Hatoliik cerkven list. Danica izhaja vsak petek n« celi poli, in velja po poŠti za eelo leto 4 gld. J5o kr., za pni l«tn •» gl.*. 40 kr., za reVrt leta 1 gld. SO kr. V tiskaruici »prcjemaua za leto 4 g'ld., za ' leta 2 gld., za eetert leta 1 gl; ak<> zadei.e na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXVIII. \ Ljubljani 25. rožnika 1875. I Ani 2®. Koledar za naslednji teden. liožnik. — Junij. 27. !Vedelja VI. po binkoštih. Evangelij: „Jezus nasiti 4000 m6ž". (Mark. H.) — Sv. Ladislav, ogerski kralj, spozn., je bil zvest sin katoliške Cerkve, ter je nove škofije vstanovljal, cerkve in bolnišnice zidal. V križarski vojski zoper turke je sprejel viši vodstvo 300.000 križanskih vojakov, pa je na potu zbolel in v Gospodu zaspal 30. mal. serp. 10.»0. 28. Ponedeljek. Predpražnik ss. apost. Petra in Pavla. Zapovedani post. — Sv. Leon 11., papež spozn. t 28. rožnika 4*3. 29. Torek. Sveta apost elj no Peter in Pavel. Zapovedani praznik. Sv. Peter je bil v Rimu z navzdol obernjeno glavo križan, sv. Pavel pa je bil ob glavo djan 29. rožnika t5G let po Kr. 30. Sreda. Spominj sv. Pavla, velicega aposteljna narodov. Mali serpan. — Julij. 1. Četertek. Sv. Pamho, učenec velicega pušav-nika sv. Antona, spozn. t okoli 1. 387. 2. Petek. Sopraznik obiskanja Marije prečiste Device. Sv. Oton, škof v Bambergu, spozn., je bil sin plemenitih pa ne bogatih staršev na Svabskem, ktere pa je bil kmalo zgubil. Njegov brat Friderik ga ni mogel v viših šolah zdatno podperati. Oton se je podal na Poljsko, kjer si je v viših šolah s podučevanjem otrok pomagal, da jih je bil doveršil. Mladeneč, čistega življenja in imenitnih zmožnost, je bil kmali priljubljen tudi pri gospodi, ktera ga je močno čislala. Ko je bil mašnik posvečen, je bil na poljskem dvoru vojvoda Vladislava izvoljen za dvornega kaplana. Cez kaj časa cesar zvoli Otona za svojega kanclerja, varha svojih zakladov in dvornega izplačevavca. Oton si zasluži s svojo previdnostjo in poštenostjo vso cesarjevo ljubezen. Cesar ga ljubi kakor svojega sina, ker čedalje bolj spoznava njegove imenitne lastnosti. Dva spraznjena škofijska sedeža — v Avgsburgu in v Bremi — mu ponuja, pa se obeh iz ponižnosti ubrani. Ko je bil škofijski sedež v Bambergu izpraznjen, sliši cesar dečke govoriti: „Cesar nima prav, če Otona, ki je kakor angelj, ne izvoli za škofa v Bambergu". Henrik hvali Boga. da mu je svojo voljo po nedolžnih otrocih razodel. Oton ves v solzah se tudi zdaj škofovske časti na vso moč brani. Cesar poslancem iz Bamberga reče: „Glejte, to je tisti častiželjni mož, ki se v tretje odpoveduje škofovski časti; jaz pa mislim, da gaje Bog ravno za Bamberg prihranil". Poslanci spoznajo voljo Božjo, in ga s častjo sprejmejo. Oton p\še v Rim, ter papeža prosi, naj bi poter-dili cesarjevo izvolitev. Papež Paška! ga povabijo v Rim, ga na binkoštti" nedeljo llOni škofa posvetijo, in s kaj ginljivim listom v Baroberg pošljejo. I.judstco in du-hovšina ga z vso častjo in naj večino veseljem sprejmejo. Škot Oton začne po Škoti ji nove cerkve zidati in po množili krajih L'" samostanov. Naj slavnisi samostan je bil na Smihelskem hribu pri Bambergu. Vse to in še drugo velikansko zidanje je s svojimi prihodki plačeval , ker je sam za se kaj malo potreboval, ko je ubožno živel, in se vsake nečimerne potrate skerbno varoval. Bog je njeg jve prihodke tako blagoslavljal, da je mogel tudi uboge prav zdatno podperati. V škcfu Otonu se vname serona želja v samostanu pod pokoršino Bogu služiti; pokliče tedaj k sebi Vol-trama, opata s Smihelske gore, in mu razodene svojo željo. Opat, razumen mož, hvali njegovo željo, v samostan pa ga sprejeti nala.š odlaša. Nekoliko časa po tem se d& Oton bolehen na Smihelsko goro nesti, in ponovi svojo prošnjo. Opat pa ga z vso spoštljivostjo vpraša, če bode obljubljeno pokoršino natanko spolnoval. Oton mu odgovori: „V imenu Njega, ki je svojemu nebeškemu Očetu pokoren bil do smerti na križu, sem tudi jaz pripravljen tebi pokoren biti". Opat mu nato reče: „Prečastiti oče! ker ste mi obljubil pokoršino, vam za-povem v ravno tistem imenu: ostanite do smerti v svoji viši pastirski službi Bogu v čast, cerkvi in vernim v blagor, terpečim v tolažb >, ubogim vdovam in sirotam v podporo". Škof ga uboga, in svoje viši pastirske dolžnosti z vso gorečnostjo spolnuje. Oton zve, da je na Pomorskem še veliko divjih malikovavcev, in vname se v njem serčna želja tudi tem zgubljenim ljudem sv. evangelij oznanjevati. S papeževim dovoljenjem ia blagoslovom se podii z velikim spremstvom skozi pemsko deželo na Poljsko, kjer ga poljski vojvoda z naj veči častjo kot svojega očeta sprejme. Sveti misijon se začne na pomorski meji, in 30 malikovavcev z velikim veseljem sprejme keršansko vero. Oton pošlje grofa Pavlicija k pomorskemu vojvodu Vorcislavu, kteri je bil kristjan na skrivnem, ter ga prosi dovoljenja v njegovi deželi keršansko vero ozna-novati. Vorcislav škofa s častjo sprejme, in svojim podložnim v mestu Parisi pripoveduje, da je iz daljne dežele prišel bogat mož s svojimi tovarši, kteri nič našega noče, želi pa nas v keršanski veri podučevati in naše duše večno zveličati. Divjaki škofa radi poslušajo, in sprejmejo sv. vero. Misijonarji jih dni podučujejo in kerstijo. Škof jim zapusti duhovna. Z enako b!agovitnim vspehom kakor v Pirisi so misijonarji tudi v Kamini oznanovali keršansko vero. Vojvoda Vorc'9l*v prejme svete zakramente, in bil je prav pobožen kristjan. Le ena sama bogata in imenitna gospa zunaj mesta se je keršanstvu ustavljala, ter ni pustila svoji družini iti k roisijonu. Sama je sla s svojimi posli na polje žet. Vzela je serp v roke in se sklonila, p* zdajci je