pa počakala. Ko se jima je Miklavčič približal, sta ga zgrabila in vrgla preko cestne škarpe. Miklavčič se je Sprva pobral in bežal po strmini. V tem se je spotaknil in padel, tako da sta ga obdolženca dohitela ter ponovno zgrabila. Tiščala sta mu usta, držala ga za roke ter mu odvzela listnico s 4470 Din.
Nato sta izsgirtila v temi, dočim je Miklavčič ves izmučen bežal ter šele zjutraj došel do Stublerja, ki ga je poslal k orožnikom v Metliko. Po izvršenih poizvedbah so ti prišli dO zaključka, da sta roparja le obdolženca Prosenik in Kovačič. PatruHi ie »veHr*'- n<*j prej Kovačiča. ki je po daljšem obotavljanju priznal dejanje in se izgovarjal, da ga je zapeljal Prosenik. Svojo krivdo je priznal tudi Prosenik. le da se je izgovarjal, da ga je k dejanju zapeljal Kovačič, ki je imel pri izpeljavi načrta tudi glavno ulogo.
Senatu je predsedoval predsednik dr. Po-lenšek, votanta sta bila dr Hrašovec in dr. Romih, državno pravdništvo je zastopal prvi državni pravdnik gosp. Barle, obtoženca Pro-senika je zagovarjal dr. Rezek, Kovačiča pa dvorni svetnik dr. Garzarolli.
Porotnikom je bilo stavljenih 6 vprašanj. Zanikali so rop in potrdili soglasno tatvino. Obsojen je bil Prosenik na 2 leti, Kovačič pa na poldrugo leto težke ječe. Obtoženca sta kazen sprejela
Jože Mihič ored novomeško poroto
Danes 22. novembra t. 1. pride Jože Mihič, zaradi katerega se je in zaradi katerega se bo po vsej priliki prelilo še precej črnila, končno pred poroto Kakor bo našim čitate-Ijem morda še v spominu, je Jože Mihič poleg manjših deliktov lani v oktobru pobil vi-riičarja Matijo Kobetica s sekiro do smrti, ga izropaL potem pa kočo zažgal in pobegnil.
Ker so se pojavili znaki blaznosti na zločincu, ga je dalo novomeško sodišče preiskali po psihijstrih dr Robidi in dr Goestlu, ki sta ga spoznala za slaboumnega, s čimer se pa ni zadovoljilo državno pravdništvo, ki je poklicalo zagrebško fakulteto na pomoč. Izvedenca psihijater prof. Lapmskij in vene-rolog dr. Kogoj sta pa oddala mnenje, da je Mihič sicer slaboumen, a Odgovoren za svoja dejanja. Ker je MihiČev zagovornik dr. Ivan Vašič radi te konštatacije vložil priziv, je končno sklenilo sodišče pozvati dva nova izvedenca za poroto v torek, tn sicer prof. dr. Šerka ln prof. Plečnika.
Umevno je, da vlada za razpravo gkrajna napetost in zanimanje. O poteku velezanimi-ve obravnave bomo izčrpno poročali.
Jugoslovan Svetislav Petrovič
igra v opereti
Orlov
pilota Aleksandra Dorinškega.
Pride v kino «DVOR», |
Šport
so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše.
Vremensko »napočilo
Meteorološki zavod v Ljubljani. 21. novembra 1927.	Višin.-!
Kraj
Ca s
p*zovan
Ljubi lana Maribot , , , Zagreb tu Beoflrad t i . Saraievo . • • Skopi ie Dubrovnik . , Split . . . . Pr,h«
i i	1 S u C.	v f >* ~ » s	»nuei »r- 'r Srzini » metrih	Is n	Padavine	
					Vrst«	
2«	53	90	NE 1	10	det	94
i'fi4 1	K,	ico	NW 6	10	dež	2.0
7 2?	s-o	sd	WN\V 8	10	dež	0.3
614	12 0	83	mirno	9	dež	1.0
7S7-5	17 0	68	ESE 4	9		
'«7-9	0	it/	•nirno		megla	2.0
7 4-2	19-0	85	SE 6	8	det	2.0
/61 0	17-	93		10		
'628	2<		ENE 2	10	sneg	
Gospodarstvo
Solnce vzhaja ob 7-5, zahaja ob 16J6, lun« vzhaja ob 3-51, zahaja ob 15.19. Najvišja temperatura danes « Liuhltan« 9.7 Č najnižja 4.9 C
Dunajska vremenska napoved sa torek: Najbrže sneg in mraz. Tržafta vremenska napeved sa torek: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo spremenljivo, a Snoma oblačno. Temperatura od 10 do 15 stopinj. Morje mirno.
ve-
SD Rapid : TSK Merkur U i 1 (6 : 0)
V	nedeljo popoldne se je na igrišču ISSK Maribora, ki je bilo pO zadnjem snegu močno razmočeno, odigrala predzadnja prvenstvena tekma med Rapidom in Mer= kurjem. Rapid je dosegel visoko zmago, kakrina se ni pričakovala. Značilno pa je, da si kljub visoki dtfei enci ni izboljšal do* sedanjega razmerja, kajti Merkurjev čast« ni gol je njegov trud zmanjšal na ničlo. Doslej je imel Rapid v vseh prvenstvenih tekmah razmerje 11.: 1, z včerajšnjo pa ga je zviSal na 22 : 2, kar odgovarja zopet razmerju 11 : 1.
Rapidov napad je bil najboljši del mo> štva, zlasti p« se je odlikoval Pavlin na le« vi zvezi. Krilska vrsta ni igrala najodločil« nejSe uloge in Celo ožja obramba ni imela najboljšega dne, kar je predvsem pripisati Slabemu terenu, ki ni pripuščal, da se mo štvo primerno razvije.
Merkur Je svoja prizadevanja osredoto čil na defenzivo, toda že v prvih minutah je prejel nepričakovano pet golov, ki Jih je predvsem zakrivil vratar, kateremu se je doslej pripisovalo največ zaslug za razme« roma dobro gol diferenco, kajti edino on Je ofluval moštvo večjih porazov. Krilska vrsta je bila popolnoma strta, napad pa je šele v drugem polčasu pričel s prodori. Če* stokrat je uspešno preigraval Rapidovo obrambo, ni pa imel sreče pri streljanju. Častni gol je padel iz neupravičene enajst« metrovke.
V	splošnem tekma ni nudila dobrega športa. Močno je trpela radi slabih teren« skih prilik. Večina akcij so bili poizkusi solistov. Kcmbinacijske osnove ni bilo pri nobenem izmed nasprotnikov. Zlasti slab utis pa je napravilo neTazipoloženje Mera kurjevga vratarja, ki je brez potrebe spu« stil najmanj 6 ubranljivih žog.
Sodil je g. Nemec, kakor običajno. Žviz« Bal je iz previdnosti preveč off sidov in Merkurja oškodoval za siguren gol, ki ga je kasneje poklonil z neupravičeno llme« trovko. Foule pa je po večini velikodušno odpuščal.
Proslava 401etnice «Kluba slovenskih biciklistov Ljubljana*
Snoči se je vršilo v mali dvorani orZvez« de» intimno slavje. Naša najstarejša šport« na organizacija «Klub slovenskih bicikli« stov Ljubljana« ie proslavila 401etnico svo« jega obstoja, odnosno obstoj slovenskega kolesarstva sploh. Slavnostno sejo, kateri so prisostvovali odlični gostje in kolesar* ske starešine, jo otvoril predsednik g. Zalo* kar, ki je toplo pozdravil vse navzoče, zla« sti utemeljitelje kolesarskega športa v Slo« veni ji: dr. Vinka Gregoriča, dT. Bleiveisa, ravnatelja Rudolfa Vesela, starosto Barleta dalje konzula g. Dularja, kot zastopnika SK Ilirije, gg. Govekarja in Ante Tavčarja kot zastopnika Avtokluba, g. Betetta kot za« stopnika LNP, predsednika <rSave» g. Ba= tjela itd.
Nato je podal obširno, vsestransko iz« črpno poročilo o nastanku in razvoju slo« venskega kolesarstva g. Gorjanc. Navzoči so poročilo soglasno sprejeli na znanje in g. Gorjancu izrekli posebno zahvalo.
Po obširnem referatu g. Gorjanca je po« vzel besedo g. dr Gregorič, ki se je vsem navzočim še enkrat zahvalil za udeležbo, nato pa je izrekel razne reminiscence iz pr« vih dob slovenskega kolesarstva. V imenu kol. društva <rSava» je navzoče pozdravil g. Batjel, čestital «Klubu slovenskih kole« sarjevo, odnosno Iliriji k lepi proslavi in pozval navzoče, da poeaste spomin onih, ki so prerano zapustili kolesarske vrste. Navzoči so v znak pietete vstali raz sede« žev. V imenu športnega kluba Primorje ie izrekel svoje čestitke predsednik g. Sancir,, v imenu Kola iahačev in SK Ilirije konzul g. Dular, v imenu LNP g. Betetto, v imenu Avtokluba g. Govekar, ki ie zlasti podčrtal krasne uspehe g. Viktorja Bohinca na kole« sarskem polju, nakar so navzoči zaslužno kolesarsko starešino živahno aklamirali. V imenu Motokluba je čestital Levstek, a h koncu v imen" Motosaveza g. Mantuani.
G. Gorjanc je nato pročital še pismene čestitke dvorne dame ge Franje Tavčarje« ve, nakar je predsednik g. Zalokar zaklju« cil lepo proslavo.
Službeno iz LNP Redna seja posl. od« bora se vrši danes ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa. — Tajnik II. i ASK Primorje. Opozarjam članice in ' člane lahkitatletske, plavalne in haznske sekcije, da se vršijo redni treningi za da-, me: na Srednji tehn. šoli: ob torkih od 18. do 20.. b sreoua od 15 do 17. in ob četrt« kih d 18. do 30.; za moške v Tomanovi ul I. drž. grm. ob pondelikih od 17. do 19., ob četrtkih od 17.3C do 19.. nadalje na Srednji tehn. šoli ob petkih od 18.30 do 20. Tre* nlngi se rričneio v četrtek 24. t. m. Prosim da se vsi treningov sigurno udeležijo. —
SK Ilirija (ženska sekcija). Danes zve« čer ob 18.15 sestanek v posebni sobi kavar« ne Evropa. Udeležba za vse članice strogo obvezna. Opozarjam na poravnavo člana« rine. Sestanek važen radi zimskega trenili« ga in radi bližnjih družabnih prireditev. —
Avstri)s<i noi*orr.eini savez bo sklenil bojkof r.nd Prago. Kakor izve naš dunajski poročevale-. bo avstrijski nogometni savez na prihodnji seji kot odgovor na bojkot češkoslovaške*' aveza nad dunaiskimi ltfrišči prepovedal tekme dunajskih klubov v Pragi. V tem primeru bi odpadlo za prve dni decembra v Pragi določeno gostovanje dunalskega Slovana.
SK Jadran. Danes ob 20. uri sestanek vseh sodelujočih pri Miklavževem večeru v Narodni kavarni. Brezpogojno pa naj se udeleže sestanka trg Brcar. Hudales, Strik« berger. Bončina. oba Pokorna. Podkrajnik.
ŽSK Hermes. Plesne vaie se vrše nada« !je v hotelu <rBeIlevue». Vabijo se novinci!
Miklavžev večer SK Ilirija. Miklavžev večer, katerega priredi tudi letos SK Iliri« ja, se vrši dne 5. decembra v areni Narod« nega doma. 'n ne kakor je bilo prvotno Javi leno 4. v dvorani Kazine. Miklavžev ve« čer bo letoa v toliko izpopolnjen, da ee vr« fi za mladino in odrasle, vendar ločeno. Po večeru za odrasle se vrši prosta zabava združena s plesom. Natančen program bo objavlleo v prihodnjih dneh.
