Leto IV., štev. <82
V uuDirani, .necreija dne 6. avgusta 1923
PuSntlna pavfiaiiiants.
Po^amcsna Stov. slane VSO Oln
lihala ob 4 »tutr«).
Stane mesečno 12-60 l)ln g* inozemstvo 26*— m
mobvczm
Ogtaai po tarifa. Uredništvo:
Ifflcloitčera cesta it 16/1 Telefon *t 71
Dnevnik za gospodarstvo,
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernova ul. št M. Telet št. itt
Podružnico: Maribor, Barvarska ul. t. TeL it aa. Ce>|«, Aleksandrova e,
Rnčun pri poštn. cekor. zavodu fiter. 11.812.
Ljubljana, 4. avgusta.
Jugoslovensko učiteljstvo si Je letos [zbralo LJubljano za svojo veliko c&upščlno. 8 tem Je izkazana osoblta pažnja slovenskemu naprednemu uCI-teljstvu ln našemu kulturnemu bojišču.
te poprod so bili organlzovanl na-itopi naprednega učiteljstva prodmet posebne pozornost; manifestacija colo-kupnega jugoslovenskega učiteljstva pa je pravi praznik za vso ono, kl vedo senltl pomen narodne Sole.
Slovensko narodno učiteljstvo le elitna trupa v borbi za nacijonalne In svobodomiselne ideale. Preživelo je težko časo narodnega suženjstva in nasilja rimske reakcije. Dva dedna sovražnika našoga naroda sta združila svoje sile, da potlačita in ponižata naprednega učitelja.
Ti časi so minuli. V svobodni domovini trajajo borbe naprej: mesto narodnega sovražnika je zavzel drug nepri-jatolj, kl vodi borbo s strupenim orožjem. 8eparatlzom se je seveda zopet združil s starim sovražnikom, ki je ostal, kakršen je bil in ostane — s kierikajizmom, ki bi se tudi v narodni državi rad polastil mladine.
Cel kulturni problem Jugoslavije v manjšem, a toliko ostrejšem obsegu, je ntviden v borbi za narodno šolo in zoper narodno učiteljstvo v Sloveniji. Gre sa to, da se vzgoji nova generacija Jugoslo veno v kl ne bo več pod težkim vtisom stoletne razcepljenosti naših plemen ln ver, kl b.o prometa na-cijoualnega duha ln ponosa, in kl bo odklonila vsako zlorabo plemenskih ln verskih tradicij, imen ln posebnosti proti narodnemu edinstvu. Nova generacija, ponosna sioer na svoje Srbstvo, Hrvatstvo ln Slovenstvo, bo na tem temelju razvila integracijo v juge slovenski nacljonalizem.
V tem delu zadenemo ob vse separatizma ln tudi ob one, kl na cerkveni organizaciji grade politično stranko, kl uporabljajo verski čut kot strankarsko vet ln se s tem nujno postavljajo v vrsto najopasnejših separatistov. Hladna tuja sila, ki izven naroda stoječ vodi svetovno politiko za duševno In gmotno podjarmljonje človeštva pod Organizacijo papeževe cerkve, sega preko tvojih zavedčnih eksponentov po mladini, kl Je najboljša svojina narodu ln njeovi državi, njena nada ln bodočnost.
Država ne more dovoliti nobeni drugi organizaciji, da odloča o vzgoji narodnega pomladka. Država bo v pravilnem umevanju pomena verskega čuta sama skrbela, kako se uravna potreba verskega pouka. Poslušala bo nasvete ln mišljenja, a odločala bo farna. Mrtva roka bojevite cerkve, ki poželjivo sega v mladino vseh narodov, mora proč od naše šole!
To stallžče je toliko potrebnejše v larodu, ki ga je usoda žal razdelila na več veroizpovedi. Vsa šola mora stati v službi verske tolerance. V vseh kon-sckvencah in do najmanjše podrobnosti se mora provesti v členu 18. našega Ustava krasno izraženo načelo: •Vse šole morajo dajati nravno izobrazbo ln Tazvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva ln verske strpnosti.*
Za ta prelepa načela se bori slovensko napredno učiteljstvo v najtežjih razmerah. Mučenlki so premnogi, ki ta načela vrše v boju s srdito duhovščino, katera ščuje nevedno ljudstvo zoper nje. Nobeno sredstvo ni klerikaliz-mu nizko dovolj, da ne izpodjeda uglo-da in da ne meče kamenja požrtvovalnemu delu naprednega učitelja v Slo-veniji.