sključena oštorela: nihče je ni mogel vzdigniti, dokler ni izdihnila svoje uboge duše. Vse je velik strah obhajal, in hiteli so k misijonu. V mestu Julinu so divjaki šk- fa in njegove po magavce z meči in s kolmi tako silovito napadli, da so si komaj življenje oteli. Grof Pavlicij je škofa branil, ter je s svojim životom odnašal udare, ki so oili škoiu namenjeni, škof toži zunaj mesta svojim spremljavcem, da so mu odvernili mučeniško krono, po kteri je hrepenela njegova duša. Pavlici j mu odgovori: „Prečaatiti oče! sej ste pošteno svoj del prejeli, namreč tri rane. Mestni pervaki se boje vojvoda, pridejo k misijonarjem zunaj mesta, izgovarjajo dorhal in obljubijo sprejeti keršansko vero, če jo bojo sprejeli v Stetinu, ki je naj starejše mesto. Sv. škof hiti s svojimi misijonarji v Stetin. Ste-tinci jih nočejo poslušati, ver.der pa obetajo, da hočejo sprejeti keršansko vero, če jim vojvoda zmanjša davke. Pošljejo poslance k vojvodu. Ta čas škof oznanjuje ob teržuiii dneh sv. evangelij ljudstvu, ki s kmetov v mesto prihaja. Vsi ga radi poslušajo. Skof ta čas spreoberne dva zaia mladenča, sina imenitnega mestnjana, ki ga ni bilo doma. Ko njuna mati zve, da sta bila sina keršena, hiti k škofu, in pred njim omedli; vsi mislijo, da od žalosti, pa je le od prevelicega \eselja. Ko se zopet zave, povč škofu, da je bila v svojih mladih letih od bogatega in imenitnega gospoda — od tega svojega sedanjega moža — v keršanski deželi ugrabljena, odpeljana in z n,im poročena. Na njen » prošnjo je bila vsa njena deržina in rodovina v keršanstvu podučevana in keršena. Pa tudi mladenča sta s svojo besedo veliko druzih mladenčev keršanstvu pridobila. Tudi mož — domu pridši — se je malikovauju odpovedal. Poslanci se ver-nejo z dobrim poročilom od vojvoda v Stetin; nato vsi voljno poslušajo misijonarje, iu so bili keršeni — 000 družin. Le mališki duhoven, oskerbovalec „svetega konja", ostane terdovraten : zadene ga pa Božja kazen. Našli so razpočenega in mertvega v njegovi postelji. Po izgledu Stetincev sjjrejmejo tudi prebivavci v mestu Julinu sv. vero. V dveh mescih je bilo keršenih 22.156 ljudi. Po tem srečnem izidu se verne sv. škof v Bamberg k velikonočnim praznikom, in ostane 3 leta pri svoji dragi čedi. Ko pa zve, da se je veliko kristjanov k malikovavstvu verniio, hiti skozi Saksonsko na Pomorsko, ondi v množili mestih brez števila veliko ma-likovavcev spreoberne, pa tudi odpadle kristjane s čudeži v katoliško cerkev verne. Kralj Lotar odpravi poslance k škofu, ter ga prosi. naj se verne v Bamberg v neki tehtni zadevi. Oton pride 20. grudna 1138 v Bamberg v neizrekljivo veselje svojih vernih. Kraalo pa začne bolehati, razdeli vse svoje premoženje ubogim in samostanom, in izdihne svojo za razširjanje kraljestva Bož|ega tolikanj vneto dušo v praznik svetih apostelj-nov Petra in Pavla 1131*. 3. Snbota. Sv. Niceta, oglejski škof spoz. t 485. Sporočiio bratoriine preav. Hešnf* Telestt r i,julijanski skoftfi za teto IH9J-I995. (Kouec.) 50. Križ pri Moravčah: 1 albo, 1 cingulum, 3 humerale, 1 koretelj. 51. Verhpolje pri Moravčah: 5 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 23 purifikatorjev. 52. Zagorje: 1 velum. 53. Vače: 1 antipendij 54. Sent-Gotard: 1 masni plašč, 1 štolo, 12 purifikatorjev. 55. Kolovrat: 1 velum. 5G. Ihan: 1 velum, 3 humerale, 6 rutic za lavabo. 57. Peče: 1 burzo za obhajila, 3 korporale, 1 albo, 1 cingulum, 3 humerale. 58. Blagovica: 1 albo, 3 humerale, 1 prepas, 1 koretelj, 3 pale. 59. Hotič: 1 mašni plašč. 60. Sent-Ožbaid: 2 altarni blazinici, 1 humeral. 61. Smarija: 1 velum. 62. Sent-Vid pri Zatičini: 1 velum, 2 oltarni blazinici. 63. Zatičina: 2 oltarni blaziuici, 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 1 velUm. 64. Lipogluv: 1 štolo, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj. 65. Sent-Juri pri Smariji: 1 mašni plašč. 66. Litija: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj, 5 korporalov, 5 pal, 11 rutic za lavabo, 22 purifikatorjev. 67. Polinik: 1 mašni plašč, 3 korporale. 68. Kresnice: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 5 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 23 purifikatorjev. 69. Prezganje: 1 burzo za obhajila, 2 štoli. 70 Dole: 2 oltarni blazinici. 71. Trebno: 1 mašni plašč. 72. Žužemberk: 1 pluvijal. 73. Doherniče: 2 oltarni blazinici. 74. Mokronog: 1 mašni plašč. 75. Sveta Trojica: 1 mašni plašč. 76. Mirna: mašni plašč. 77. Selo pri Sumberku: 1 velum, 1 albo, 3 humerale, 1 prepas. 78. Leskovec: 1 štolo, 2 albi, 5 humeralov, 2 pre- pasa. 79. KerŠko: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj. 80. Sent-Jernej: 2 oltarni blazinici. 81. Škocijan pri Dobravi: 1 mašni plašč. 82. Kaka: 1 antipendij, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum. *3. Križevo pri Kostanjevici: 1 mašni plašč. 84. Cerklje: 1 koretelj, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 potezaj. *5. Studenec: 1 antipendij, 1 štolo, 3 korporale, 12 purifikatorjev. 86. Čatež: 2 burzi in 2 štoli za obhajila. 87. Smihelj pri Novem mestu: 1 plašček za okoli ciborija, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum. 88. Mirna Peč: 1 mašni plašč, 3 obhajilne burze. 89. Šmarjeta: 2 albi, 5 humeralov, 2 prepasa, 2 stoli. 90. Prečina: 2 albi, 5 humeralov, 2 prepasa, 1 potezaj. 91. Brusnice: 1 ciborij, 1 koretelj, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 5 korporalov, 5 pal, 11 rutic za lavabo, 22 purifikatorjev. 92. Podgrad: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj, 5 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 23 purifikatorjev. 93. Poljanica: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 5 korporalov, 5 pal, 11 rutic za lavabo, 22 purifikatorjev. 