SK Jadran priredi Miklavžev večer dne 5. decembra v restavraciji «Pod skak co», ki s« vrH samo za odrasle n pričet« kom ob 21. uri. Isti dan pa priredi še ML klavžev večer sporazumno s tamburaškim društvom «JCrim» v gostilni Steiner. Op*» kareka cesta, s prioetkom ob pol 19. uri.
0 hmeljski krizi
Tak rasvoj letošnje hmeljsko kupčije je bil za producente naravnost porazen. Stari hmeljarji z organizirano zavestjo zaradi prenizkih cen niso hiteli s prodajo hmelja in ga tudi niso nikomur ponujali. Savinjski hmeljar, ki je kolikor toliko obveščen o rasvoju cen na nemškem in češkem tržišču in ki pozna vrednost kakovosti svojega blaga, je bil na najboljši poti, da s solidarno obrambo sprejme boj s trgovci, ki so mu nudili prenizke cene, in s svojo nevsiljivostjo izsili primerne cene. Ta boj izkušenega in discipliniranega hmeljarja pa so strti hmeljski producenti izvensavlnjskih novih okolišev, ki so pridrveli na hmeljska tržišča s svojim večinoma manj vrednim, četudi morda bolj zelenim blagom, kakor je savinjsko. Nepoučeni o tem. kako se vodi hmeljska kupčija, bo vsiljevali svoje blago in ga prodajali od 25 do 83 Din v času, ko so se gibale cene hmelju med 55 do 65 Pin. Na koga vse pade kriv da, da smo doživeli tak razvoj hmeljske kupčije, tukaj ni mogoče razpravljati zaradi ob-širnosti tega vprašanja. Gotovo je enO: hmelja druge in tretje vrste je prišlo na tržišče po favensavinjskih hmeljarjih toliko, da so kupci ne samo poljubno diktirali cene, temveč tudi poljubno izbirali najboljši hmelj iz množine ponujenega pri diktiranih nizkih cenah. Vsiljiva ponudba prodaje je tlačila cene še huje navzdol. Kupci so izrabili te hmeljarje v svoje špekulatlvne namene, da so preko njih pritisnili na savinjske hmeljarje, ki so po rapidnem padanju cen začeli postajati ne-sigurni, posebno ker nI bilo nobenega kupca več na dom. Napad, ki se trgovini ni posrečil na hmeljarje na češkem, se je posrečil pri nas: z vsiljivim ponujanjem od strani izvensavlnjskih hmeljarjev, ki so pritisnili z velikimi količinami svojega blaga, so omajali cene savinjskemu produktu. Tok iz-vensaviniskih producentov je slednjič potegnil za seboj omahljivce med savinjskimi J»me ljarji, oziroma one med njimi, ki so se nahajali v denarni krizi. Tako je bil strt pasivni odpor savlnlskih hmeljarjev, ki so sicer dosegli povprečno boljše cene kakor izvensa-viniski pridelovalci, toda vseeno še globoko pod, svetovno ceno za boljši hmelj.
Nastane vprašanje, kakšni so izgledi za bodočnost našega hmeljarstva. Eno je nesporno- krenka In ojačena obramba okuženih hmelistcih nasadov je že letos dosegla v Nemčiji velike uspehe. Ne s»mo verietno. temveč zelo irotovo je, da bodo nemškemu vzgledu sledili ostali evropski hmeljski okoliši, ki šo bili težko prizadeti pO hmeljskih boleznih. Za naprej imamo forej pričakovati pove Čano produkcijo zdravega, oziroma ne preveč bolnega hmelja. Avtomatično s takim razvojem hmeljske produkcije bo trgovina v i vedno večji meri zahtevala kvalitetni hmelj: j posledica bo, da hmelj slabše kakovosti- ali sploh ne ho našel kupca ali pa za tako ceno, ki ne bo nokrila niti produkcijskih stroškov. S temi dejstvi mora računati tudi hmeljarstvo v Sloveniji. Zato se bo delo poklicnih faktorjev moralo razvijati v dve smeri: 1.) preprečiti širjenje hmeljarstva v okoliše, ki bi mogli pridelovati slabši hmelj, in 2.) podpreti z vsemi sredstvi v prvi vrsti savinjski okoliš, da svojo že priznano dobro vrsto hmelja ne samo obdrži na sedanji višini, temveč še izpopolni po modernih izboljševalnih metodah s podporo države.
Konec bo sledil jutri.
= Poštninska prostost poljedelskih sadrug.
Po obvestilu ministrstva so zadruge in direkcija za poljedelski kredit v smislu točke 6 čl. 41 zakona o kmetijskem kreditu oproščene poštnine za dopisovanje v medsebojnem ■ prometu in v prometu s svojimi zadrugami ter z državnimi, samoupravnimi in Občinskimi oblastmi. Niso pa oproščene poštnine za denarne pošiljke in za pakete.	'
= Stanie Narodne banke ŠH8 15. t. »n. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 8. t. m.) Aktiva: kovinska podlaga 469.8 (— 8.4), saldo raznih računov 1241.9 (— 64.6), posojila na menice 1313S (— 0.9), na vrednostne papirje 256.7 (0); pasiva: obtok banko ve« v 5770.5 (— 153.6), ži-rovne terjatve 814.4 (4- 18), državne terjatve 253.4 (+ 40.4), denarni obtok (bankovci, ži-rovne in državne terjatve 6838.8 (— 94.1), razne obveznosti 350.7 (-f 9.1). Ostale postavke so ostale nespremenjene.
Kletarstvo, II. izdaja, spisal Franc Gom-bač. je izšlo. Vinogradnikom in kletarjem toplo priporočamo to knjigo, ker dobe v njej zares kratka in praktična navodila kako ravnati z vinom. Dobi se pri Kmetijski družbi in stane 20 Din
= Sadjarstvo, spisal Fr. KafoL je izšlo tudi v drogi izdaji. V tej knjigi je kratek nauk o sadjarstvu, posebno za mladino. Dobi se pri Kmetijski družbi za 10 Din.
- Likvidacija. V likvidacijo ie prešla Kmečka hranilnica in posojilnica v Turni-šču, r. z. z n. z.
= Konferenca srednjeevropskih sitnih bon. V sredo se bo vršila na Dunaju konferenca srednjeevropskih žitnih borz, ki bo končno sklepala o donavskem kontraktu glede prometa z žitom. Konference se bodo ude ležili zastopniki naslednjih borz: v Beogradu, Brajli, Bratislavi, Brnu. Budimpešti, Bukarešti. černovicah, Gradcu, Ljubljani, Lin-cu. Miinchenu. Novem Sadu, Olomucu, Pragi, Somboru. Temešvaru, Zagrebu in Dunaju. Ljubljansko borzo bo zastopal borzni tajnik dr. M. Dobrila.
;= Svetovni depoziti. Po cenitvi v new-vorških bančnih krogih so dosegli koncem leta 1926. depoziti vseh bank na svetu rekordni znesek 384 milijard dolarjev (»krog 21.600 milijard dinarjev). Od tega pride samo na ameriške banke 52 milijard dolarjev.
= li milijonov zi sedež ra newyorški licitaciie prodan sedež na efektni borzi za 285.000 dolarjev (preko 16 mililonov Din). Koncem l. 1924 le znašala prodaina vrednost takega sedeža, katerena lastnik lahko dalie proda okrOg 100.000 dolarjev. Število sedežev, s katerim se pridobi članstvo borze, ie ome'eno na 1100. I = Dobave. Direkcija državnih železnic, v LJubljani iprejcnia do 2. decembra ponudbe glede dobave 2 kompletnih garnitur cevi ca kotel sistema <Brotan>. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Breai sprejema do 26. t m. ponudbe glede dobave 1000 kg tračnih tebljev, 6000 kg be-tonskega železa in 2000 kg okroglega železa.
Dne 7. decembra se bo vrtela pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave Svil (moka, mast, rii. ješprenjček, fižol, testenine, kava, sladkor, cikorija, čaj). Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice u trgovino, obrt iu Industrijo v Ljubljani.
= Dobave. Direkcija rudnika v Velenju sprejema do 29. t m. ponudbe glede dobave tračnih Sebljev in žifnlkov, do 2. decembra pa glede dobave 2 stenskih telefonskih aparatov. Direkcija državnega rudnika v Vrd-niku sprejema do 3. decembra ponudbe glede dobave raznega železa, do 10. decembra pa glede dobave mizarskih desk.
Borze
31. novembra.
Na ljubljanski boni je bil danes devizni promet prilično živahen. Glede na matno povpraševanje je morala Narodna banka intervenirati v devizah na Curih, Dunaj, London in Berlin. Tečaji deviz so oslali v glavnem nespremenjeni, edino deviza na Berlin Je bila nekoliko čvrstejša. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 130. Cvrstejšo tendenco v tem papirju je pripisati dejstvu, da je bil koncem preteklega tedna prodan zadnji paket teh delnic iz kon-kurzne mase Slavenske banke.
Vojna škoda se j« napram tečajem kancem preteklega tedna okrepila za 2—4 »e«ke. Pri majhnem prometu je promptna notrrala 398.5 — 400. za december pa se je trgovala po 402. Med ostalimi državnimi papirji »o bile zaključene agrarne obveznice po 51.5. V bančnih papirjih -je bil promet nekoliko živahnejši. Narodna banka se je dvignila na 5400, Ljubljanska kreditna pa na 180. Industrijske vrednote so bile zanemarjene. Višje notira Trboveljska (492.5—495).
Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.55 - 18.38 (13566), Curih 1004 _ 1007 (1095.5), Dunaj 8 — 8j06 (8.015), London 27(15 — 277.3 (276.9), Nev-ycrk 56.65 — 56.85 (56.75), Newyork kabel 56.85 blago, Trst 307.7 - 309.7 (308.7).
Zagreb. Amsterdam 22.94 — 23, Dunaj 8 do 8.03. Berlin 13.55 — 13.58, London 2765 do 277.3, Newvork 56.646 - 56.846, Pariz 222.58 — 224.58. Praga 168.05 - 168.85, Italija 307.54 - 309.54. Švica 1094 — 1097.
Dunaj. Beograd 12.46875—12.50675, Berlin 169.08 - 169.58, Budimpešta 124.03—124.35, Bukarešta 4.3850 — 4.4050, London S453875 do 34.63875, Milan 38.33 - 38.63, Newyork 707.95 — 710.45, Pariz 27.8350 — 27.9350, Praga 20.97875 — 21.05875, Sofija 5.10 _ 5.14 Varšava 79.3650 _ 79.6450, Curih 1S6.55 de 137.05: dinarji 12.38 — 12.44. dolarji 704.60 do 708.00.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 128.75, New-vork 518.425, London 25.28125, Pariz 20.385, Milan 28.20, Praga 15.37, Budimpešta 90.80. Bukarešta 3.20, Sofija 3.545, Varšava 58.20. Dunaj 73.10.
Trs«. Beograd 32.25 — 32.55, Dunaj 286.50 do 262.50, Praga 54.35 — 54.65, Pariz 72.05 do 72.35, London 89.» - 89.75, Newyork 18.32 - 18.35. Curih 353.7 — 355.75, Budimpešta 318.50—324.50. Bukarešta 11.20—11.60: dinarji 32.10 — 32.60, dolarji 1&15 — 18.80.