Pomoč vse države ln celokupnega učiteljstva Jugoslavije je potrebna, da vjdrži junaški front naprednih učiteljev, ki ga hoče klerikalizem streti Tu se odločuje bitka proti sovražnim silam, ki trujejo v deblu naše države.
Demokratska stranka v vsej državi In seveda zopet predvsem na vročih tleh t 81ovenijl, so je od svojega postanka, kl ga Ima pripisovati veliki meri pomoči učiteljstva, identificirala i njim v vseh njegovih borbah. Tudi danes celokupna demokracija Jugosla vije ln posebej še ml Slovenci, ki bo jujemo težak boj t ostanki tujinstva, z nazadnjaštvom in separatizmom, radostno pozdravljamo učiteljsko skup-BČino v LJubljani. Pomnite bratje, zlasti vi, srbski in hrvatski kolegi naših učiteljev, ki ne stojite v neposrednem boju z rimskimi predstražaml, da so mogoči kompromisi v gospoda rekih zadevah, a kompromisa v naci-ionalnih ln kulturnih stva-teh ni.
V vašem taboru je Jugoslavija,	Dr. O. ž.
Amerika po Hardingovi
smrii
HARDINOOVO TRUPLO PREPELJEJO V WASHINOTON VPLIV PREDSEDNIKOVE SMRTI.
POLITIČNI
Ofvorifev novinarskega kongresa v Ljubljani
UDELEŽBA ČEŠKIH IN POLJSKIH NOVINARJEV.
S. Franclsco, 4. avgusta, s. Vojaitvo, mornarji tn nepregledna množica ljud« otva Je spremila truplo Hardlnga na kolodvor. Krsta prispe ▼ torek r Wa> shington. Novi predsednik Coolldge je prispel včeraj v \Vashlngton.
S. Francisco, 4. avgusta, s. Truplo predsednika Hardlnga bo (večer prepe> ljano s posebnim vlakom In vojaškim spremstvom y NVashington. Pokopano bo v Marionu. Kakor ItJavlJajo Hardln« govi telesni zdravniki, gs Je zadela kap ali pa mu je počila kaka stanlca ▼ mo« žganih. Zastrupljenje nI vplivalo pri njegovi nenadni smrti. Sestra Hardlnga je umrla za isto boleznijo. Predsednik jo trpel zadnja leta rsled arterio«sklero« se.
HARDINGOVA SMRT IN REP ARA.
CIJE.
Berlin, 4. avgusta, s. »Berllner Tage« blatt* prinaša vest lz Rima, po kateri te v vatikanskih krogih zelo obžaluje smrt predsednika Hardlnga, ker se Je z
njim s zaupanjem razpravljalo o reHtvl reparacljskega programa.
S02AUE KRALJA IN NASE VLADE
Beograd, 4. avgusta, p. Povodom smrti predsednika Hardlnga je minlater dr. Ninčič Izrazil ameriškemu poslaniku ▼ Beogradu ▼ Imenu naše vlade toialje. V Imenu kralja je izjavil toialje gene« ral Kalafatovič.
POLITIKA NOVEOA PREDSED.
NIKA.
Berlin, 4. avgusta, t. «B. Z. tm Mit« Ug» poroča o politični smeri novega ameriškega predsednika CoolidgeJa iz Newyorkat V tamkajšnjih oflclelnib krogih te Izjavlja, da bo Coolldge tpo« Stoval program konservativnega krila republikancev proti Jonsonovi skupini. Nastopal bo kakor Hardlng proti Zve« zl narodov, tods odobraval pridržano udeležbo pri tvetovnem razsodišču. Podpredsednik Združenih držav ameri. šklh postane driavnl tajnik Hughes.
Nadaljevanje reparacijskih pogajanf med zavezniki
ANOLESKA VLADA BO IZROČILA ZAVEZNIKOM NOVE SPOMENICE. BELGIJSKI PROTIPR EDLOUI.