94. Semič: 1 pluvijal, 1 velum. 95. Vinica: 1 mašni plašč. 96. Stari Terg pri Poljanah: 1 pluvijal. 97. Dragotuš: 2 oltarDi blazinici. 98. Stihov: 1 masni plašč. 99. Kočevje: 1 mašni plašč. 100. Koprivnik: 1 mašni plašč, 1 burzo aa obhajila. 101. Stara Cerkev: 3 štole, 1 koretelj. 102. Stari Log: 1 velum. 103. Reka: 1 velum. 104. Mozelj: 2 oltarni blazinici, 1 burzo za obhajila. 105. Ribnica: 1 velum. 106. Dolenja Vas: 1 pluvijal, 1 mašni plašč. 107. Škocijan pri Turjaku: 1 mašni plašč. 108. Loški Potok: 1 mašni piašč. 109. Struge: 1 mašni plašč. 110. Rob: lv velum. 111. Nova Štifta: 1 mašni plašč, 1 velum. 112. Verhnika: 4 štole, 2 burzi za obhajila. 113. Preserje: 1 mašni plašč. 114. Horjul• 1 velum. 115. Borovnica: 1 koretelj, 1 štolo. 116. Rovte: 1 antipendij. 117. Hotederšica: 1 velum. 118. Rakitna: 1 mašni plašč. 119. Idrija: 1 štolo, 2 albi, 5 humeralov, 2 pre-pasa, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 23 puri-fikatorjev. ^ 120. Ziri: 1 mašni plašč. 121. GodoviČ: 1 mašni plašč. 122. Cirknica: 2 oltarni blazinici, 1 štolo, 2 burzi za obhajila. 123. Stari Terg pri Ložu: 2 štoli in 2 burzi za obhajila, 2 koretlja. 124. Studeno: 1 mašni plašč, 1 burzo za obhajila. 125. Sent-Vid pri Cirknici: 1 mašni plašč. 126. Unec: 2 oltarni blazinici. 127. Babno Polje: 1 antipendij. 128. Slavina: 1 mašni plašč, 2 albi, 5 humeralov, 2 prepasa, 2 koretlja, 5 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 23 purifikatorjev. 129. Vreme: 1 mašni plašč. 130. Ternovo: 1 velum, 6 pal. 131. Zagorje: 2 oltarni blazinici, 3 korporale. 132. Harije: 1 albo, 3 humerale, 1 prepas, 1 koretelj, 1 potezaj. 133. Suhorje: 1 mašni plašč, 3 humerale, 6 rutic za lavabo. 134. Verhpolje pri Vipavi: 1 velum. 135. Podvelb: 1 štolo in 1 burzo za obhajila, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 3 korporale. 136. Sturja: 2 koretlja. Za revno cerkev v Turškem Brodu je bratovšina izredno darovala 1 mašni plašč, 1 štolo in 1 mašne bukve. Hvaljeno in češeno bodi na veke presveto Rešnje Telo! V Ljubljani po prazniku presvetega Serca Jezusovega 1875. Dr. Pauker, vodja bratovšina Miapitei o odrefl in potiuhu. Kdo ima zmožnost, kdo voljo in pridnost, kdo sploh dar za olikovanje narodov? Kdo je naj pripravniši go-jivec za otroke, odrašene in tudi še za stare? Kdo vč najti naj bolji pot do človeškega robatega serca, da ga k dobremu spoznanju in djanju omeči? Novošegar ima odgovor že precej ta koncu palca in meni, da ta mojster je ^liberalizem". Resnica pa je in ostane, da naj boljši učenica je katoliška Cerkev. Kaj pravijo o tem drogove rci ? L. 1865, kakor naznanuje mesečnik „Kathol. Mis-sionen", je am-rikanska vlada sklicala komisijo stara-šinov (senatorjev) in poslancev, in dala ji je nalogo, da naj Indijane obiše in o njih razmerah poročuje. Ta komisija je postavila veliko prašanj do slavnih generalov in druzih mož, ki so z Indijani veliko imeli opraviti. Dvanajsto vprašanje je bilo to-le: „Kakošne nasledke imajo misijoni med Indijani in kaj bi Vi v tej reči svetovali?" Pcrvi, ki je na to vprašanje odgovoril, je bil general Carleton, protestant. Rekel je Ie-ta: Kolikor sem jest skusil. so katoliški misijonarji tisti, ki najpervo ii: z naj večiin vspehom učijo resnice keršanstvu Pristavil je še: „Nočcm soditi o tej ali uni veri, ostanem pa pri skušnjah in zagotovim, ako bi bilo meni prepušeno, bi le samo katoličane za učenike, uče-nice in duhovne dajal in imel pri divjih in pri pohlevnih Indijanih." Cisto enake misli je bilo spriče vanje generala Alfreda Sully-a, ki je rekel: ,.V dokaz, koliko dobrega se da med Indijani storiti za njih z bo I j še vanje in kako koristni se zamorejo storiti, vas zavračam na misijone v novi Mehiki in Kaliforniji. Popotvajte po tej deželi in stermeli bodete nad zalimi poslopji, na ktere bodete naleteli od časa do časa i-redi čisto pustih in popolnoma zapušenih krajev. Imenujejo se ti kraji misijoni, po kte-rem si bodi svetniku. Te poslopja z vsimi zboljševanji, cvetečimi polji, mlini, čedami itd. so delo malo katoliških mašnikov in divjih Indijar.ov. Nisem sicer katoličan, moram pa vender reči, da mašniki si prizadevajo koristi svoje Cerkve pospeševati. Znate to imenovati fanatizem, ako vam je drago, toda oni so odkritoserčni in nimajo nobenih namopridnih ali osebnih namenov. Divjaki to hitro spazijo in vedo ceniti." Iz teli vzrokov general priporoča, naj se ti misijoni izroče katoliškim mašnikom in v tem naj se katoličanom pred vsimi drugimi daje prednost. Drugi častnik pravi na odborovo vprašanje: „Jest sem za keršanske misijone in med temi dajem katoliškim misijonom predstvo, ker le ti dosegaio naj veči vspehe." Tudi indijanski opravnik Albert J. Vaughan, enako protestant, pravi: „Jest sem v svojem letnem sporočilu povedal svojo misel o katoliških misijonarjih in ostanem pri tem, kar sem tam r^kel. Menim namreč, da le katoliški misijonarji so pokazali zadosti gorečnosti, poterpežljivosti in marljivosti, da doveršijo kako obširno vladiuo osnovo za civiliziran je (olikanje) Indijanov. Kar koli so oni pričeli z Indijani, je imelo tudi vspeh. Bil sem jest kakor protestant izrejen in podučevan, torej mora moje spričevanje veljati za brezpresojno in resnično." Za človeka, ki ima. z dravo pamet in zdrave ušesa, je to dosti jasno. Jasno je pa tudi to, kdo je za taki posel naj bolj zmožen med keršenimi divjaki. Ogled po Slovenskem In dopisi. Iz Ljubljane. Chrlstl Del Cor VVLneratVM Vos Clbablt. P. B. Serčna Jezusova rana Bode vaša živa hrana. Omenili smo že o dragi priliki, kako so med drugimi zlasti poljski kralji in kraljice svoje dni prosili sv. Očeta, da naj bi povzdignili pobožnost do presv. Jezusovega Serca. Te dni pa je prinesel ,,^'eh" iz Prage spisek, v kterem posebno to povdarja, da je za«luga slovanskega naroda, ker se je pobožnost k Jezusovemu Sercu kakor katoiiška pobožnost po vsem svetu vstano vila. Že ob koncu 17. stoletja sj se posvečevale posamezne cerkveue družbe, mesta in škofije Jezusovemu Sercu, pa to je imelo le samo osebno (privatno) lastnijo. Francoski škofje so se enekrati popečali v Rimu, naj bi se češenje Jezusovega Serca razglasilo za občno, naj bi se zlasti vstanovila maša in dnevnice za to češenje. Niso pa mogli tega doseči. Poslednjič so se 1. 