De tir« Beograd n« ostalih borzah: v Pragi 59.175, v Berlinu 7.37.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska
kreditna 130—130 (130), Praštediona 890—0, Kreditni zavod 160 — O, Strojne 0—80, Vevče 133 — 0- Kranjska industrijska 370 — 0, Ruše 280 — 265, Stavbna 56 — 0, Šefir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 3983 — 400, za november 402 blago, december 401 — 402, investicijsko 83.5 — 84, agrar ne 31.5 — 52: bančne: Eskomptna 91 — 98, Poljo 18 — 18.5, Kreditna Zagreb 90 — 92, Hipo 57.5 — 58, Jogo 94 — 94.23, Ljubljanska kreditna 128 — 131.5, Narodna 5880 do 5400, Praštediona 887.5 — 890; industrijske: Gutmann 210 — 218, Slavonija 14 — 15, Drava 555 — 560, šečerana Osijek 590 — 505. Vevče 132 — 136, Impeks 40 blago, Isis 45 cenar, Trbovlje 492.5 — 495.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovne boria (21. I. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih polovic, od 30 do 31 cm premera, svežih, zdravih, brez črnega srca, fco Vagon meja po S. Iščejo se smrekovi hlodi, od 80 cm naprej, fco vagon naklad, postaja po 200 denar ter bukovi hlodi prims, brez gre iu črnega srca, od 8.80 m naprej s 15 % od 2.50 — 3.70 m, srednji premer 35 do 50 cm, s 15 % od 30 — 34 cm, fco vagon meja. Nudi se bukovina, paralelna, šamana, očeljena, 38 — 100 mm, od 16 cm naprej, fco vagon naklad, postaja po 600 blago in deske smreka, jelka, 18 mm, od 10 cm naprej, III.. fco vagon meja po 420 blago. Deželnipri d e 1 k i: Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (7879 kg, 2 %, promptna, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 80 dni): baška po 342.5 — 345, sremska po 340.3 — 342.5, slavonska po 337.5—340; tur-ščica (baška, promptna, slov. postaja): stara, plač. 30 dni, navadna tarifa po 272.5, mlevska tarifa po 267.5, umetno sušena, navadna tarifa po 265, mlevska tarifa po 260. Času primerno suha, s kakovostno garancijo po 240.
f)
BLAUPU « ' ■ RADIU
do 29. t. m. pa glede dobave pil. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 2. decembra ponudbe glede dobave Jamskega lesa. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 8. decembra ponndbe glede dobave električnega dvigala.
Douiva s>e ix»vsod ter pri: IDEAL . VVERKE, SUBOTICA, Vakovlčeva ulica 32/c.
Iz življenja in sveta
FaUdHkatorska afera v Frankfurtu
Senzacionalne podrobnosti o političnem ozadju
V Frankfurtu ob M«ol ie policija razkrila kriminalno družbo, ki ie ponarejala červonce. — Ogromna množina ialilflkatov. — Komplici v Parizu, v Mona-
kovem in v Budimpešti.
Jedva se je neikotiko polegel hntp zaradi Blumensteinove akcije v Parizu, že se je pojavila nova falzifikatorska afera. Kakor smo že poročali, je v Frankfurtu ob Meni policija razkrila dobro organizirano družbo, ki se ie pečala s ponarejanjem červoncev. Ta afera po vsej priliki daleko prekaša Blu-mensteinovo podjetje v Parizu, kajti kriminalni organi so doslej v Frankfurtu zaplenili 24 centov ponarejenih ruskih bankovcev, katere je natisnil Georgijec Sadatjerašvili v neki zakotni frankfurtski tiskarni.
Protirevolucijonarni smotri?
V zaplenjenih zabojih so bankovci po eden. dva, pet in deset červoncev. Aretirane osebe, ki so vodile akcijo, po-vdarjajo, da so imeli falzifikatorji politične smotre protirevolucijonarnega značaja in da so hoteli strmoglaviti buliševiški režim.
Kakor pa se je moglo že doslej ugotoviti, je zadeva čisto kriminalnega značaja. Falzifikatorji so hoteli prenesti ponarejen denar v Rusijo ter ga tamkaj spraviti v obtok.
Voditelj akcije, Georgijec Sadatjerašvili pravi, da je bil prei častnik v carski armadi in da se ie pozneje boril v protirevolucijonarni armadi kneza Avalova. Ko je bil njegov oddelek razpuščen. je šel v London, pozneje pa v Madrid in v Pariz. Tu je navezal stike z georgijsko protirevolu-cijsko vlado, sestavljeno iz šestrh oseb, ki je nameravala strmoglaviti sovjete vsaj na ozemlju Georgije in se potem oklicati za izvrševalni organ upravnih poslov v tej deželi.
Ponaredbe
se niso vršile samo v Nemčiji, ampak tudi na Madžarskem in v Franciji, falzifikati pa 9o bili namenjeni za financiranje prevrata v Georgiji. Zanimivo je, da je bil vodja akcije pred kratkim v Budimpešti, kjer je imel sestanke z madžarskimi ponarejalci denarja. Občeval je tudi v monakovskih nacionalističnih krogih, kjer se je seznanil z dr. Webrom, enim izmed ondotnih voditeljev. Ta mu je baje povedal, da v Monakovem ni mogoče najti zanesljive tiskarne. Priporočal mu je, naj gre v Frankfurt in naj se zglasi pri nekem Bdhleju. To je tudi storil; toda Bohle je ugotovil, da je njegova tiskarna za nameravano podjetje premajhna, in mu je priporočal neko drugo podjetje.
V podzemlju je nato otvoril Georgijec širokopotezno akcijo, pri kateri mu je pomagal tudi Bčhle, ki mu je dobavljal papir, potrebne plošče pa si je preskrbel Sadatjerašvili sam. Delo je šlo hitro od rok. Tiskarna je tiskala kakor za stavo in natisnjeni falzifikati pa so romali v stanovanie Georgijca. kjer so jih spravili v zaboje.
Sadatjerašvili
je sin ruskih staršev, živel pa je na Bavarskem. Imel je zveze z ondotnimi klerikalnimi krogi, v Parizu pa se je dobro uvedel pri nekaterih bankah. Pečal se je s posredovanji ter je nekaj časa uvažal redkosti s Kavkaza. Do večjih posojil in kreditov je prišel na ta način, da je pri nemških bankah deponiral ponarejene červonce. Banke so denar sprejele, ker niso spoznale fal-zifikatov. V službi generala Avalova, na katerega se sklicuje, je bil Sadatjerašvili generalov tajnik.
Odkritje ponarejevalniee je prineslo senzacijonaine rezultate. V
podzemlju so našli velikansko zalogo papirja z vodnim tiskom, ki bi bila zadostovala za 200.000 bankovcev. Sadatjerašvili je bil obdan od sumljivih elementov. Eden njegovih najboljših pomagačev je bil trgovec Aron Sima-novič, ■
bivši tajnik zloglasnega Razputina.
Poleg tega je imel Sadatjerašvili zveze z visoko aristokracijo. Med njegove najboljše sotrudnlke so šteli tudi princa Nestorja Eustavia, katerega je policija zaprla že pred pol letom. V Nemčiji so doslej pod ključem dr. Weber, dvorni svetnik Rakete in lastnik tiskarne v Frankfurtu Schneider. Bohle se takisto nahaja v preiskovalnem zaporu.
Ni dvoma, da ima podjetje močno politično ozadje.
O tem priča že dejstvo, da so v stvar zapleteni ruski emigrantski krogi, ki so v Georgiji hoteli zanetiti upor proti sovjetski vladi. Krizo so hoteli izzvati z devalvacijo ruske valute. Ponareje-valna akcija je bila tako dobro razvita in organizirana, da bi bila sovjetski červonec brez dvoma
spodkopala in omajala
ter ga pripravila ob ves kredit. Ruska vlada bi bila na ta način prisiljena ustaviti obtok svojih bankovcev in tiskati nov denar. Ta čas pa so hoteli falzifikatorji porabiti za politično akcijo in za zrušenje režima.
Govori se, da so v afero zapleteni tudi angleški petrolejski magnati. Imenujejo se razna imena, posebno močno pa je baje kompromitirana Shellova petrolejska družba.
Prvi falzifikati' červoncev baje ne potekajo iz Frankfurta, marveč iz Pariza in iz Budimpešte. Ugotovljeno pa je. da so Sadatjerašvilovi pomagači skušali plasirati ponarejene červonce v Parizu. Črm pa je pariška policija prišla zločincem na sled, je Georgijec z veliko spretnostjo nesel svoj aparat iz Pariza v Nemčijo. Falzifikatorji so hoteli bankovce spravljati v obtok tudi skozi balkanske države in so v ta namen že poslali na poizvedovanje posebno komisijo, ki seveda po sedanjem odkritju ne bo dosegla svoiesra namena.
Coolidgeva žena
je velika prijateljica živali. Naša slika jo prikazuje sredi njenih ljubljencev na vrtu Bele hiše, palače predsednika ameriških Ze» dinjenih držav v NVashingfonu.
Lyle Womack se smeje
ob prihodu svoje žene Rut Elderjeve v Newyork. Drzna letalka jc bila tudi dobre volje: podpisala je bila pogodbo za 100 glc» daliških nastopov, za kar ho dobila sto tia soč dolarjev (pet in pol milijoni! dinarjev).
Maroški sultan Muiaj Jusel,
ki jc umrl v starosti 46 let.
Varnostni izum proti letalskim nezgodam
Angleška tvornica Handley Page Se. Criclewood, ena najstarejših angleških firm, ki izdelujejo zrakoplove, se je že dolgo pečala z mislijo, napraviti letalo, ki bi v stabilnosti prekosilo vse dosedanje umetne ptiče. V soboto se je v Londonu vršil zanimiv letalski poskus, katerega se je udeležil angleški državni podtajnik za zračno brodovje in v katerem je bil preizkušen najnovejši varnostni izum omenjene tvornice. V tem izumu vidi angleški tisk najvažnejšo iznajdbo izza svetovne vojne.
Letalo s to pripravo lahko malone stacijonarno obvisi v zraku, lahko pa se tudi spusti navzdol kakor padajoče
Zalogo flnesa perila
za gospode, dalje kravat, vseh modnih potrebščin je izpopolnjena z naj-krasnejšimi uzorcl. — Cene solidne.
Drago Schwab, Ljubljana.
I dvigalo. S tem je baje dana skoraj popolna garancija zoper letalske nezgode.
Angleška firma seveda čuva tajnost svojega izuma, ker ga bo dala patentirati. Naravno je. da bo izum v prvi vrsti v korist angleškemu zrakoplov-stvu.
Praski fox, ples nove sezone
Čehi. ki nočejo v ničemer zaostatj za pridobitvami zapadnega civiliziranega sveta, sfoušajo letos v plesni umetnosti uveljaviti svoj lastni stil. V ta namen je sestavil plesni učitelj Cervinka, tajnik mednarodnega udruženja za koreografijo v Parizu, nov ples, ki baje predstavlja senzacijo najmodernejših plesov. Ples so takoj krstili za «Prašk*i fox», pleše pa se po ritmu foxtrotta ali čar-lestona.
Povdarek »praškega foxa» obstoji v dvojnih korakih, pri čemer se noge lahno dvigajo od tal. Tudi kolena se upo-gibajo in z»pet vzravnavajo čisto nalahno. Ples se torej odlikuje po posebni eleganci, kar vzbuja upravičeno na-do. da bo našel odziva v vseh plesnih dvoranah.
Wilfrid ffindle:
Izleti po Balkanu
Proti vzhodu
Kapetan Mac Intosh
(na levi) in Hincler, angleška letalca, ki sta koncem minulega tedna v Upavonu na An» gleškem vzletela na letalu «Princess Xenia» proti Indiji, da potolčeta svetovni distanč* ni rekord, ki ga držita Chamberlin in Le» vine. Morala pa sta se zaradi megle v Ga« liciji na Poljskem spustiti na tla.