London. 4. avg. j. V angleških pol kro. glh ie vedno upajo, da bo mogoče skupno s Francijo, Belgijo ln Italijo odgovoriti na nemško noto. Angleška vlada Je sklenila pričeti sredi avgusta nova pogajanja i zavezniki.
Pariz. 4. avgusta, s. Is Londona poročajo: V prihodnjem tednu ni pričakovati važnih političnih dogodkov. V sredo te bo vršil v Doirning Sueetu ministrski svet, ki bo razpravljal o novi noti za Francijo, Belgijo ln Italijo. V vladi blizu stoječih krogih poudarjajo, da bo kabinet slejkoprej skušal sestaviti tkupno noto zaveznikov ta Nemčijo. Nameravane nove ipomonloe ta zaveznike bodo različnp sestavljene, ker bodo vpoitovalo va« potebne predloge ln protivprošanja posameznih vlad v njihovih odgovorih. Vb« tri note bodo vsebovale vrsto skupnih paragrafov, posebno glede poravnave medr.aveznlških dolgov ln pozivale zaveznike, da naj čimprej odgovorijo. Note no bodo Izročene prej, dokler vlada ne izda tvoje bele knjige. Dan izdaje še nI doloton.
BELGIJSKI ODGOVOR ANGLIJI
Bruselj, 4. avgusta, a Belgijski odgovor. ki je bil včeraj Izročen v Londonu na angleAko noto. izjavlja, da se belgijska vladn strinja z angleškim stališčem, ker odobrava sklicanje medzavezniške konference za Izdelavo detajllranega pa-črta za končno ureditev reparacljskega vprašanja, pri čomur priporoča anulacljo modzaveznifiklh dolgov In priznanje prioritete za poruSena ozemlja. Belgija ne
ugovarja, da se pritegne k posvetovanjem tudi reparacijska komisija, kl naj bi t sodelovanjem kompetontnlh strokovnjakov dajala potrebna pojasnila. Veliko važnost polaga belgijska vlada na kontrolo nemških finano Ln zahteva, da Nemčija preneha s pasivnim odporom, ki ga bo smatrala za končanega, ako bo preklicala Nemčija vse odredbe po U. januarju 1028. Belgija ne bo odklonila, da se prično pogajanja o reparacljtkem problemu, če bl posamezne tkuplne prebivalstva v Poruhrju nadaljevale pasivno resistenco, ne da bl JUl pri tem podpirala borlinska vlada.
STALI8CB ITALIJB.
Berlin, 4. avgusta, s. »Borllner Tage-blatt* Javlja lt Rima: 'Italijanski vodilni krogi so mnenja, da te bo položaj po zadnji Izjavi angleškega ministrskega predsednika io poostril Francija ne bo popustila, toda tudi težko pričola i novimi Bankcljaml O prelomu med Francijo in Anglijo ne more biti govora. Vsekakor Je Italija. Izviomšl točke glede vprašanja vranih dolgov, popolnoma na an-gleikl strani
OBJAVA REPA-RACIJSKIH DOKUMENTOV.
London. 4. avgusta, s. Francoski poslanik je sporočil državnemu podtajnlku Grevreju, da Francija ne nasprotuje temu, da Anglija objavi svojo bolo knjigo o reparacijskih pogajanjih. Tudi franco-tka vlada bo je odločila, objaviti listino, kl jih je odposlala neposredno ali po Svojemu potlanlku angleški vladi
Pašič se odpravila na pot
POSPRAVLJANJE PRED ODPOTOVANJEM — KONFERENCE IN NAČRTI
Beograd, 4: avgusta, p. Danes dopoldne, je predsednik vlade Pašič odredil, da se izvrše vse priprave za njegovo potovanje na ,Bled ln nato v Marijaii-ske Lažne. Jutri dopoldne sprejme Pašič vse ministre, s katerimi bo razpravljal o pospešitvi sklepov ministrskega sveta. Jutri zvečer sc v spremstvu šefa svojega kabineta Kosto Kri-stiča i brzovlakom odpelje na Bled.