1729 lotili tega poljski škof|e s svojim p.-rvostoljnikom gnjez-njenskim vikšim Škofom pri stoljnici sv. Vojtčha ter so zopet prosili. Niso se dali ostrašiti n«; v drugo in ne v tretje. L. 17115 so poslali znamenito spomenico sv. Prestolu, kteri je potem slavnost Gospodovega Serca za povedal za Cerkev in vatanovil lastne dnevnice. Vsled tega su je ta pobožnost čedalje bolj razširjala, in če imajo Slovani velik delež pri njenem v&ta-novijenji, se ne čudimo, ako se cd vsili strani čedalje več sliši. kako slovesno so Slovenci in Sloveui obhajali tudi zdaj rožnika. In kolikor veče bode češenje Slovanov do tega najsvetejšega Serca, toliko veči bode sad, ki si ga bomo pridobi.i iz njega. Obernimo se pa z „Unito caitol." hvaležno na eno posebno okolišiuo. Yr dan sv Alojzija, 21. t. m., je bila devet in dvajsta obletnica kronanja Pi|a IX. IJ »d i m o torej zlasti hvaležni Jezusovemu Sercu, da nam je dalo tako velikega iu častitljivega papeža Pija IX in da ga čudežuo tako dolgo ohrani med tolikimi britkostmi. Koliko zaupanje imajo Pij IX v Serce Jezusovo, so pokazali pii zaslišanji g. Chevalier-a, misijonarja Serca Jezusovega v Issoudunu, kteremu so rekli: ,,Cerkev iu družbinstvo ima zaupanje edino v Sercu našega Gospoda Jezusa Kristusa; ono bode ozdravilo vse naše liujave." Pij IX so r.jali naj lepši dragi kamen v krono Marije Device, ker so jo razglasili za brezmadežno; zbudili so zaupanje vsih katoličanov na svetu v častitljivega patrijarha sv. Jožefa, ker so ga oklicali za varha (patrona) vesoljne Cerkve: kako tedaj bi tudi prav posebno ne častili presv. Jezusovega Serca, ki je veselje vsega Jteršanskega človeštva. Častili so to najsv. Serce, ker 1. 185G so praznik raztegnilj na vesoljni svet s posebno mašo in dnevnicami. Častili so ga, ker 1. 1*1)4 v avgustu so določili, da častita Marjeta Alakok naj se prišteje med zveličane; ona namreč je bila posebno orodje Jezusovo za razširjanje prbožnosti do njegovega najsv. Serca. Častili so Jezusovo Serce s posebnimi dobrotami, ki so jih podelili preslavnima Božjima potoma Parč-Ie Monial-u in Issoudun-u, pa s poterjenjem tolikih cerkvenih družb, vstanovljenih pod tem sladkim naslovom. Častili so ga, ker so tolikrat in še zdaj poslednjič za lli. rožnika opominjali vernike, da naj pribežč v brambo tega božjega Serca in se mu posvetijo. Pij IX pa čez vse naj bolj časte Jezovo Serce s svojim življenjem, s prečudno svojo krotkostjo. Po pravici se sme reči, da Pij IX so papež po Jezusovem Sercu, ponižni v svojih zmagah (kakoršnih so že doživeli in jih doživljajo neprenehoma v svojih naj večih britkostih), krotki do svojih zopernikov, pohlevni v nasprotovanji, ki jih terpe poterpežljivi v težavah. Zares, v Piju IX nam je Jezus dal prelepo podobo svojega lastnega Serca in imeniten zgled, kakošne naj serca vernikov Jezusovih bodo. Ravno za ta čas je potreba takega naj visega pastirja, kakor ga imamo. Ne bomo se čudili prelepim lastnostim Pija IX, ako pomislimo, da od svojih najpervih dni življenja so brez kacega prenehljeja vedno hodili v šolo Jezusovega najsv. Serca, ki je ognjiše vse dobrote, čistosti, pohlev-nosti in lepote. Misli si, pravi Segur, kolikor moreš, vso ljuben, vso priserčnost, ki je kdaj bila, ki bode in bi mogla biti v vsih sercih, — misli so jo kakor vso z&- perto v enem sercu, ktero bi bilo dosti obširno, da jo obsega, in povej mi, če bi ne bilo to zares nezapopad-ljivo ognjiše ljubezni? In vender nas vera uči, da vse to ni skor nič ceniti v primeri k neskončni ljubezni, s ktero večni Siu Božji za nas in sicer za vsacega izmed nas gori v svojem najsvetejšem Sercu. K temu Sercu tedaj naj se zaupljivo približuje keršanstvo, da se očisti, olepša, k vsemu dobremu vname, ter se bodo hitreje spolnile Pi-jeve besede: „Serce Jezusovo bode ozdravilo vse nase hujave". Z Gorenjskega, 19. rožnika. Tudi v moji mali fari smo l. preteklega meseca. Vdeležila se jih je tako silna množica ljudi — prišlo jih je mnogo iz sosednjih in nekaj celo iz precej oddaljenih duhovnij — da jih je dosti velika farna cerkev komaj obsegala in se je stara cerkev vsaki pot vsaj po trikrat napolnovale. Sem naj bi bili prišli „Narodovi" pisci in bi se bili prepričali, da slovensko ljudstvo je povsod verno. Pa saj to sami dobro vedo in ravno to jih hudo peče ter bi zato radi Slovence za verski čut opeharili. Naj le poskušajo; naj napravijo oni kaj tako očitno neverskega, kakor so procesije očitno versko spoznavanje, da bi toliko ljudstva privabilo! Razen varuhov, smem reči, so bili pri procesiji skoro vsi farani, tudi taki, ki ne slujejo sicer za dobre kristjane; bilo je tudi nekaj gospode iz mesta. To se mi je zdelo potrebno povedati, da ne bi mislili „Narodovci", da so bile pri procesiji le kuharice (teh je malo tukaj), služkinje in stari dedje. Tudi to naj še povem, da se pri teh procesijah ni zgodila niti najmanjša neredcost in v tistem času tudi niti najmanjša nesreča. Kar pa je bilo najbolj ginljivo, to je bila pobožnost zbranega ljudstva ne le v