Do Zagreba smo bili še vedno v Alpah, barve in življenje povsod — edi-nole bleščeče solnce je vzbujalo zavest, da potujemo proti vzhodu. Od Zagreba dalje pa do Beograda se je pa razprostrla ogromna neskončna ravnina. Miljo za miljo so se vrstila razbeljena in zaprašena polja; res da plo-dovita — saj so v vojni redila avstnj-sko armado — toda približno tako zanimiva, kakor je zanimivo potovanje sredi Atlantskega oceana. Celo železniške postaje izgledajo, kakor da bi bile postavljene samo za to, da je dolgočasje še večje. Nikjer v bližini ni bilo smehljajočih se vasic kakor v Sloveniji. Samo sem ter tja slučajno kakšna vo. lovska kola ali pa kakšen Ford, ki je čakal na.cesti; še bolj poredkoma pa kje kakšna zamazano bela hiša v daljavi. Na polju so bili kmetje, prav tako malomarno oblečeni kakor je vse malomarno bilo okrog njih. Življenje je bilo kakor izumrlo.
Ko smo zapustili Vinkovce, je vstopil v vlak mož v uniformi. Po njegovem revolverju za pasom sem ga imel za policista. O srbski policiji sem že marsikaj slišal. Pod Pašičem so bili skoraj na enakem glasu kakor fašisti. No, pravijo, da se je od takrat precej izpremenilo. Na vsak način se mi je ta mož zde! prijazen. Ogovoril me je v gladki srbščini, odgovoril sem mu v manj gladki ruščini. Kar obup se mu ie pokazal na obrazu in zopet me je ogovoril po srbsko. — Najino brezplodno klepetanje bi se bilo nadaljevalo, če se ne bi bil ponudil sosed sopotnik, ki je videl mojo zadrego, in začel tolmačiti po nemško. To je bilo že petnajstič, kar so me nagovarjali nemški. Saj nimam nič proti Nemcem, ampak Anglež sem in sem to malo bolj z ognjem povedal po francosko. Takrat je pa nastala babilonska zmešnjava vseh mogočih jezikov, tako da je kar odmevalo. Skozi vse to sem ujel eno samo besedo: pasoš. Nerad sem segel v svoj notranji žep. Hitra roka mi ga je potegnila in smehljaje se v slovo je policist odšel. Že sem se na pol vzdignil, da bi skočil za njim. Toda genias loci me je že imel v mrežah in zamomljal sem samo «ničevo» ter se spustil zopet na svoj sedež. Ko mi je poskusil moj nemški tolmač s sladkimi besedami o policijskem komisari-jatu ublažiti še poslednji ostanek nezaupanja, sem sklenil zaspati.
Sunek v vozu me je prebudil. Vlak je vozil čez most in ko sem pogledal -k'r>'.-po cem videl prui seboj širo-
ko Savo, posejano s čolni vsake vrste: od primitivnega, arabskemu podobnega splava pa do belo pleskanega parnika na kolesa. Na oni strani so se dvigale nad bregom vse do katedrale na višini bele hiše in opravičevale ime Beograd — belo mesto. Tu ni bilo tistega stavbnega reda, kakor v italijanskih mestih. Baraka in palača sta bili staknjeni skupaj na tak način, da se je videlo, da tu ni zapada. Na levem bregu so ležali ljudje čudovite kot ma-hagoni zagorele polti in se zadovoljno greli na poitropičnem solncu. — Če ne bi bilo na tračnicah voz «Compagnie des Wagons-Lits» in pa dolgih vlakov z napisi eStambul—Sofija—Bucurestb, b? izgledala beograjska postaja ktakor da je kje v provinci. Pred kolodvorom je široko odprt trg in s kockami neredno tlakovane ceste vodijo iz trga. V neki ulici sta stala dva ali pa trije Fordi, kmečka kola in star fijakarski voz, kakor nisem nikdar mislil, da bi ga še kdaj videl. Tudi voznik ni nič prikupljivejše izgledal, kakor pa njegovo vozilo. Žalosten sem si izbral fordovko. Šofer ni razumel ruskega, govoril pa je (s ponosom) nemško. Na tihem sem zaklel in skoraj sklenil, da si kupim z roženmo obrobljena očala. Vzel sem svinčnik in papir ter zapisal v slabi cirilici. Poifcazal sem mu listek in ga vprašal, ali pozna ta trg. Lagal je kot bi iz rokava stresal. «Seveda, kdo pa v Beogradu ne bi vedel, kje je Zeleni Venac?» Prav gotovo je lagal. Kako naj bi me bil sicer s svojim otroškim obrazom prepeljaval po takih potih po Beogradu. Kot šofer je bil brez dvoma dober. Po Beogradu zevajo v vsaki cesti velike luknje, in ko sva se vozila, sem letal polovico cele vožnje po zraku, ampak niti za hip se nisem bal, takto siguren je bil voznik. Samo ustavljal je večkrat in najbrže povpraševal za pravo pot, ali pa je obstajal kar tako, da mu mine dan — no, mene za to ni bilo skrb, ker sem bil zadovoljen, ko sem opazoval nenavadno življenje okrog sebe. Ko je šoferju njegova vest dejala, da mi že lahko računa znesek z dvema številkama, sva se ustavila na mojem cilju — 5 minut hoda od kolodvora. Kdo bi se prepiral; z ozirom na prednosti visokega kurza sem molčal in plačal. Odpdjal se je s srečnim smehljajem na otroš&em svojem obrazu, ki me je, ne vem zakaj, spomnil na tisto naše »dekle od reke Nigra», ki se smehljala je, ko jezdila je tigra.*
M 1>AS S ING
Fr. L.:
Ptičji pomenki
»No, vidite, oče Trubar imajo tudi že škofovo kapo. saj pravim, tako zgodnjega snega pa še ne«, je omenil pre-mraženi strnad v Tivoliju sosedi ščin-kavki.
»Pojdite mi no!«, je odgovorila pobožna ščinkavka, »Trubar pa škofova kapa. Tak nejeverec! Videti vam je prav očitno, kam vas je pripravila nedostojna družba, s katero ste se ono jesensko noč pojali po Šiški«
^-Pametna beseda,« je pritrdil šen-klavški golob, ki je bi! ravno v službi in je v Tivoliju vohunil za grehotami, »sposobnost ima še svojo ceno in nedotakljivi naši ideali . . .«
Tedaj je na vejo priletela kepa snega jn naša odlična družba je preplašeno odfrčala naravnost v »Zvezdo«.
Komaj so sedli na kostanj, se je obregnil strnad ob goloba: »Prava sila vam je bilo odpirati kljun in kvakati o idealih. Vadite, mi smo narod,- kj je vedno kaznovan za svoje ideale. Če bi molčali o njih, bi tudi tiste nepotrebne kepe ne bilo!«
-To ste pa dobro povedali«, je dejala pobožna ščinkavka, ki ni mogla trpe« šenklavškega goloba, »vidite, Bog je
usmiljen in tudi nejevercu privošči včasih kako pametno misel.«
Golobu očividno ni kazalo, da bi še dalje razpravljal o idealih in drugih kočljivih stvareh, pogladil si je tedaj s kljunom perot in je vzdihnil: »Jaz pa le ne vem, kaj je bilo letos treba tako zgodaj snega. Vse dosedanje zime po vojni so bile mile, letos je pa udarila kar namah.«
Strnad, ki ni bil samo nejeverec, ampak strokovnjak tudi v drugih rečeh, je hitro pograbil za besedo in je rekel: »Čudo čudovito, kar v glavo mi ne gre! Ljubljana je postala bela celo na najbolj črnih točkah, sneg je zamoril električne ure in Prešeren si je nadel pravo brezniško avbo «
Tedaj se je ščinkavka udobno otre-bila in vsa olajšana je začela razkladati modrosti, ki so pričale, kako prebrisana ptica je:
»Kaj boste govorili o mrazu in vremenskih Spremembah vi, ki niste učeni na politiko. Dovolj mi je, da vas pogledam in že vem, s kom imam opravka. Ne delate drugega kakor po mestu letate. opravljate, zdražbo delate med ttjedinjenim narodom in .Živio' vpijete, če se vas kako fijakarsko kljuse usmili in se vam pred kljunom očedi. Kdor pa je uvideven — saj ni neobhodno potrebno za to, da bi moral biti ravno po-
litik, kot na primer jaz — kdor je uvideven, da vidi vsaj klaitro predse, ta si bo takoj na jasnem, da gredo vremenske sprememb; roko v roki s politiko. Primerjajte samo poplavljene pokrajine in izprane državne blagajne, da ne rabim drugih dokazov iz najnovejše dobe. Prav nepremišljeno ste omenili, da so bile zadnje zime silno mile. ,Zakaj pa?' se bomo nehote vprašali. Pravi politik bo z lahkoto odgovoril: ,Zato so bile tako mile. ker se je naša državna meja po prevratu tako zelo približala Italiji. Vremenske izpremembe pa se morajo ozirati na politične izpremembe. Še par korektur na meji, pa bo Trst naše mesto in Ljubljančan se bo vozil v nedeljo popoldon na rebuljo v Brda. Pomaranče bo.V ,-asle v naši državi, papeževi roj;'1' -no in ni vraga, da ne bi začeli - med tujsko sezono — barantati t- < čudeži domačega izdelka.' Tako ' i • atn odgovoril pravi politik in vsak. kdor je uvideven, bi mu pritrdil. Toda uvidevnost je redek dar božji in zato letos vse vprek tolikanj zabavlja na sneg in napoveduje hudo zimo.
Huda bo, tako vam prerokujem. Otroci bodo na poti v šolo z zobmi šklepetali., ubožni roditelji pa škripali, ker jih ne bodo mogli toplo'obleči in nahraniti. Bogatemu oderuhu bo še pod
kožuhom mraz, kadar se bo spomnil svojih sleparij in izmozgavanja siromakov. Drvarji in premogarji bodo ošabno pokali z repom. Gorje pa neznanemu popotniku, ki bo prenočeval v hotelu .Prepelica'! Ubogi študent in njegov univerzalni površnik, ki je bil namenjen za jesenski dež in pomlad, zdaj pa misli, da bo tudi mrazu figo pod nos molil! Kaj šele uradnik in njegovi črevlji, ki prah vanje gre!
Samo trije poklici bodo kljubovali le-tošnemu snegu in mrazu.
Prva sta kavarnar in gostilničar. Me-la si bosta roke in ošabno pihala: »Nu, ljubčki Ljubljančani moji, ali ne greste danes nič na Ježico, Šmarno goro ali na Katarino? Pri na>s je danes vse zasedeno! ... Da bi vse od mraza popokalo! Ljubi Bog, daj, da bi začele padati se ošpičene preklje z neba!«
Drugi je igralec. Ta bo deklamiral: ,Naj me reducirajo to zimo, mar mi je! Pojdemo pa sneg kidat! Mesečne prejemke mi prav gotovo ne znižajo. U!o-ga je lahka, jo že skoro znam in me vsaj po časopisih ne bodo vlačili.'
Tretji bo pa tudi del našega naroda, ki je pretirano vdan abstinenčnemu gibanju. Ta ne bo kuril doma v peči, pač pa se bo v gostilni nazobal centralne kurjave in se bo vsako noč v abstioesi-čnem gibanju odzibal v posteljo. In vsa
znamenja govore, da bo letošnja zima pridelala v Ljubljani dokaj abstinenčnih gibalcev in da bo žetev mestne zastavljalnice obilna in bogata.
Ti trije ne bodo zmrznili, to je gotovo. Vem pa celo za nekatere, ki jim bo letošnjo zimo včasi zelo vroče.
Da peki, kuharice iti kurjači ne bodo mraza trpeli, to je jasna stvar. Toda tudi gizdalinu bo vroče postalo in sicer tolikokrat, kolikorkrat bo srečal na promenadi krojača. Pa tudi sicer je gospodarski položaj tak, da se je dolg bohotno razpasel po mestu: večina ljudi bo zelo hitro hodila p_o ulicah, samo da ne srečajo upnikov. Če jih bodo pa po nesreči srečali na kakem vogalu, jim bo vsekako vroče. Ti torej nikakor ne bodo pomrli od mrazu.