Doj»oldne je Paiid sprejel Ljubo Jo-vanoviča, Marka Trifkoviia, Milana Simonovi Aa. Zlastf važne pomenko jc imel Pašič, prednot odpotuje na Bled, z ministrii" Trifkovjčem. Popoldne je Pašič tudi dalje časa konferiral s fi-
nančnim ministrom o delu, ki ga Ima izvršiti finančni odbor tekom tega meseca, kakor tudi o novem davčnem zakonu.
LAZA MARKOVIČ IN RADIKALI.
Beograd, 4. avgusta, p. Nocojšnja •Tribuna* priobčuje članek bivšega ministra pravde dr. Laze Markoviča, v katerem se on zagovarja zoper napade v radikalnem klubu. On trdi, da je bilo njegovo delo čisto ln zakonito. Poslanca Rankovlča nazlvlje policijskega špiclja in ga Bmatra za enega Izmed povzročiteljev solunskega po kreta.
ReSko vprašanie
Nova navodila aašl delegaciji.
Beograd, 4. avgusta, p. Danes dopoldne je Imel minister zunanjih del dr. Ninčič daljšo konferenco t Ljubo Nešlčem ta admiralom Pričo. Na tej seji Be je razpravljalo o poročilih naSih članov paritetne komisije, Iti ua-daijuje razgovore z ItaiUjo. Kakor ae sodi, bodo jutri ali pojutrišnjem poslana našim Članom paritcitiie komisije nova navodila. 0 teh navodilih se čuva stroga tajnost.
ZAROKA PRINCA P\VL\?
Beograd, 4. avgusta p. la Luridona poroča Reuterjeva agencija, da doznava lz • zaneslllveea vira. da se ie urine Pavle
Karagjorglevlč zaročil i rško prtnee-zlnjo Olgo, najstarejšo 201etno hčerko grškega princa Nikole.
PREKIN.FENA TELEFONSKA IN BRZOJAVNA ZVEU PRI MARIBORU.
Beograd, 4. avgusta p. Ministrstvo pošte objavlja. O priliki obustavltve dela državnih nameščencev In železničarjev, nI bHa prekinjena samo telefonska zveza med Celjem tn Mariborom, temveč tudi brzolavna. Včeraj zlutraj ob S. se Je Iz Maribora odpcllal brzojavni mojster, da pregleda proge In Je okrog 8. ure našel pri Slovenski Bistrici telefonski vod zvezan s tenko žico. Zveza jo bila nato zopet vspostavljcna. Ovira pri brz^ia»'P ie bila odstranlena že v nočL
LJubljana, 4. avgusta.
Danes Je bb ob znatni udeležbi ta« stopulkov jugoslovanskega časopisja lz vseh krajev naše države otvorjen IV. kongres jugoslovanskih novinarjev. Do» čim so novinarji lz Beograda, Subotlce, Novega Sada In Sarajeva prispeli več!« noma že včeraj, to ao pripeljali danes dopoldne Se tovariši lz Zagreba, Osje« ka in Maribora. Z Jutranjim dunajskim brzovlakom so prišli tudi zastopniki če« škoslovaškega tiska. Popoldne je pri. spela tudi delegacija poljskih novinar« jev. Prvič, odkar obstoja Jugoslavija, so Imeli Jugoslovenskl novinarji priliko, pozdraviti v tvoji tredl tudi poljske tovariše, ksr je izzvtlo velikansko na« vduienje.
Pflčetck zborovanja.
Takoj po prihodu dopoldanskih vla« kov to se novinarji napotili ▼ zbornič« no dvorano ljubljanske univerze, kjer je otvoril skupščino predsednik ljub« ljtnske tekclje JNU, g. Fran SmodeJ kl je uvodoma pozdravil vte navzoče tovariie Iz širne naie domovine, poteb« no pa ie brate Čehoslovake, kl to kljub prometnim težkočam z veseljem prihl« teU med tvoje sttnovske tovariše v Ju« goslavijo ln zastopnico angleškega tiska Mlss Copeland. Poljaki se otvoritvene« ga zborovanja nito udeležili, ker so bili sila utrujeni od dolgotrajne in naporno vožnje. Pred prehodom na dnevni red je predsednik obžaloval, da Jugoslovan« ski novinarji pogrešajo ▼ svoji sredi svojega zaslužnega predsednika g. Sto« Jana Protlča, kl se radi bolezni žal nI mogel udeležiti zborovanja. Zborovalci so sklenili odposlttl tvojemu odsotne« ma predsedniku brzojavni pozdrav. Na« to je prevzel predsedstvo kongresa pod« predsednik JNU, g. Krcšlmlr Kovač«« vlč li Zagreba. Na predlog g. Korkuta (Sarajevo), je bil Izvoljen akcijski od« bor zt določitev dnevnegt reda. V od« bor to bili izvoljeni za ljubljansko tek. cljo gg. Stanko Virant iti Fran Golob, za sarajevsko gg. JakSič ln Korkut, za Novi Sad dr. Subotič In Mlletar, zt Su« botlco dr. Flam In dr. Ivlč, za Beograd Vučlčcvič In Dojčlnovlč ter za Zagreb Parmačevič ln dr. Tomandl. Po Izvolit« vi verlflkacijskega odbora je bilo do« poldantko zborovanje zaključeno.