cerkvi, ampak tudi po poti. Pisatelj teh verstic je imel priložnost opazovati to procesijo med potjo na več krajih: tu so eni peli litanije Matere Božje po enem napevu, za njimi drugi po drugem napevu, 3pet drugi so molili litanije vseh svetnikov, ali rožni venec, ali so peli kako pobožno pesem — tako v vsej versti, od otrok, ki so šli pervi, do zadnjih, ki so z duhovnoma vred svoje molitve opravljali. Bog usliši naše molitve! Amerikanski blagri. Prelepa dežela je Amerika, to je res. Tudi je bogata in kdor dobro zadene, lahko tam živi. Toda Amerika je pa tudi po mnozih krajih, zlasti po velikih mestih, gnjezdo spak naj brezbožniših krivoverstev in naj gerših pregreh, da ni prav nič čudo, ako slišimo, da se černi oblaki zgostujejo nad tem delom sveti. Mnogotero se sliši, da žuga na severnih krajih slaba letina že sploh. K temu pa pritiskajo še druge 3tiske, zlasti požrešne kobilice, ki se v strašnih trumah prikazujejo — posebno v deželi Misurski. Naznanilo v časniku ,,Ameriki" 2(5. maja pravi, da v Kanzas-Citu se jih je prikazalo cele oblake ter so okrajine pokrile. Vse ljudstvo se je dervilo nad nje in pobili so jih prav veliko. Sterte in stlačene kobilice pa so zrak tako hudo okužile, da se boje kužljive bolezni, ^ako se gnjus s poti ne spravi. Se huje zdelujejo na južni Misurski strani v Ba-teski okrajini. Že štiri tedne ie, pravi list, kar ves ta bogati okraj te požrešnice strahotno obiskujejo. Vsaka pšenična njiva, vsak travnik, celo vsako drevo je v tem času do čistega oguljeno. Revšina je tolika, da so odpravili poslanstvo v št. Ljudovik za pomoč, ki se jim je tudi obljubila. Potrebujejo pa semena, da na novo obsejejo njive, ako se nesnaga odpravi, in pa hrane do jeseni. Imenovano je pa še več druzih krajev, po kterih kobilice gospodujejo. V Jtffersonu-Citu so zarad tega pod predsedništvom poglavarja samega imeli zbor, v kterem se je poterdilo, da razdevanje po tej šibi Božji je strahovito. „Amerika*' svetuje, da poglavar naj postavi odbor, ki bo prostovoljne darove za reveže zbiral. Tudi naj bi se poslala prošnja do keršanskih družb, da naj se v dan velikega posta in molitve (gl. poprešnjo „Danico") napravijo tudi nabiranja v ravno ta namen. Ravno ta iist v daljšem episu obširno popisuje silno nevarnost, ki deželi po kobilicah žuga. Boje se jih ua vzhod, kakor zdaj zdelujejo na zahodu zveznih deržav. Vse politiške in družbinske prašanja za zdaj niso tolikega ozira vredne kakor ta šiba. Ob zahodu Misurskem je merčes že vse požerl in prestopil je tudi že reko Misuri. Kmetovalci si ne vedo nič svetovati. Živina po-ginja, ker nima kaj jesti. Celo v persti v cvetličnih po-»odah so se kobilic je zalege obilno prikazale. Požerle so vse zeleneče žito po Nebraski. Na milijone jih je n*. dnevu in žro vse, kar najdejo, milijone jih je še v zemlji. Kanzas je v ravno takem stanu, tako tudi Jova in več okrajev v Minesoti. Skušali so jih kmetje z ognjem in z vodo pokončati, - zbirali so jih v jarkih in po tisoče skupaj so jih z valjarji stlečili, — globoko so njih za lego podoravali, — svinje in kuretino zoper nje na lov gonili: pa ves trud je bil zastonj. Kjer je bila ena kobilica sterta, je prišlo sto druzih k pogrebu, in ko jih kmet v enem kraju pobija, na milijone novih prihaja in zrak zatemnujejo ter druge prostore napolnijo. Spomina vredno je pa to-le: „Amerika" pripoveduje, da v Nebraski so se prikazali neki majbui rudeči hrošči, ki se od kobilic živč. Enako je na Jutrovem neka tica kobiličja smert. Toda pri toliki množici ne hrošč ne tica dosti opraviti ne more; koliko bi jih moglo pač biti pri tolikih trumah sovražnih merčesov! Druga šiba je „bivolska muha", ki po Arkanzasu, po zahodnji Teneseji in Missisippi sto in eto čed konj in mezgov pokončd. Nekaj podobnosti ta gnjus utegne imeti z afrikansko muho „tsetse"; ne strinjate se pa v ljubezni do te ali une kerme. Tsetse ne napade nobenih divjih živali, bivolka pa se zažene v vsako stvar, ki se ji naleti, in še posebno v rudečkasto živino. Te bivolke so prav majhne, ne mara na pol tolike, kakor je navadna konjska muha. V brezštevilnih rojih se demjo po zraku ter ga prenapolnujejo. Spuste se neutegoma na konja, kravo, mulo in sploh na vsako štirinožnico, da jo le zagledajo. V tem so enake muhi tsetse, ki r*vno tako pokončujejo pitome živali. Ker jih je tolika nešte-vilna množ, torej napadeno živinče prav po besedi do čistega obsujejo in pokrijejo ter je v malo urah usmer-teno in neznansko oteklo. Mušnji pik je zelo strupen in rana se začne po njem koj gnojiti. Ko pa vsaktere živali napadajo, jim vender človeška kri ni všeč. N|ih bivališa so močirja in nižave; v sedanjem letnem času pa so se iz svojih kužljivih zakotji razsule čez homce in berda. Prikazale so se tudi v Cowikeji in bojč se jih v Georgijo. Ako te sreča mirijada černih mušic, kterih vsaka ima gerbec ali kviško zavaljene plečica kakor bivol, tedaj vedi, da prihajajo muhe bivolke. Sraolnjaka, mašobe in sopara ti merčesi ne prenašajo; torej prebivalcem svetujejo, da naj v nevarnosti pred njimi živin-četa s takimi rečmi m&žejo, ali kadijo živinske staje z dotičnim dimom. Ne mala šiba v Ameriki so hudodelstva, iu pa prav strašne, ki jih ondotni časniki pogosto naznanujejo, — sleparstva, nesreče po železnicah in po morji, roparstva od derhalskih potepuhov, ob mejah napadi Indijanov, rumena vročica, podzemljičca kuga (koronova bolezen) i. t. d. . .,Amerika" 2. rožnika je prinesla spomina vreden spis, ki pravi, da se je stiska zarad kobiličje kuge ne-previdoma na bolje obemila — saj po velikem delu nesrečnih krajev. Po zadnjih naznanilih se je bil merčes pndervil ž<3 do Osage-okrajine na vzhodu in do