Sicer pa bo kljub temu marsikdo zmrznil, bodi sam, bodi v kompaniji. Samo smrt in dolg bosta preživela to zimo brez nevarnosti . . .«
Strnad« je bilo tega dovolj, gabilo se mu je tako hvalisanje in vtikanje v božjo voljo ter njene vremenske izpremembe. Zato je rekel:
»In vi, ki vlačite po kljunu uvidevnost in politiko, napovedujete tako hudo zimo?! Kje smo pa z računom, to mi povejte!«
»Ni vam kaj odgovarjati«, je rekla užaljena ščinkavka. »vam ne, ki niste
Knjižni dar Vodnikove dražbe
Or. Ivan Lah: »Vodniki in preroki.«
(126 strani, 86 ilustracij). Letošnja poučna knjiga Vodnikove družbe bo vsakega člana prijetno presenetila. Naš znani pisatelj dr. Ivan Lah je spisal delo, ki smo ga Slovenci že dolgo pogrešali: poljudmo kulturno-literarno zgodovino našega naroda. Predstavil nam je 14 naših mož v jasno, pregledno in toplo pisani knjigi, ki ima vse polno ilustracij.
»Vodniki ia preroki« je nazval dr. Lah svojo knjigo. Ti dve besedi pre-gnantao označujeta naša kulturna in narodno - politična stremljenja. Imeli smo vodnike, ki so izoblikovali našo zavest in naš jezik, ki so nas vodili v narodnostni boj zoper Nemce in Italijane, ki so nam ustvarjali domačo kulturo: slovensko pesništvo in pripovedništvo, slovensko znanstveno knjigo. Bili pa so med- našimi vodilnimi možmi tudi preroki, ki so oznanjevali čas, ki pride prej ali slej. Naši preroki so videli z zidov avstrijske državne Bastille čedalje močnejše svitanje jugosloven-stva. Nekateri so celo doživeli njegov vzhod.	.
Po uvodu o slovenski zgodovini in oje značaju prehaja pisec k prvemu daleč vidnemu svetilniku naše narodne kulture: k Primožu Trubarju. Jasno začrta bralcu razmere njegovega časa, opiše Trubarjev kraj in življenske boje, seznani nas s porodom slovenske knjige in slovenske svobodne besede. »Izvršil je veliko poslanstvo med Slovenci. Prišel je ob času, ko se je prerajal svet okoli nas, in je v duhu svojega časa razora! njivo slovensko, da je rodila prvi kulturni sad. On je naš prvi glasnik nove vere, vere v življenske sile malega naroda, ki se je takrat komaj zavedal, da živi.« Za Trubarjem je pri-, šel na vrsto človek, ki ni našega rodu: I. Vajkart Valvasor. »Njedovo delo je življensko delo moža, ki vse svoje sile, čas in denar žrtvuje enemu samemu velikemu namenu, da proslavi v svetu svojo domovino.« Po dolgem času se pojavi zopet pravi vodnik in prerok — Valentin Vodnik. Stopili smo v največjo dobo našega razvoja — v 19. stoletje. Po vrsti vstajajo pred nami velike osebnosti: za Vodnikom pride mogočni France Prešeren, ki nam ga pi* sec predstavi kot človeka in pesnika. Iz Kranjske preidemo na Štajersko, kjer se je ta čas razmahnil ilirizem. Najmarkantnejša oseba je Stanko Vraz kot ilirec, prerok nastajajočega jugo-slovenstva. Matija Majar-Ziljski, ki spada v ta okvir, sega še dalje -- v fantastično pojmovano vseslovanstvo. Štajerski preporod zaključuje škof A. M. Slomšek. .
Na šestem mestu je »oče slovenskega naroda« Janez Blelweis, ki stoji na prehodu med dobo romantičnih idealov ln praktičnega dela. Fran Levstik je prvi, ki začenja pri nas kritično gledati na narodne in kulturne probleme, in ki se bori zoper prazno prvaštvo. Josipa Stritarja spoznamo kot naobraženega Evropca, ki odlpira mlademu slovenskemu rodu široka obzorja. Josip Jurčič piše povesti iz življenja našega ljudstva in utrjuje vero v njegovo moč in zdravje. Trije Dolenjci so prinesli Slovencem klasično dobo. Nato se oglašajo goriška Brda na tenkih strunah Simona Gregorčiča, a Štajerska zapoje v baladnem tonu Antona Aškerca o »stari pravdi« in o našem svobodnem duhu 16. stoletja. Nastopi doba najtežjih bojev za narodno enakopravnost Dva moža — politika stojita pred nami: Ivan Tavčar, pisatelj in vodnik svobodomiselnih Slovencev in Janez Evangelist Krek kot prevodnik katoliških idej v modema socialna gesla in kot politik, ki obrne slovensko kmečko politiko v jugoslovansko smer. To galerijo slovenskih mož zaključuje najfinejši oblikovalec naše besede in glasnik našega duha — Ivan Cankar. Zaključna avtorjeva beseda nam kaže sedanjost, ki uživa sadove dela in truda naših vodnikov ter izpolnjuje to, kar so videli naši preroki.
Dr. I. Lahu je uspelo, da je slehernemu bralcu — tudi takemu, ki že pozna gradivo — oživil in s prikupljivim načinom pisanja približal osebnosti naših
učeni na politiko. Zakaj bo letos huda zima im riiraz starega, predvojnega izdelka? Uvideven politik bi vam z lahkoto odgovoril:
,Zato, ker se je miložarka Italija, dežela večnega solnca, pravkar od nas oddaljila in to prvič po prevratu, prav zdaj, ko smo se zvezali s Francijo. Mussolinijevo bobnenje, Vezuvovo žveplo in laška požrešnost so zdaj dalje od nas kakor kdajkoli poprej.' Zdaj pa veste.€
»To je v resnici prava politična uvidevnost,« je pripomnil golob zavijaje oči, »tudi meni je bilo doslej marsikatero zimo presneto vroče. Grem poročat frančiškanskim kavkam.« Preden je odletel, je še zašepnil ščinkavki: »Veseli me, da sva pri isti stranki,.« — str-nadu pa nič.
Temu pa so bile na mislih gospodarske zadeve in narodna prehrana. Kar mahoma so se zasvetile oči in zakričal je ščinkavki:
»Pri koritu bodimo vsi edini! Ali nič ne vidite, tam-le pred Nunami? Kako velik kup jih je! Kar hitro, prijateljica! Sneg vozijo, poznam jih, mestni konji so — in tem res ni kaj očitati v tem pogledu.«
Odletela sta ujedinjena in lačna in sta si začela polniti ubogi prazni že-lodčeJc
velikih mož. Postavil jih je v kraj, odkoder so izšli, v razmere, ki so Jih pre-ustvarjali; precenil je uspehe njihovega dela. Vsi so povezani v nekako skupno vrsto, tako da ni vrzeli; delo je enotno in celotno v okvirju namena, ki ga ima taka knjiga. Nikjer ni suhoparnosti in šolske učenosti; oblika pisanja je taka, da mora knjigo s pridom prečitati vsak preprost čitatelj, izobraženec pa bo opazil na nji posrečen način populariziranja kulturne zgodovine.
Ilustracije so številne in srečno izbrane. Nekatere so sploh popolnoma nove. Ostale — n. pr. portreti, rojstne hiše — so bile raztresene po težko dostopnih časopisih in koledarjih in so v tej knjigi prvič zbrane. Že to je njena veliko prednost, vrhu tega pa dajejo te drobne slike dr. Lahovi knjigi pestrost in mikavnost.
Glede na sedanje razmere na knjižnem trgu je knjiga »Vodniki in preroki« sama vredna več od 20 Din. »Vodnikova družba« je, ne oziraje se na stroške, podarila našemu ljudstvu in mladini ter sploh vsakemu Slovencu knjigo trajne vrednosti.
Sah
Občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba
V nedeljo 20. t m. sc je vršil v restav. raciji oSkm-o redni občni zbor Ljubljanske« ga šahovskega kluba, ki se ga je udeležilo celotno članstvo in delegacija šah. kluba «Triglav».
Otvoril je občni zbor g. Rud. Mrzlikar kot provi zorni predsednik, ki je v uvodu spomnil na zaslužnega in nenadomestljive« ga bivšega žal umrlega predsednike g. mž. Zupanca in mu je vse članstvo zaklicalo v spomin «Slava». Nato je podal v kratkem program bodočega klubovega delovanja, ki naj se opre na moč članstva v sodelovanju z drugimi klubi, odločno pa je obsodil po. skuse nekih nemirnih duhov cepiti in de« moralizirati klubove vrste, pozivajoč član« stvo na enotnost in kolegijalnost
G. Furlani je poročal o klubovem delo« vanjo v pretekli sezoni, ki je obstojalo v velikih izven Ljubljane vršečih se priredit« vah, kakor tekme v Zagrebu, Subotici, No. vem Sadu Na tej turneji je postal naš klub prvak države za 1. 1926. Le prekmalu se je odvzel ta naslov zaradi poraza po Zagreb« škem šah. ldubu. Izrekel je upanje, da se bo ta poraz v bodoče zopet maščeval z močno voljo do zmage.
Po poročilih ostalih odbornikov je bil izvoljen sledeči odbor, častni predsednik: dr. Milan Vidmar, predsednik: Rudolf Mrz» iikar, podpredsednik: Lavrih, tajnik: Kooič Kari.
KOZARJE-PODSMREKA. O priliki poroke naSe domačinke gdč. Vilke Kušarjeve z g. Urlepom sta slavlienca pogostila tukajšnje gasilsko društvo, za kar se jima to toplo zahvaljuje hi jima želi obilo sreče v novem stanu.
PTUJ. V mestu vlada živahno zanimanje za veliko društveoo prireditev dne 1. decembra t 1. Spored ie zelo raznovrsten, na primer srečolov, mestna godba petje in ples, šaljiva pošta itd Ker imata podružnici CMD vso postrežbo v lastni režiji, bo ta izborna in cenena Tudi 'z ptujske okolice nas posetijo prijatelji družbe ln prijetne zabave Upamo, da bo 1. decembra Društveni dom v resnici prenapolnjen 1723
POLZELA. Pri občinskih volitvah ie dosegla gospodarska Usta nadvse zadovoljiv uspeh. Oddanih je bilo za SLS 213 glasov (pri zadnjih volitvah 299. torej ie nazadovala za 86 glasov). Za gospodarsko listo je gasovalo 122 volilcev. Pri zadnjih volitvah pa je bilo vseh protiklerikalnih glasov 48. Stanje v občinskem svetu je 11:6. (prej 14:3) Polzela je bila do sedaj ena naj bolj klerikalnih občin v Savinjski dolini.