Slavnostni banket
Opoldne se je vršil v okusno okraSe« ni dvorani hotela «Un!on» slavnostni bankot kl ga je priredila na čast svojim gostom ljubljanska sekcija. Banke« ta to te udeležili tudi veliki iupan dr. Lukan, ljubljanski župan dr. Perič, pod« župan dr. Stanovnlk, občinski svetoval« cl gg. Turk, dr. Ravnihar, Pire, Toknn in Moškerc, češkoslovaški ataše dr. Za« horsky, zastopnik avstrijskega general« nega konzula, konzul dr. Troll ln za« stopnlka Zveze Industrijalcev, g. Dra« gotln Hribar In Ini. MIlan Suklje. Vrsto napitnlo Je otvoril predsednik ljubljan« ske sekcije Smodej, želeč, da bl se go« sti kar najbolj udobno počutili v naši beli Ljubljani. Nato Je veliki župan dr. Lukan Izrazil tvoje veselje nad vzajemnim delovanjem češkoslovaških In jugo« slovanskih novinarjev za prospeh in procvlt obeh bratskih držav. Prisrčen govor je Imel ljubljanski župan dr. Pe« rlč, ki Je poudarjal, da Ljubljana z ve« seljem pozdravlja v tvoji sredi novi« narje, kl to v prvi vrsti poklicani, da širijo prosveto med narod. V imenu Industrijalcev je govoril g. Dragotln Hribar, ki Je poudarjal, da je od raz« voja našega tiska v veliki meri odvl« sen tudi uspeh naše industrije. Govorili so še delegati posameznih novinarskih sekcij, nakar se je večina udeležencev podala v Slško, kier so si ogledali pivo« varno «Union». Ravnateljstvo pivovar« ne je po ogledu podjetja postreglo go« ste t svežim pivom In z malo zakusko. Za lep tprejem Jo Izrekel ravnateljttvu tvojo zahvalo v imenu vteh novinarjev g. Fran SmodeJ.
Popoldansko zborovanje.
Na popoldanskem zborovanju je po« dal centralni tajnik JNU Božidar Vcx deb poročilo o delovanju posameznih sekcij. Najagllnejša med njimi je bila zagrebška sekcija, ki je posvečala vso pozornost zlasti socialnim vprašanjem, Sekcija Ima 134 rednih In 114 izrednih članov. Subotiška lekcija šteje 28 red« nih In 11 Izrednih, novosadska 27 red« nih in 29 Izrednih, ljubljanska 35 red« nih in 11 Izrednih članov. Akcija ljub« ljanske sekcije za ustanovitev stanov, ske sindikalne organizacije sc je Izja« izvila, ker ni bilo odziv« od ostalih sck» 1 clj. Saraievtka tekelia Ima 24 rednih Ic
13 Izrednih članov. Beograjska sekcija radi notranje krize v tekočem poslov« nem letu nI poslovali. Članov iteje nad 100.
Po poročilu centralnega tajnika je lit« lo današnje zborovanje zaključeno ln se nadaljuje jutri dopoldne.
Zvečer to Je vrillt v restavraciji •Zvezda* skupna večerja, katere so sa udeležili tudi češki in poljski novinarji, Poljsko goste je pozdravil predsednik ljubljanske sekcije Fran SmodeJ, sa* hvalil pa se je, viharno pozdravljeni Anton Sadzevvlcz, kl Je zaključil tvol govor z vklikom: Živela Poljska, Uvel« Jugoslavija!