Maldwellske •»krajine v severu. „Dobri nasveti" kebrovca Riley-a so bili toliko kakor zanič. Prišla pa je pomoč — ne od filozofov in modrih jezičnikov, ki so s svojim nesramnim psovanjem očofali (undan v „Dan." omenjeni) klic k molitvi, ampak res od zgorej, od ravno tiste moči, ktero na pomoč klicati je bil governčr priporočil kakor edino pribežališe. Začel je namreč 20. majnika strašno dež liti kakor v potokih skor po vsem severnem zahodu, koder je bila stiska naj veči. Deževalo in deževalo je: 12 ur, 24 ur, ;>/, ur _ v Kanzas-Citu in v okrogu celo 49. Res je ploha vzela marsiktere ograje in železnične jezove, so pa tudi kobilice prejele smertni udarec. Na palce debelo so lež..le mertve po njivah. Druge milijone te r.e snage so nalivi gnali v grabne, jarke, prekope ter od tam v reko Misursko. Nikoli že brez tega temna reka ni bih pri Kanzas-Citu tako kalna. Celi otoki teh skup stepenih, nekaj utopljenih nekaj razbitih travožerk se je valilo dalje memo radovidnih gledavcev. Ne ve se še prav, doklej je segal dež. Tudi še niso mogli določiti razmere med poginjenimi in med ostalimi kobilicami. Vender je gotovo, da bilijone in bilijone jih je dežnica pokončala, in da ravno v srediŠu stiske je deževalo. Razgled po »vetu. V Zagrebu SO gg. bogoslovci 16. t. m. bili napravili prelep koncert v slavo devet in dvajsetletnega vladanja Pija IX. Vdeležilo se je te veselice več prav odličnih gospodov, kakor Fr. Rački, univerzni ravnatelj Mesič, več ug. kanonikov, profesorjev i. d. — Program je bil kaj dobro vbran, izpeljava prav vgodna; nadvse drugo pa se veseli „Zagreb. katol list" zarad navdušenja, s kterim ondotna mladež gori za reč katoliško in za Pija IX. — Slava! Sicer pa toži omenjeni list, da se v „Zagrebu nije učinilo nista!!" — V Torina je bil IG. t. m. škofijski cerkveni zbor (Sinodo diocesano di Torino), kakor je bil napovedan s pastirskim listom 15. mal. travna. Vikši Škot se je podal ob dopoldne v procesiji v stoljnico, pred njim so šli kleriki, teologiški zbor, mestni in škofijski župniki, ka-pitelski poslanci zunanji, kolegijatni kapitel presv. Trojice in pervostoljno korarstvo. Po odpeti sv. maši in litanijah vsih svetnikov se je pričel okrajni cerkveni shod po rimskem pontifikalu in škofovskem obredniku. V pervi seji so prejeli po telegrafu prošeni blagoslov sv. Očeta Pija IX; pri tej prošnji so bile sv. Očetu naznanjene vošila nadškofa in duhovstva za n jih obletnico. Nadškof je v tej zadevi imel govor do duhovstva. Popoldne je nadškof nadaljeval govor do duhovstva, potem se je obernil k ljudstvu, je spregovoril nekoliko o presv. Jezusovem Sercu, potem je bilo na glas brano „Djanje posvetiti se Jezusovemu Sercu", poslednjič je nadškof zapel „Te Deum" in dal blagoslov s presv. Rešnjim Telesom. Pri vsih sinodalnih opravilih je bilo ljudstvo pričujoče. PrQ8k0. Bizmarku je cesar Viljem dal neomejen odpust. Naj le gre, in ni ga treba več nazaj. Namestu-jeta ga gg. Delbruck in Camphausen: pervi je pred- sednik cesarjeve pisarnice, drugi pa podpredsednik pruskega ministerskega sveta. Ce9ar si je prideržal, da v naj tehtniših in silniših primerljejih se zateče k svetu Bizmarkovemu. To pa je boje le zagrinjalo, ne mara zato, da bi se zakrila Bizmarkova razdraženost zarad diplomatiških spodersljesev, ki jih je doživel pretekle mesce? Saj „Unita" tako praša. Ali pa se mu toži, ko je ječe napolnil z duhovni in sploh naj boljšimi, naj poštenejšimi pruskimi deržavljani, pa vidi, da to vladi slabo tekne? Čudno ie po vsaki ceni, da v čas, ko je vse katoličanstvo pribežalo v zavetje solnčnih žarkov Jezusovega naisvetejšega Serca, se je ta veliki sovražnik Jezusove Cerkve jel v senco, v mrak umikati. Preden bodo „podbizmarki" vravnali strakeljne in štrene, ki jih je Bizmark zmedel, bode pač dosti dela. In prašanje je, če se bodo tega dela še kmalo lotili? Zbor so Ž9 poslali na počitnice; morebiti se med tem časom marsikaj zjasni, marsikdo strežne. Ni slabo znam-nje, da v bivšem zborovanji interpelacije niso več izhajale od samih katoličanov, in vprašanja le tih so bile podpirane tudi od značajnih protestantov. Bizmarka zaznamnuje med drugim tudi zadnja njegova fotografija. Kancler namreč sedi na vertu dr. Diruffa v Kissingu. Za njim v germičevji sta dva tri-rožca, ki oprezujeta na trenutek, da zapovesta Kull-manu streliti na Bizmarka. Ta dva trirožca, kakor je bilo tolmačeno dopisniku „Unita catt." v sobani pruske zbornice, pomenita dva jezuita!! Kdor nima bobovice namesto možgan v glavi, mu je menda to dosti. Tako nepostavnost, tako obrekovanje celo v zbornici v figurah pred oči staviti: to vse preseže. „Koliko velja Bizmark, njegov pes in jezuita?" je prašal dopisnik. „Dva groša", je odgovorila varhinja v sobani, in oglednik je kupil ta dokaz, češ, da jezuiti so dali na Bizmarka streljati! No, uboga zbornica, ako tudi drugi tako „terdni dokazi" done pe nji, kakor je ta! Bizmark je boje dobival vsak dan celo reč naznanil, kaj vse 3e dela zoper katoličane po Pruskem. Nekaj tacih naznanil: Civilna oblast v Arnsbergu je obsodila k globi UO mark vse župane in prisednike okrajine, ki so družniki katoliške družbe v Mogunciji. — V poznanjski okrajini v Ksantenu so bili trije duhovni s službe od svojih opravil izmaknjeni, in noben človek jim ni povedal, zakaj? - Visi predsednik Vest -falski je zapovedal semeniškim profesorjem v Pader-bornu, da naj zapuste poslopje, ki so ga imeli v posesti, ker je deržavna last! — V Heidelbergu je kapela katoliške šole dana judom na razpolago. — Procesije so prepovedane skoraj po vsih okrajinah. — V malo dneh je bilo osem katoliških časnikarjev in duhovnov v pravdo djanih zarad ,,famoznih" majnikovih postav itd.! Drobne novice. Med laškimi zborniškimi levičarji je neko rešetanje, da bi se kar v množini poslanstvu odpovedali. Ne bo prav nič škode, naj gredo le vsi! — „Unita" naznanja ko verjetno, da v kratkem bodo sv. Oče sklicali shod kardinalov, ter bodo oskerbeli več Škotovskih sedežev. — V Florencu boje namerja mestna srenjska gosposka v novo vzeti 30 milijonov na posodo. To ni nič čudnega pri „liberalcih", ki močno „napre-dujejo" v umetnosti dolgove kopičiti in pa naprave brez Boga in brez križa delati. — Nekteri časniki naznanu-jejo, da od trinožnoga liberalizma ječeni kardinal Ledo-hovski je bolan. — Iz Pariza ve „Indep. Belge", da Bizmark želi velikega deržavniškega _shoda, da se poterdijo zemeljske spremembe od 1. 