SODRA2ICA. Na osmih kandidatnih listah je od 600 volilcev kar 400 kandidatov in namestnikov Nekdaj enotna SLS ima 4 liste. Naprednjaki. smo vložili samo eno li sto in ker smo lo prvi vložili imamo tudi prvo skrinjico. Lista ie izraz složnega nastopa vseh, ki demokratsko čutijo m zato jo pozdravljajo tudi pristaši drugih strank Zavedni volilci. vrzite ua dan volitev svojo kroglico v prvo skrinjico 1
SV. ANTON NA POHORJU. Čeprav je naš kraj zelo zapuščen, vendar ne zasluži zapostavljanja giede osnovnošolskega po-uiul 2e s 1. t m. je moral dosedanji ttči telj g. Stibler oditi na novo službeno me sto, toda njegov naslednik še vedno ni imenovan Prosvetno oblast nujno prosimo, na) nam čim prej pošlje učitelja za našo eno-razrednico Starši
LESCE. Občinski odbor je obravnaval na javni seji 13 t m. zadevo skupnega vodovoda za Radovljico in okolico Župan g Iv. Ažman Je podal izčrpno poročilo o postopanju uprave vodovoda napram občini Lesce, ki plačuje 56 odstotkov za vzdrževanje vodovoda in ima samo posvetovalen glas. Uprava vodovoda je zaprla pred mesecem dni pitno vodo parni žagi in enako tudi Matiji Hrastu kljub temu, da še ni rešena pritožba interesentov na veHko županstvo. Poleg tega, da je zaprla pitno vodo, pa Je zabranila tudi vsako izredno uporabo vode Občinski odbor ie bil mnenja, da se s takim postopanjem ograža industrija v Lescah, ki tri velikega pcmrena samo za Lesce, temveč tudi za vso okolico Zaradi tega je občinski odbor soglasno protestiral proti upravi vodovoda in sklenil predlagati oblastim. nai pridejo v upravo vodovoda po ključu direktnih davkov Izvoljeni delegati. M naj iz svoje srede izvolijo predsednika, dočim naj fmalo ostali glasovalno pravico.
MARENBERG. Naša občina Je prodala razna zemljišča in stanovanjska poslopja, da Je lahko odkupila od inozemca g. Han-sa Lukasa poslopje za okrajno sodišče, davkarijo itd Mnogi trdijo, da ie to poštenje vredno 300.000 Din. Občina pa ga je kupila za 450.000 Din in dodala kupnini še Pellbadierjevo posestvo, vredno okrog 75 tisoč Din. Vse to s eje zgodilo, ker ima Ma-renberg nemško veSno. Na dogodek opozarjamo oblastno skupščino.
Zobcastih cevi
(Rippenroh^e) 30—40 t. -tn« starih, vlitih, kupim. Ponudbe z zadnjo ceno na FRANC IZGOISEK, Šmartno pri Litiji	11.972=a
9
? Komisija
Katera manufakturna veletrgovina da v komisijsko prodajo manufak-
turno blago? Ponudbe na oglasni oddeek „Jnlra" pod „Manufaktura".
JLAOPDNKr
je vedno najpopolnejši
»BLAUPUNKT-Super« je najboljša slušalica z regulacijo. Vrlo močan in naraven glas.
»BLAUPUNKT-Prinros« najcenejša slušalica- precizno izdelana. Vobče prUjubljeaia.
Dobite jo v vsih boljih delavnicah. IDEAL-WERKE, Berlhi centralna prodaja za SHS SUBOTIČA.
Dražba čevljev.
V sredo, dne 23 novembra in eventuelno tudi naslednje dni bo prodana na javni dražbi v trgovskem lokalu Prešernova ulica 30 zaloga čevljev, spadajoča v kon-kurzno maso Matije Trebarja.
Začetek dražbe ob 9. uri do o
Novo knjigarno
v Mariboru, Aleksandrova c. 13
je otvorila
Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Velika zaloga slovenskih, nemških in drugojezičnih leposlovnih, poučnih in znanstvenih knjig
Naročila na razne časopise in revije.
Za Miklavža in Božič priporoča veliko izbiro
mladinskih knjig in slikanic.
Potrtim srcem naznanjamo tutno vest, da je naša naivseljubijena hčerka, soproga, mati, sestra, i. t. d., gospa
Angela Šega roj. Bencina
soproga posestnika in lesnega trgovca
previdena s tolaž li sv. vere v 25, letu starosti, po kratki, mučni bolezni, v nedeljo, 20. t. m. ob 3, popoldne za vedno izdihnila
svo/o blago dušo.
Po°reb nepozabne pokojmce se bo vršil v torek ob IU. uri dopoldne, iz hiše žalosti, Žirovnica št. 1 na domače pokopališče. Priroročamo io v molitev ii blag spomin. Žirovnica pri Cerntci-Laški potok, 20. novembrv 1927.
Matija Šega, soprog, Vladko, sinček-
Marjeta Bencina, roj. Turk mati.	....
Kari, Ivan, Mici poroč Ogr nc	Vsi ostali sordmkf.
orata in sestra.
Športnikom
raanjBnje mofi kofein, ki oniJojf miSice r proiivaja-njem kislin is kontraktur — pravi prof. Neneeblosi Športniki naj pijejo eamo
gavo in neškodljivo kavo ag.	231

Družbeni oblic.
Dne 12 decembra 1927 ob 9. uri dopoldne, in po po trebi naslednje dni, se bode prodaialo v Imenem št. 58 pri Podče rtku
razno špecerijsko manufakturno in
drugo trgovsko blago« pohištvo, radio-aparat in druge potrebsiine-
Bago se bode odiaiaio najvišjemu oonudniku samo proti taKo^njemu plačilu in mora ta zdražbano blago tako prevzeti.
S tem oklicem se račveljavlja tusodni dražbeni oklic ' dne 27. 10. 1927., s katerim je bila ta dražba odrejena na dne 5. decembra 1927.
Okrajno sodišče v Kozjem,
odd. II. dne 14. novembra 1927.
Zahvala.
Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše nepozabne soproge, sestre, tete, snahe in nečakinje, gospe
Davorine Bajželj
izrekamo vsem, ki so sočustvovali z nami, našo najiskre-nejšo zahvalo. Hvala tudi darovalcem vencev in šopkov, gg. pevcem za mile žalostinke ter vsem, ki so blago pokoj-nlco spremili na njeni zadnji poti.
V LJUBLJANI, dne 21. novembra 1927.
Žalujoči ostali.
o.
A 9 ^
V V^
Zahvala.
Za izražena sočustva ob smrti našega blagopokojnega očeta, gospoda
Luke Žagarja
kakor tudi za darovane vence in šopke ter za častno spremstvo, na njegovi zadnji poti izrekamo vsem našo najprisre-nejšo zahvalo.
V LJUBLJANI, dne 20. novembra .1927.
Žalujoči ostali.

Strti neizmerne žalosti, javljamo, da je naš iskreno ljubljeni sin oz. brat, gospod
f^t	Mestni pogrebni uvod.
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, dobra mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
Marjeta Jugovič
soproga preglednika finančne kontrole,
danes, 21. novembra L L, po dolgem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 23. novembra t. L ob 4. uri popoldne iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA-ZAGORJE o. S, 21. novembra 1927.
Jnrij Jugovif, soprog. — Zorko, Ljudmila in Stanislava, otroci — in ostali sorodniki.
vazduhoplovni poručnik-pilot
dne 18. novembia 1927. ob priliki vežbanja z letalom na aerodromu v Rajlovcu pri Sarajevu tragično preminul.
Zemski ostanki pokojnega so pripeljani v Ljubliai>o, kjer se bo v torek, dne 22. novembra 1927 ob 14. vršil pogreb s kolodvora na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnega priporočamo v blag spomin.
V Liubliani, 21. novembra <927.
Žalujoča rodbina.
C. Phillips Oppenhein:
29
Milijonar brez denarja
Točno pet minut pred enajsto uro ie stopil Bliss skozi vrata male pisarne. Gospa Herriet ie slonela pri oknu in je gledala na ulico. Ko se je obrnila, ji je z nasmeškom pokimal. »Vse v redu!« To rekši je potegnil iz žepa prgišče novčanic.
Planila je k vratom, ki so vodila v klet. »Amos! Amos! Mladi mož je prišel! Prinesel je!«
Morgan je pustil svoj stroj in je z neverjetno naglico pritekel po stopnicah. Kakor v sanjah je omahnil k pultu. Pogledal ie denar in mahoma priiel ženo za roko. Nerodno sta stopila k oknu in stala tam nekaj časa tesno objeta. »Vrag naj me vzame!« je rekel z drhtečim glasom stari mož ter začel hrupno smrkati v žepno rutico.
Bliss si jc obširno prižgal cigareto. Ko sta se obrnila, je sedel na stolu, delaje se, kakor da ne vidi njune ganjenosti, lzpregovoril je kar moči poslovno. »Moj prismojeni sorodnik je bil baš prave volje, ko sem prišel k niemu. Razložil sem mu naše težave in sem dobil ponudbo, ki jo gotovo sprejmete. Tu je sto funtov za stroj — in mimo tega vam predlaga mladi človek sledeče: posodi vam pet sto funtov — denar imam že pri sebi — proti potrdilu in pet-odstotnim obrestim. Ali vam to prija, gospod Morgan?«
»Kaj?« je z negotovim glasom vprašal stari.
*Če vam to prija? Ali sprejmete denar ob teh pogojih?«
Morgan je zdai prestal krotiti svoja čuvstva. Naslonil je glavo na komolec in je zaihtel na glas. 2ena. ki je sedela poleg njega, ga je nežno božala z roko. »Počakajte, da se pomiri, gospod Bliss! Trda nama je predla, vidite. Kolikorkrat sva se rinila malce naprej, naju je spet vrglo nazaj. Sedemnajst let nisva imela nikoli več ko dva ali tri funte na teden za življenje in zmerom je prišla kaka nesreča
vmes — a to, kar se je zdaj zgodilo, je bilo vendarle preveč za njegove moči. Toda denar je tu, hvala Bogu. Kaj ne. da ga ne odnesete, gospod Bliss?«
Bliss je skrbno stlačil novčanice Morganu v drhteče roke. »Samo potrdilo je še treba podpisati! Potlej lahko stopimo za kako urico v gostilno, čeprav to. ni dopoldanska navada. Gospod Morgan je potreben razvedrila — in tudi jaz se lahko pohvalim, da sem danes že nekaj opravil!«
Morgan je vzdignil glavo. Spet je bil stari dobričina, samo da se je zdel mlajši in bolj vesel. Prečrtal je tistih nekai vrstic in jih je radostno podpisal. Nato je spravil denar v prsni žep in si je zapel suknjič. Krepko je stisnil Blissu obe roki. »Mladi mož,« je vzkliknil ves blažen, »najsrečnezši dan mojega življenja je bil tisti, ko sem stopil v Cambervvellu na cestno železnico! Osrečili ste dvoie ljudi, ki sta se težko borila za obstanek, a sta bila vzlic temu vedno poštena. Več vam ne morem reči — govoriti ne urnem tako dobro kakor delati. Mama, primi ga tudi ti pod pazduho, da zalijemo najino srečo!«	,
Bliss je čilo stopal med njima, ko so krenili po stopnicah na ulico. Krai je bil grd in siromašen, dan soparen, zrak v gostilni slab da nikoli tega. Gospa Morganova se ga .ie bila oprijela z ene strani, delodajalec z druge. Njen klobuk je vise! po strani in košček traku je mahal z njega nizdol.
Položaj je bil dokaj smešen, toda Bliss je korakal z dvignjeno glavo in srce mu je utripalo od burnega veselja. Spomin na vse dolge mesece truda in bede je bil mahoma izbrisan: spet ga je bil okrepčal globok požirek iz polne čaše življenja.
»Za Boga — pa ne da bi bil to Ernest Bliss?!«
★
»Za Boga — pa ne da bi bil to Ernest Bliss?!«
Tisti, ki mu je bil namenjen ta vzklik, je bil baš na poti v bližnjo posredovalnico za delo. Zdrznil se je in naglo vzdignil glavo. Česar se je toliko časa bal. se je bilo zgodilo: v možu, ki ga je ogovoril,
je s strahom spoznal Dicka Honertona, enega svojih nekdanjih prijateljev, ki ga je vsak poznal, dasi nihče ne do dobra.
»Ali veste, dragi moj, da ste postali londonska uganka? Kod se skrivate? Kaj pomeni vse to?«
»Ne vem, kaj naj bi bilo v tem zagonetnega. Mislil sem, da mora biti moja nesreča vsakomur znana.«
Mladi mož je pokašljal, toda obzirnost mu ni dala, da bi bil pokazal svojo zadrego. »Tedaj je res. da ste izgubili imetje? A zato se vam vendar ni treba skrivati! Uverjen sem, da bi se vaši stari znanci radi zavzeli za vas!«
»Lepo od njih! Toda čutim se dolžnega, da si zdaj sam služim kruh — in to mi je najlaglje med tujimi ljudmi.«
»Ali je res tako hudo?« je vprašal Honerton z vljudnim pomilovanjem.