•
UDELEŽENCI KONGRESA.
Cehoslovakh centralni tajnik čošaoSlo-vaškega udruženja novinarjev, urednik •Venkova* g. Karel Cvančara. Jo6ip Clilup, urednik «Socialistlcks Bodoučno-sti«, Jan Filipinski, urednik »Straže So-olalizmu* v Brnu, Stsvo Kluio. nrednik •Lldovih Novin* v Pragi, ISka Cvani?« rova-Poenerova. urednloa <llozkveta* is Prage, ln urednika <Rola> v Pragi Alfred Korb in Jindflch KHkava.
Poljaki: narodni poslaneo. glavni urednik «Gazete Poranske* Is Varšave, Anton Sadzowloz, urednik lista «Rzeczpos-polita«, Henrik Lubionskl. urednik lista •Itobotnik*. JerzeJ 8raploro ln nrednik Saelroh.
Sekcija Zagreb! RmolčIS. Mltrinovlf, dr. HratiA, VViesner, Romomiso. ICovačlf. Safranek, Brozovič, Zajčič Stojanovič. Jakovljevlč, Malinar, Periič, Cakič, Ber-zog, Rlbar, Wllder G'unlo Križanlč, Beh-men, dr. Curčln, dr. Ivo Bolln. dr. Tomandl. (Pančevo). Hafner In Madjer (Os:-jek) ln Plevnik (Vlrovitlca).
Sekcija Novi Sad: dr. Subottč. Bič, Mi litar, Toman, Jovanovič In Ivka Lazič
Sekcija Subotlca: Protič, dr. Ivlč, Las, -lo. Komor, Stagljar, Pechv-Horrat dr. Flam m.
Sekcija Beograd: Sijački, P11I6, 8oklf. dr. Popovič, Ristovlč, Dojftlnovlč, Vučičc-vič, Oirkovlč, Vodek, dr. Vere S, Tokin. PavlovUS, Kavajn, Nedif. Jovanovič, Laj-kovlč. Banja o. Velikič, Todorovlč.
Sekcija Sarajevo: Jakilč, Bjelovac-Dzaon, Korkut. Hahslinovič. dr. Hosan bogovlč.
Sekcija Ljubljana: Vsi v LJubljani n» vzočl ljubljanski člani ln štirje člani ir. Maribora.
ObmeMh pogajani v Mariboru ni bilo
Maribor, 4. avgusta.
Pogajanja o obmejnem prometu, li bi se Imela vršiti v Mariboru 8. avgusta med Avstrijo ln Jugoslavijo, so odložena na nedoločen čas. Kakor smo že poročali, sta prišla na ta pogajanja v sredo v Maribor samo na£a deloga-ta dr. Vodoplvec Iz Ljubljane ln carinski Inšpektor Fotič iz Beograda. Ker avstrijskih delegatov ni bilo, so teleto nirali na Dunaj in tem potom izvede); sledeče: Beograjska vlada je poslala šele 25. julija na Dunaj obvestilo, da bi so naj vršila pogajanja dne 3. avgusta v Mariboru. Toda nismo je prišlo na Dunaj komaj 30. julija. Ker pa je večina gospodov In referentov, kl bi se naj udeležili pogajanj iz Avstrije, na dopustu, jih baje ni bilo mogoče pravočasno vpoklicati, radi česar se naj konferenca odloži ln skliče pozneje. Naša delegata sta zato danes odpo tovala h Maribora. — Pogajanja so bila z naše strani kot običajno zopet popolnoma nepripravljena. Sam delegat dr. Vodopivec Je dobil obvestilo o imenovanju šele dva dni pred odhodom, ne da bi mu bili nakazani kaki drugi strokovnjaki ali prideljeni domn čini, ki poznajo domače obmejno^ razmere ta potrebe našega obmejnega prebivalstva.