1871 in pa da se naredi zveza zoper ultramontanizem! Zakaj ne raji zoper Bizmarka? — Z Berlina piše „Volksztg.", da mnogi gradovi so napolnjeni z vojaškimi uhajavci. Toliko ljubezen tedaj ima pruski narod za „bizmarkije" ? — „Unitar pravi: ,,Z Dunaja pišejo 15. t. m., da bo se ondi pričele procesije za sveto leto; vsi udje cesarske družine, ki se nahajajo na Dunaju, so prišli k procesijam, vsak v zadevni duhovniji. — Ravno 16. rožnika, preslavni dan za vesoljno katoliško Cerkev, je novo-laška nesramnost izvolila, da se je polastila dveh samostanov, sv. Bonaventura na homcu Palatinu in sv. Petra „in Mon-torio". Že so ti „pravični" framasoni od 1. 1873 poju-žinali kacih 130 kloštrov, kakor naznanuje ,,Lmta . Namesto iti v samostane se bode pač dervilo dva — trikrat toliko ali še veliko več mladih ljudi k br;gan-tom ter razbojnikom, pobijavcem in tatovom, ki utegnejo ravno framasonske poslance, ministre, liberalne časnikarje očitno napadati, ropati, daviti in klati, kakor se je že godilo, in mnog;, ki ne bodo več dobivali juhe po Bamostanih, bodo — „olikani" po liberalcih — gledali pri bogatih liberalnih gospodih se odškodovati, morebiti jih celo v njih lastnih palačah na stopnicah z revolverji napadati, kar se je tudi že godilo. Cvet in snti zveste motitre. Z Gorenjskega. Ker sem bil v mnogih dušnih in telesnih potrebah v naj večji sili, sem se obernil do naše ljube Gospe presvetega Serca; bil sem uslišan, zato izrekam preserčno zahvalo Bogu in Mariji. M. Brence. Iz Štajerskega, 22. rožn. Na priporočevanje k naši ljubi Gospej sem dobil službo, v kteri^ vse opravila lahko dopolnujem, dasiravno sem bolehen. Čast Bogu, hvala Mariji! Jelenec, pisar. Listek za raznoterosti. Xaša ljuba Gospa presv. Serca. (Po napevu „Misijonski zvon".) Namenjena za posebne praznike misijonske stanovske družbe. Marija, mati ljubeznjiva! Kot sina, hčere pros'mo te: Naj milost tvoja se razliva Na nas, otroke tvoje vse. Gospa presvetega Serca, Za vse nedolžne pros' Boga! Mladenča marsikter'ga zvabi Goljufni svet na krivo pot; — Da duše svoje ne pozabi, Otmi ga. Mati, grešnih zmot. Gospa presvega Serca, Za vse mlad en če pros' Boga! Dekliče dušna naj čistota, Krotkost ponižnost zaljša vas; To prava vaša bo lepota, To sreča vaša večni čas. Gospd presvetega Serca, Za vse dekliče pros' Bogd! Možje 8kerbi velike imajo Za dom, družino svojo vso; Le 8kerb za dušo naj spoznajo Za pervo — pa vse dobro bo. Gospa presvetega Serca. Možem pomoči pros' Boga! In marsiktera žena, mati V britkosti milo se solzi, Ne more sama pomagati, Otrok nj: blagor jo skerbi. Gospa presvetega Serca, Ženam pomoči pros' Boga! Za naše duše nevmerljive Duhovni imajo skerb povsod : Da skažejo se nevtrudljive. Z močjo podpiraj jih Gos; od! Gospa presvetega Serca, Pomoč* duhovnom pros* Boga! Ko mnoge spe je v grešne zblode Meso in satan, zviti svet: O Jezus! naj jim milost bode, Ne daj v pregrehah jim umret". Gospa presvetege Serca, O pros' za grešnike Boga! In duše v vicah še terpeče Gospod pripelji v sveti raj: Dopolni niih želje goreče. In večna luč j»m sveti naj! (vospa presvetega Serca, Za u u š e v vicah pros Boga ! a. r. V Gorici, 21. junija. Vem, da bo tudi Vaš list iz raznih krajev prinesel sporočila, kako da se je 16. dan tu pa tam obhajal. Naj toraj tudi jaz o tej zadevi iz Gorice nekoliko naznanim, pa še kaj druzega dostavim. Dan posvečevanja v Jezusovo presv. Serca se je prav slovesno obhajal v stolni cerkvi; le samo v tej se navadno opravljajo izredne slovesnosti. Bila je napovedana tridnevnica, velika pontitikalna maša in štirje italijanski govori. Vsaki dan so se pele litanije Jezusovega presv. Serca in pred popoldanskim opravilom je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Govorniki so bili monsig. dr. Castel-lani, sedanji dekan goiiškega okraja, dva vikarja in zadnji dan č. o. Bankič, J. družbe. Pri tridnevnici je bila zadnji dan prostorna stolna cerkev polna pri nad-škofovi maši in pri Bankičevi pridigi. Tudi v mestni lari sv. Ignacija se je ta dan slovesno obhajal. Perva maša pred izpostavljenim Najsvetejšim je privabila toliko ljudstva, kakor ob nedeljah in praznikih, po ma>i je bil kratek slovensk nagovor in skupno posvečevanje, in po blagoslovu sv. obhajilo, kterega se je prav veliko pobožnih vdeležilo. Pri tej priložnosti naj izrečem svojo — gotovo ne ravnilno — misel, da v primeri s prebivalci goriškega mesta in vernih Slovencev iz okolicc tisti, ki so vso svečanost snovali, niso delali za Slovence ravnopravno; kajti štirje italijanski govori v stolni cerkvi, in nobe nega slovenskega ne (v mestni farni cerkvi je bilo le kratko pojasnjenje in nagovor v slovenskem jeziku) — to se ne more imenovati ravnopravnost. Prosim pa, ua naj nihče ne misli, da hočem tu narodnost med cerkvene reči mešati; tega ne, temuč izrekel sem le svojo misel, naj bi se bil za Slovence, ki vsako nedeljo in praznik in tudi vsak dan