Bliss je mrko pokimal. Od dne, ko se je moral po določbalt svoje stave ločiti od Morgana, je bil porabil dva tedna za iskanje nove službe. V tem trenutku ni imel v žepu več nego šiling in jutri je bilo treba plačati stanovanje. Tudi njegova obleka je bila v kaj slabem stanju. Zdaj ga je imela beda v krempljih: že dva dni se ni mogel dati obriti in beda mu je bila zožila obraz. In kar je bilo najhujše: že teden dni se ni upal k Francev. Z vsem svojim optimizmom se ji ni upal utajiti svojega klavrnega položaja, čeprav je bil njegov najhujši strah baš ta, da ne bi ob pogledu nanj izgubila še tistega plamenčka upanja, ki ga je netil s tolikšnim trudom. Dokler se nista srečala, ga zanjo ni bilo skrb. Obljubila mu je bila, da ne ukrene ničesar važnega, ne da bi ga obvestila. Zato ji je pošiljal samo vesela pisemca, v katerih ji je poročal, da ima posla preko glave in da se ne more niti za urico odtrgati od svojega dela.
Dick Honerton je bil človek, ki se je preživljal s svojo prebrisanostjo in se je rad ponašal s tem, da ima široko vest pa nič srca. A v tem trenutku je postavil samega sebe na laž. »Pojdiva, zalijva srečanje. Na obrazu vam je videti, da bi se vam prilegel kozarec močnega whiskyja s sodavico.«
Mali oglasi
fJaroala, in, usa. dopisa,, ucootss*. malih, oglasov, j v poslah, na, Oglasno od, cUUk -Jutra/, Lubljatva, Prxštsiuxja+.Tu. si. Z491
Muli- <ygla^si, 1Vi, slu tujo <, posrvxiaualnM. tn, roajaJL tvt, lasna/i*. občuLsloa, usaJta. bas&da, pcu~- — Naj manjši TMsak Tka, 5-. Pristojbina, za, šifro Vi*, 3-.
Vse prtstajbui*. j*. upasla> ti, ooa/zam. t tasočJim^Mr-cat 1% oglasu f. prutbeua CtkovfiL račun, poslu.*. £ra rulrucs {jitblfnjta.sl rtS/i
itJuSut., <Lo-pf*ovanja ia- o-glaLSo brgozifhupa, alt, rtJtlanA^ga. značaja,vsaka btstdas Duv - Haj-nanj A zaasiIl Vin, to-~ Vristojbtna. za, iifro J)ul 5-
Vulkaniziram
T«e vrste »vtogOOe ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam koltsa ln mu torje P Škafar Ljubljana. Bimska eesta 1!	IS
Snežne čevlje
in galo^ popravlja Avgust •kof. Borštuikov trg št. 1.
35641
Popravila:
Specijalni mehan pisarniških stroje?
Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30.
Telet tnt 434.	233a
Potnike
agiltie in samostojne, ver-zirane v manufakturni stroki, sprejmem 23 Ljubljano in okolico. Naslov v oglasč oddelku --Jutra.. 37239
Vpok. železničarja
sprejmemo kot inkasanta in akviziterja. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod •Inkasant*.	37258
Vajenko
pošteno in pridno sprejmem takoj r Špecerijsko trgovino. Ponudbe na ogl. oddelek t Jutra- pod šifro • Kranj*.	37208
Zastopnika
agilnega, za Maribor. Ptuj, čakovec in Dravograd, s stalnim sedežem v Mariboru, iščem. — Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra. pod -Zastopnik*.	37217
Agllne zastopnike
iščem ta nor kozmetični predmet, proti dobri proviziji. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra> pod Iifro »Venus*	35562
Šiviljo
dobro ia zanesljivo, tudi za obleke in plašče, sprejmem oa dom. Ponudbe z zahtevkom plače na oelas. oddelek -Jutra » pod "Šifro »Takoj 30>.	S55SS
Mlajši zobotehnik
zmožen vseb del v kavfiu-ku in zlatu, vajen tudi asi-stence pri operativnem delu, želi nameščenja. Naslov pove oglasni oddelek < Jutra:-.	37210
Trgovski pomočnik
mlad, vojaščin* prost, mešane stroke, želi službe v veftji trgovini v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro eZanesljiv 100».
85566
Krojaški pomočnik
išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek <Jutra» pod šifro cUstmeno ali pismeno*.
37202
Absolvent
državne trg. šol*, s triletno prak?o. vešč knjigovodstva, strojepisja in perfekten v srbohrvaščini, z lepo pisavo, išče primerne službe. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod šifro «Experantist».	37220
Mnogim še ni znano,
da želodčne in črevesne bolezni, glavobol nervoza, slab tek povzroča slaba prebava, katero najučinkovitejše odpravi znani eliksir FIGOL. Prepričajte se tudi Vi, da preizkušeno zdravilo specialiteta FI» GOL eliksir uredi prebavo in Vam vrne zdravje. — FIGOL izdeluje in razpošilja po pošti z navodili aporabe lekarna DR. SEMELIC, DUBROVNIK 2. Poskušena steklenica z omotom in poštnino 40 Din. Originalni zabojček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 steklenicami pa 245 Din.
il« f«
Tovorni avto
lahki za 800 kg tetine, ali 12 oseb, v prav dobrem stanju za 15.000 Din, na-.lalj.j B. S. A. motocikel 2 in pol HP za 7500 Din in več novih motociklov 2 in po! do 3 in pol HP x'15 odst. popustom naprodaj. Ogled in poizkušnja Jugoavto. Ljubljana, Dunajska c. 36, relefon 2236.
35667
Ford avto
poltovorni, tvpe 26, malo rabljen, prodam. Na ocled pri M. Kauffiču v Zg. šiški
Pletilja
dobi v delo telovnike ua dom. Naslov v oglasnem oddelku cjutra s. 37252
Dobre zastopnike
z visokim zaslužkom sprejmem za obisk privatnih Jtrank. Javite se pri Pas-sath, hotel Štrukelj. 37217
Pletilja
t lastnim strojem za izdelavo joplcev. išče delo na -lom. Ida Taškar. Dobrova-Vintgar, Gorenjsko. 37213

'JU
Portirja II.
strokovno naobraženega in sposobnega, z znanjem jezikov, potrebnim oblačilom in primerno jamčeving ter
tajnico
od r. osno gospodinjo, ki pozna hotelsko službo in je nekoliko izurjena t pisarni sprejmem. Ponudb« s prilogo uverenja, prepisi spričeval in sliko na upravo hotela .Central«, Sarajevo.
35549
Solicitatorja
samostojnega, veščega slovenskega. nemškega in sr-hohrvatskega jezika, steno-jrrafa in strojepisca, takoj (^rejmem Ponudbe na ogi. »ddelek »Jutra* pod šifro »Verziran 98»	S5598
Pisarn, uslužbenca
po',>o!noma zmožnega nemške stenografije, sprejmemo takoj — Ponudbe na poštni predal 162. Ljubflja-■a.	35509
Raznašalko (ca)
15 l.t staro, sprejme Ivan Šimenc, Selenburgova ulica št. 1.	37351
2 vajenca
ra kleparsko obrt sprejme Pt,nko Kezele. Bohoričeva »lica 3.
Šiviljo
ki zna delati perilo, plašče in obleke, sprejmem takoj na dom. Naslov v oglas_ oddelku »Jutrm*.
Gospodinja
kuharica, ki je zmožna ta. mostojno voditi gostilniško obrt, želi službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod .R. 7„>	37232
Gospodična
srednjih let, vajena večje kuhe. ieli službe. Gre tudi k orožnikom. Ponudbe na oglasni oddelek -Jutro > pod •Takojšen nastop 31,.
37231
Kuharica
za gostilno In kavarno —
želi službe e takojšnjim nastopom. Dopise na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro •Spretna moč*.	37230
Perje
gosje, račje, kokošje m purje proda vsako množino in po najnižji ceni tvrdka E Vajda, čakovec. Medji-murje Telefon št 59. 6.1. 3
Drva
'iTitstoV!, parketu. 'j.t|«a<!fct-J.1 žage ter mehka drva pc aizfci ceni dostavlja na dom :>arna žag, V ScsgnHttl -i-juMjana ta uoreni-kim kolodvorom
Premog, drva, koks
m oglje nudi družba • Ilirija,. Dunajska jesta 46 'poleg Iv Zakotmkal Telefon *S20	208
Znamke
Evropsko zbirko. 7000 vrst v 6 albumih prodam za polovično katalogno vrednost Ponudbe na naslov: Franc Terček. Slovenske Konjice.
S5690
Vretensko
, stiskalnico
(Spindelpresse) in vrtalni stroj prodam Kaslov pove oglasni oddelek «Jutra»
35613
Moška suknja
nova. lepa. naprodaj v Lev stikovi ulici 19. parter — desno	35488
Kratek kožuh
dobro ohranjen, proda Jernej Grošelj, krojač v Šiški SP.	37236
Pridno dekle
'rednjih let. ki zna tudi kuhati, teli službe pri dobri. boljši družin: Dopise z navedbo opravila in plače poslati na oglasni oddelek •Jutra, pod »Služba 30»
3563S
Inteligentna gospa
?rednjh let, dobra gospodinja in perfektna kuharica, ieli službe k samostojnemu Foepodu. event. tudi k manjši, boljSi obitelji. — Ponudbe na ogl«. oddelek •Jutra, pod <Januar>.
3723S
Krojaški pomočnik
pošten in priden, želi stalne sluibe pri dobrem mojstru u t»ioj — v mestu. En mesec gre event. samo za hrano in stanovanje. — Del»l je le pri več mojstrih Naslov v oglu. oddelku <Jotn>.	37350
Damski plašč
nov, trn. za damo srednje postave, prodam. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.
37228
Prodam:
etažeuo za knjige, stoječ obešalnik (stružen), mizo. karnise, posteljnino iz morske trave, banjo, spalno vrečo i« ovoevine. primerno ca Šoferje. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
37216
Staro peč
dobro ohranjeno. 3 -f 2 in H modnice, ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra.,	33528
Liuoljana Prešernova I
Poročni prstani.
Borovnice
suhe in čiste kupi po najvišjih cenah E Luckmann, Ljubljana, Ahacljeva c.e6ta 37226
Namiznih jabolk
10.000 kg proda Prinčič. Laško.	37227
Namizna jabolka
naprodaj na Pogačarjevem trgu od srede. 23 t. m. naprej — zabojčki po 12 do 30 kg.	37259
Vsakovrstno zlato
kupuj* no najvišjih -enah
Čeme — juvelir
LlUhliana Wolfovs ul 3.
Božičnih drevesc
kupim več vagonov Ponudbe z navedbo cene in kraja nakladanja na oglas, oddelek «Jutra> pod šifro • Božič.	3567S
Fino čajno maslo
Din 40 tg oddaja po pu» zet ju franko od 4 kg dalje Franc Kolleritach, Ap pri Gornji Radgoni 34918
Ljutomerskega vina
50 hI tzbornega lastnega pridelka, letnik 1927 ima naprodai občina Ljutumrr 14916
Vagon prosa
rumenega, zdravega po Din 215 in 2 vagona izbranega
belega krompirja
po Din	85 100 kg franko
postaja,	prodam. — Josip
Fridrich.	Beltinci — Prek-
murje.	37206
Radio-aparat
na 4 žarnice, s posebnim ojačevalcem za zvočnik in 50 m antene, kompleten, prvovrsten, po zelo nizki ceni naprodaj. — Pismena vprašanja na oe!a*ni oddelek »Jutra, pod «2U00>.