Inozemske borze
4. avgusta. CURIH. Berlin 0.0005, Newyort 556.25, London 25.51, Pariz 32.27, Milar 24.17, Praga 16.36, Budimpešta 0.0325 Bukarešta 2.77, Beograd 5.85, Sofija 5.20, Varšava 0.0025, Dunaj 0.00785, TRST. Beograd 24.40-24.60, Pariz 133.25 — 133.75, Newyork 23.05—23.15, Berlin 0.0017—0.002, Dunaj 0.032—0.031 dinarji 24.50—24.70, dolarji 23—23.10.
LONDON. Beograd 420—440, Berlin 5.200.000—5.500.000, London 457—457.25 Pariz 78.92—79, Curih 25.50—25.55. Milan 105.375—105.625, Praga 155.25 dc 155.75, Dunaj 320 000—330.000, VarSava 1.250.000. Budimpešta 95.000—105.000,
USSteljsSii Siorigres
Včeraj so prispeli v Ljubljano prvi gostje Udruženja jugoslovenskega učl-leljstva, te največje in najboljše napredne organizacije v naši državi, kl šteje nad 10.000 članov, to je dobre dve tre-linl od celokupnega učiteljstva naše države. Zanimanje za kongres jo Izredno veliko. Dasl so oflcljelni vlaki napovedani šele za danes, je prispelo že včeraj okoli 500 gostov lz vseli krajev naše iirne domovine. Dočim sta v petek zvečer došla zastopnika ministrstva prosvete Jovo Jovanovič In Ojorgje Stefanovič, so prispeli včeraj popoldne člani Klavnega odbora s predsednikom Miljutlnom Stankovičcm In tajnikom Ante Mladlno-vičem Iz Beograda na čelu, kakor tudi številne delegacije lz Srbije, Bosne ln Hercegovine In Vojvodine. Prišli so celo gostje iz najjužnejših krajev naše domovine, Skoplja, Prilepa, Tetova Itd. Hrvatski gostje se pripeljejo danes ob 10'I3 dopoldne s posebnim vlakom.
Tekom današnjega In Jutrišnjega dne bo zbranih v Ljubljani vsekakor nad 3000 učiteljev iz vseh krajev naše države.
Zanimivo Je, da Je slovenskim učiteljem zasedene Goriške onemogočena udeležba. Furlanski prefekt, pod katerega spada tudi Goriška, Je Izdal namreč odlok, da noben goriški učitelj te dni ne sme zapustiti svojega službenesa kraja.
Predsedstvo ljubljanske« poverje-nlštva UJU Je včeraj dopoldne na univerzi zborujočlm jugoslovensklm novinarjem razdelilo lično brošuro o gospodarski organizaciji ln podjetjih slovenskega učiteljstva, kakor tudi o krlžcvein potu slovenskega in hrvatskega šolstva na Primorskem. Brošura Je vzbudila med
novinarji splošno zanimanje.
•
Prihod gostov na kongres jugoslov. učiteljstva v Ljubljani. Posamezni gostje že prihajajo na kongres UJU, tako je kot eden prvih došel že v petek gosp. Jovo G. Jovanovič, šef kabineta ministra prosvete. Ker bodo došle nekatere skupine tudi v večjem številu, se bodo ob takih priiika.ii vršili tudi oficijelni sprejemi. Hrvatsko uči-teljstvo bo došlo v nedeljo dopoldne ob 10. s posebnim vlakom. Vabimo učiteljstvo in ljubljansko občinstvo, da se oficljelnega sprejema bratskih gostov v čim večjem številu udeleži. Eventuelni drugi oficijelni sprejemi se naznanijo jutri potom dnevnikov, ali se bodo afiširali na deskah pri dnevnikih in na javnih prometnih prostorih, če bodo javljeni, ko dnevniki že izidejo.
Slovaško učiteljstvo na kongresu UJU v Ljubljani. Slovaško učiteljstvo bo zastopal na kongresu UJU v Ljubljani gosp. M. Orišanin, poslanec in učitelj iz Češkoslovaške.
Centralna kongresna pisarna in stanovanjski urad sta pričela poslovati na kolodvoru. Kje se nahaja, je razvidno iz tabel, katere so dobro vidne in kažejo smer proti pisarni. Tam so dobo vse informacije glede kongresa.
Zastopniki vlade na kongresu UJU. Tozadevno včerajšnjo vest moramo popraviti v toliko, da se udeleži kot poseben zastopnik prosvetnega ministra načelnik dr. Svetolik Štefanovič, kot zastopnik prosvet. ministrstva, pa načelnik Jovan Gjorgje Jovanovič.