stolno cerkev obiskujejo, tudi kak slovensk govor napravil; toliko bolj potrebno je bilo to, ker se je slovesnost tako rekoč za celo mesto združila v stolni cerkvi. Pri drugi priliki naj bi se to ne prezerlo. Že ob času, ko je presvetli cesar nektere počastil z redovi, sem Vam hotel naznaniti, da so bili med njimi tudi trije gg. duhovni, namreč: Monsig. GloboČnik in mons. Pavletič (oba sta dobila Franc Jožefov red) in Anton Kumar, vodja zapuščenih otrok, ki je prejel zlati križ s krono za zasluge, kakoršnih v resnici ima. Danes pa prinaša „Wiener Zeitung" dve drugi počastenji. Mestni fajmošter mons. Janez Kumar, pa vodja in prof. v semenišču dr. Alojzij Zorn, sta imenovana častna kanonika tukajšne stolne cerkve. Bolj vrednih in primernih oseb za ta častni naslov ni bilo lakko najti. »Slava! y rimu so bile 16. rožnika cerkve nenavadno na polnovane z ljudmi, ki so prejemali ss. zakramente in bili pri slovesnih ss. mašah. Še le veliko veči pa je bila goječa k popoldanskim opravilom, ker posvečevanje v presv. Serce se je godilo popoldne ob 6. uri po vsih patrijarhalskih bazilikah in po druzih cerkvah, kjer je bilo uro poprej sv. R. Telo izpostavljeno. Po opravljenem posvečenji je bil „Te Deom" v zahvalo, da je Bog ohranil predrago življenje Pija IX, ki so stopili v 30. leto svojega prestavnega najvišega pastirstva. Z blagoslovom s sv. Rešnjim Telesom je bilo povsod opravilo dokončano. Ljudstva je bilo po vsih cerkvah tako veliko, da so bile ceste in ulice po mestu kakor prazne in za-pušene, ker vse se je v Božjih hišah Jezusu darovalo, vse molilo za Pija IX. Tu se vidi, kakošno je očitno mnenje, zlasti ako se k temu še pomisli, da je bilo enako po vsem svetu, le z malimi izločki. Iz Amerike naznanuje neko pismo, da prečast. gosp. misijonar J. Cebulj se je une dni vernil iz divjaških krajev, kjer je zopet bival čez dva mesca, oznanoval sv. evangelij indijanskim sinovom starodavnih gozdov, ter jih je kerstil blizo 100, odrašenih in malih. Velikonočno nedeljo je maševal pod milim nebom sredi divja-stva ob jezeru „Courte Oreille" (to je, Kratko uho). iJtiftorske npreMtembe* ¥ Ljubljanski škofiji: Č. g. Henrik Zagorjan, fajmošter z Verha, je umeri v Postojni 17. Junija (R. I. P.), in fara je razpisana 22. t. m. V LavantinsUi škofiji: Č. g. Jože Knkovec je postal župnik pri sv. Andražn v Slov. goricah. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Janez Jakopina v št.-Janž na Dravskem polji; Jakob Krušic za I. k sv. Križu pri Slatini; Simon Ducman za I. v Gornjigrad; Juri Purga v Pil-štanj, in Jože Rostaber za začasnega pomočnika v Po-lenšak. — Vojniska župnija je do 21. junija t. 1. razpisana. — Umeri je č. g. Jože Lah, duhoven v pokoju, o. junija na Pilštanju. R. I. P. Dobrotni tiarori. Za pogorelce v Strtikomeru: Fara Hoteč 4 gl. Za sv. Očeta: Z Brezovice g. J. P. I ces. cekin sv. Očetu za nastop 30letnega slavnega naj višega pa-stirovanja; naj ga Bog še dolgo ohrani! — Po č. g. A. Zormanu s Kolovrata 5 gld. (med temi od M. Keber 2 gl.) S pristavkom : 16. rožn. smo prav slovesno obhajali z zvonenjem, streljanjem in peto mašo. Veliko jih je bilo pri spovedi in sv. Obhajilu. Prosimo sv. blagoslova za stanovitnost in srečno zadnjo uro. — Iz Le-skovice na Gorenjskem po čast. gosp. U. Zupanu 6 gl. za 16. rožn. — lz Polhograjske duhovnije za 16. rožn. 3*5 gl. v pap. in 1 gl. 35 kr. v sr. s prošnjo za nebeški blagoslov v ta namen: naj bi se vresničilo „Danje" tega imenitnega dneva sploh, in posebej v tej duhovniji. — Neimen. iz Polja 1 gl. v sr. — G. A. K. iz S. 1 kri-zavec za 2 gl. 12 kr. st. d. in 1 gl. sr. proseč sebi in farmanom sv. blagoslova. — Od sv. Katarine pri Topolu: zbirka 6 gl.; M. Košir 1 gl.; M. Tuhovnik 1 gl. sr.; J. Birtic 3 gl. 60 kr. sr. st. d.; G. J. K. 1 gl. 60 kr. st. d. — G. J. U. 2 gl. 11 grošev st. den. v sr. — Polona mokarica 1 gl. st. d. in prosi sv. blagoslova sebi in otrokom. — „Paratum cor ejus sperare in Domino, confirmatum est cor ejus: non commovebitur doneč de-spiciat inimicos suos." Ps. 111, 7. 8. V V. Pius IX! 20 fr. v zlatu. — A. P. duhoven v dober namen s prošnjo za sv. apostoljski blagoslov 1 gl. — M. V. pevkinja iz Z. L. 1 s t. dvajsetico. — L. F. J. L. 1 gl. sr. Za sv. Detinstvo: Po g. Dolencu 1 gl. Za Škofa Pavli-a v Bukarešta: G. A. Jerala 2 gl. — G. A. Kos 10 gl. — Po r. L. Vončinu 5 gl. jVaročite — naročite si ZGODNJO DANICO za dnigo polovico leta lJ^^o!!! Zemlja potrebuje prijetne vlage, da zeleni, — zlato solnce ja3nega obnebja, da nam prijazno sije, — tica primernega živeža, da poje: ,Zgodnja Danica" pa dosti naročnikov, da veselo izhaja, Slovence podučuje in z novicami razveseljuje. To je očitno, kakor beli dan. Prihodnji list prido že v drugi polovici tekočega leta. Kdor je bil torej naročen le za pervega pol leta, naj naglo svojo dolžnost stori zopet enkrat, in „Danica" jo bode potem skušala spolniti vsaki teden, ako dobrotljivi Bog da svoj blagoslov. Serčna, prav serčna hvala nekterim prav blagim prijatlom, ki so list tudi med ljudstvom razširjali, kar je res dobro delo, ker je močno želeti, da pride list čedalje bolj med narod. Kdor ne bere dandanašnji dobrih in resničnih reči, se mu utegnejo po zapeljivcih vtihotapiti laži, zapeljivosti in pohujšanja, s čimur si pogubljenje nakopuje; zakaj „Antikristov je zdaj veliko"! »Zgodnja Danica'1 velja: za pol leta po pošti 2 golil. 40 kr., — v tiskarni prejemana 2 fjold. za četert „ po „ 1 „ SO kr— v „ „ 1 „ Naročnina se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Dlaznikove tiskar-nire v Ljubljani. Vrerfnistro in zatosni/itro. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef KlaznffcftTi dedič! v Ljubljani.