37200
Hmelovk
7-metrskih, smrekovih, kupi več tisoč »Livada.. Celje-Gaberje	35485
Razpis
Glavna fUijalka državne hipotekam^ banke v Ljubljani razpisuje nabavo napisa na svojem poslopju, ro-nudbe. kolkovane « o Din in 5 % kavcije je vložiti do 30 novembra 1927 do 11. ure pri glavni filijalkl v Ljubljani. Natančni pogoji so interesentom na rarpolago pri ekonomatu glavne filijale med uradnimi urami — Uprava.
37255
Gosposka soba
Kupim skupno ali posamezno predmete f boljše) za opremo gosposke sobe s kiubno garnituro, opravo ta jedilno sobo. p«r večjih, boljših preprog in slik. — Oziram s^ le na boljše predmete. Pismene ponudbe na og!a=ni oddelek cjutra. pod .Pohištvo,.	37251
Vozniški voz
in par komatov
dobro ohranjeno, kupim. — Vprašati Kodeljevo, vila Jelen, I. nadetr. o«.
Spalnico
kompletno za eno osel-o. dobro ohranjeno, kupim Naslov v oglasnem oddelku •Jutra..	35536

Lepe lokale
v eentru mesta oddam takoj proti odkupu inventarja. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra. pod šifro •Selenburgova,.	37241
Lokal
velik, svetel, suh, primeren za trgovino, kavarno, večjo obrt itd., na prometnem kraju odilam takoj. Vprašanja in ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra> pod šifro «Vrhnika>.	37212
HwH>tanju
Stanovanje
i—2 sob. kuhinje in pritiklin želim v mestu ali na periferiji. Naslov na oglas, oddelek «Jutia» pod šifro «Uradnik»	35633
Stanovanje
ob>toj^če iz '6 sob, v cen-tru mnsta išče za maj 192fe uglt-dna štiričlanska druž.na — Najemnina po dogovoru — Ponudbe oa oglasni oddelek «Jutra> pod značko «Ugledna» 34847
Stanovanje
išče zakonski par brez otrok, v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod <Inženjer do 750 Din>.	37214
Stanovaaie
l 2 sobama in kuhinjo, elektr. razsvetljavo poceni oddam pTOti majhnemu posojilu. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Ceno stanovanje* 37219
Stanovanje
? sobo in kuhinjo oddam 2 ali 3 osebam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.
37234
Lepo posestvo
ca S0.000 tn2 s hišo napro-dai r bližini mesta Banja Luke. Bosna, po zelo nizki ceni. Joco Smidt. trgovec, Banja Luka	35543
Hiša z 2 stanovanji
skoraj dozidana, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»	37257
Hiša z vrtom
naprodaj v predmestju Celja. Cena po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra >	37207
Lepo posestvo
z vsem gospodarskim orodjem in gostilniško koncesijo naprodaj radi državne službe. — Kregar, učitelj, Šmarje.	37209

Opremljeno sobico
s posebuim vho lom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku < Jutra*. 35592
Sobo z 2 posteljama
oddam, event. tudi poroč-uemu paru. Kravanja. Cesta v Rožno dolino 35652
vtamem v najem, event. sprejmem službo poslovodje z lastnim obrtnim listom. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* pod ?ifro « Pekarna -	35670
Boljšo gostilno
ali restavracijo ^ rame m v najem. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod <Prometno M. L.» 37204
Špecerij. trgovino
na prometni točki, z zalogo ali brez vsumen> v najem v Ljubljani ali okolici Ponudbe na oeias. oddelek cjutra* pod <Trgovina 13».
37224
Gospod
želi sobo s strogo separira^ nim vbodom, v centru, za 1. november. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* ood «F. B.*	37235
Hm srečke di razredno lorenie mm pri Mm nima
r. z z o z. v Ljubljani, Sv Petra cesta štev. 19 so bile
izžrebane dne 18. t. m.
Din 2000 ie zadeta srečka 123 362
Po Din 500 pa so zadele naslednje številke:
14.136,	76.740,	100.718,	100.739,	5.777,	5.793,	5.734,	15.416,	15.414,	30.945,
30.976,	40.517,	40386,	53.453,	115.610,	115.668,	115.671,	8.078,	8.019,	8.070,
9.731,	9.784,	11314,	11333,	20.821,	20.853,	23.454,	34119,	34.156,	47.770,
48.553,	48-567,	48.600,	59398,	59330,	60X35.	60.871,	60.880,	70300,	70.215,
70.214.	86.330,	96.910,	96.970,	96.915,	97.781,	97.747,	110.117,	110.169,	111.113,
123.373,	123330,	123318,	123316,	20.254,	20.231,	34.065,	61.218,	61.229,	61.222,
70.300.	70.215,	70.214.	71.820,	73.700,	82304,	82322,	87.112,	87.159,	87.149,
99.549,	99327,	99385,	99370,	110.721,	110.759,	122.781,	112.717,	122787,	122.768.
71.820.									
pri Zadružni hranilnici,
Dobitke bomo do
r. z. z o. z., Sv. Petra cesta štev 19.
izplačevali od 17. decembra 31. marca 1928.
Sobo s kuhinjo
event. prazno sobo želi zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra, pod šifro »Cisto,.
35627
Opremljeno sobo
separirano in z elektriko takoj oddam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.	37242
Opremljeno soLo
s komfortom. v sredini mesta želi uradnik za takoj. Oferte na oglasni oddelek «Jufcra> pod »Slavko*.
37248
Lepo sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam boljšemu solidnemu gospodu v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
37254
Lepo sobo
oddam 1 ali 2 osebama t dobro hrano. Žitnikov« ul.
št. S (pot v Rožno dolino!.
37256
Opremljeno sobo
veliko in zračno, na željo s postrežbo in zajtrkom oddam 2 solidnima gospodoma proti zmerni ceni. Ha-slov pove oglasni dddelek »Jutra..	37233
Sobo z 2 posteljama
elektriko in parket; oddam Sprejmem tudi sostanovalko.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	S5552
Na stanovanje
sprejmem gospoda ali gospodično. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 37201
Gospodična
išče sobo, najraje v bližini kolodvora. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod
»Ves dan odsotna.. 3721S
Prazno sobo
veliko, z uporabo kuhinje takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*.
37243
Lepo sobo
želi častnik s 1. decembrom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» po,i šifro •Oficir*.	37253
Opremljeno sobo
- posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v centru mesta, najraje na Dunajski ali Miklošičevi cesti, ozir. Mestnem trgu Ielim. Naslov na oglas, oddelek •Jutra* pod šifro »Sredina mesta*.	37245
Opremljeno sobo
z 2 posteljama ielim za nekaj dni v sredini in^sta. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod »Irfipa soba*.
37244
Veliko prazno sobo
želim za takoj v sredini mesta. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro »Za takoj*.	37240
Opremljeno sobo
event. 2 lepi. v sredini mesta želita 2 akadem na-obražena gospoda. Ponudbe.
T L
MJjJMl
Dete
nad eno leto staro sprejmem v dobro oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*.	37260

Delež
brez osebnega sodelovanja, pri zelo rentabilnem industrijskem podjetju v neposredni bližini Maribora zaradi preselitve prodam za 150.000 Din Pojasnila daje gospodarska pisarna: Dr Vilko Pfeifer v M»ri-boru.
Družabnika
s kapitalom do 300.000 Din sprejmem k brezkonkurenč-nemu podjetju. Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod »Zaslužek*.	35608
30.000 Din vložim
v podjetje, katero mi zanje jamči ter mi nudi stalno nameščence ali pa družab-ništvo Pismene prijave na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vztrajen in soliden mladenič.	35531
Več milijonov
vredna iznajdba Kateri kapitalist bi financiral patentne m zaščltben« stroke po vseh delih sveta.. Dopiee na glasni oddelek »Jutra* pod -Več milijonov..
37249

Damo
ki sem jo spoznal v kavarni <Zvezda> v soboto večer okoli 12 in sem jo spreaH do hiše. prosim, da ee mi javi preko »Jutra* pod iifro »D. M. - B.* 37246
2 gospodični
želita znanja z gospodom od 30—40 let. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Resnost 25».	37225
Selce 179
Rešite vprašanje še danes.
37203
'Z*
Citre
jako dobro ohranjene, t notami vred prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*.	S5698
SisnUi
Doberman psico
rjavo, 8 tednov staro, z rodovnikom prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	37350-»
Ženitve
Poročim frizerko
poštene preteklosti, pridno, ki bi imela veselje do skup&ega dela. Imam lasten lokal v najlepšem kraju Slovenije, star sem 24 I et, — Dopise je poslati s fcUko is natančnim naslovom ter pojasnilom o razmerah. ra oglasni oddelek <Jutra* pod <Resnost 205*.
37205
V družbi
aio ne irpodkopavj razpoloženja kikor otrovci ke-fein. Gostom dajte kavo Hag, ki je prava zrnata kava, ali nima kofeina — fcer proži največji užitek.
DRVA.
Rabim 50 vagonov suhih, najmanj 8 mesecev vležanih, bukovih ia hrastovih drv franko Postojna proti du-plikatplacilu. Ponudbe na upravo lista pod --Export 501«.
KoiDlno društvo JataM"
Beograd Kralja Milana SS.
Telefon- 50-81	Braajavi- Balkanblok.
Podjetje za treovioo in Izvoz deželnih'pridelkov — Kupuje večje količine vagonske-ga blaza: Krompir Ia »rožnik«, franko vagon Beograd: Črni luk »Pogačar« Ia: Fižol la beli debel (letošnji pridelek)
Preklic
Podpisana prekličem In obžalujem žalitve, katere »em izgovorila proti Antonu Je-setu. 6evljar. mojeferu
oorazena gospooa. ronunoe sfiu. oevijai. mojstru v na oglasni oddelek »Jutra* | Tržiču. V Tržiču, 13. nov. ro.< znamko »Soba 29*. I 1927. — Minka Primožič.
37229 1	37211
S v et ovnoznane original
Drave LUTZOVE peči
lz BLUDENZA in emailtablice z napisom ima v zalosi sama: Inž. MATE GUZELJ- LJabljana-Šfška,
ierneieva cesta 5 (blizu stare cerkve),
na dvorišču pod hišn Celovška cesta št 58.
V Avstriji žfvefi rojaki!
Srečno prihodnost
in brezskrbno življenje Vam nudi
Hugo Hrnitz & Co., Hien L, Franz Ms Koi 65/o
z glavnim dobitkom 750.000 šilingov — 6,000.000 Din
Avstrijska razredna loterija je najboljša na sveto
100.000 srečk	50.000 dobitkov
Polovica srečk bo izžrebanih
Naročite tako i in notovi ste si sreče!
Dobitni avstrijske razredne loterije:
2,0f).000 dinarjev 1.000-000 dinarjev	400.000 dmarjev
300.0U) dinarjev 240.000 dinarjev	200.000 dinarjev
Skupni dobitki 10,640.000 šilingov — 85,128.000 dinarjev.
Žrebanje I. razreda 28. — 30. decembra 1927.
Vsako naročilo izvršimo takoj. Plačati po prejemu sreči:. Po žrebanj« Vam pošljemo uradno žrebno listo.
Cene srečkam: 11 šil. 32,--Din 280.—; 1/2 šil. 16.--- Din 140.— ; 1/4 šil.
8.--Din 70.—; i/8 siL 4.--Din 35.—.	11.902=3
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij cJutru A doli Ribniku. Za Narodno tiskamo dd kol riakamarja Fran JezeršeL Za inseratni del jc odgorores Alojzij Novak. Vaj « Ljubljani