Slavno občinstvo opozarjamo na veliko javno telovadbo, ki se vrši na čast udeležencem kongresa UJU v pondeljek ob 7. zvečer na Taboru in na narodno veselico, ki se vrši istotam po telovadbi. Dve godbi, umetalnl ogenj, paviljoni. Predprodaja vstopnic v Tiskovni zadrugi. Vabimo vse občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži telovadbe in narodne zabave.
Stranke, ki bl Imele še stanovanja za kongres UJU na razpolago, naj se
zglasljo tekom današnjega dopoldneva
v kongresni pisarni na južnem kolodvoru. Kje se pisarna nahaja, je razvidno iz napisnih tabel, ki so nalepljene na kolodvoru.
Dan brez dela v Mariboru
Maribor, 8. avgusta.
Ogorčenje stradajočega duševnega proletarijata je tudi v Mariboru združilo državne nameščonce z železničarji in poštnimi nastavljene! v eno protestno bojno fronto proti kruti vladi. Po vseh uradih so bili danes nalepljeni lepaki »Protestna obustava dela» in čez nekaj minut je počivalo vse delo. Pri okrožnem sodišču so opravili le eno kazensko razpravo proti dvema Orjunašema, kl sta bila nato izpuščena. Tudi pri okrajnem sodišču so zaslišali le z dežele došle stranke. Potom so tudi sodniki in sodni uradniki zapustili sodišče. Le na pošti Je delalo zjutraj še mnogo uslužbencev. Po kratki demonstraciji ostalega uradništva pred pošto pa so tudi poštarji zapustili poslopje in je potem funkcijoniral le telefon razven modkrajevnega, ki je imel baje še v soboto zjutraj »pokvarjeno« progo. Poslopje je zastražila policija, posebno telefon.
Največja praznina je vladala na glavnem kolodvoru. Vaš poročevalec je šel po kosilu gledat, če se pripelje vsaj do Maribora praški brzovlak s češkimi novinarji. Pa tudi tega ni bilo. Brzovlaki proti jugu so krenili čez Trbiž. Obširni kolodvor je zeval praznine. V avli stražnik, portirja nikjer, v čakalnici par žensk, nekaj celo z otroci, ki so jih ponoči inozemski vlaki izložili v Mariboru. Na peronu par delavcev, ki so popravljali ograjo in pleskali stene, stražnik, v drugem kotu carinik, v pisarnah samo dva uradnika pri telefonu in — solnce, ki je žgalo v razbeljeni pesek. Tudi trgovci in obrtniki so po|>oldiie zaprli v znak simpatije drž. nameščencem in železničarjem, ki so odšli večinoma v kopališče ob Dravi in dalje ven v naravo. Mir se ni niti najmanje nikjer kalil. Tu in tam so stale gruče razpravljajoči!). Pozornost so vzbujale razne karikature po izložbah, ki so drastično slikalo obupno bedo smrti zapisanih uradnikov, železničarjev in vpokojencev. Primerno se j» tudi komentirala vest, da štrajka tudi sin radikalskega ministra Jankoviča, ki prakticira v delavnici Južne železnice, kjer jo seve bit štrajk solidaren. Ob 12. so v znak solidarnosti zapustili delo tudi mestni uslužbenci. Živahno so švigali po mestu številni avtomobili s svojimi gosti, večinoma trgovcev, ki so opravljali neodložljive posle. Tudi mariborski čitatelji »Jutra« so na ta način že ob 9, zjutraj prejeli »Jutro«, kar je izzvalo veselo iznenadenje, ker sicer ni bilo nobenih novih časopisov. Razpoloženje med stavkujočimi je resno in odločno. Hočejo za pošteno delo kruha.
it
T Vladne represalije proti železničarjem. V Sloveniji, kjer se je v glavnem vršila stavka železničarjev vsakdo ve, da je bila 24urna demonstracija Javnih nameščencev docela nepolitična in strogo gospodarska ter socialna zadeva trpinov, katere puščata vlada in parlament sramotno stradati In propadati. Mi vemo, da so se stavke udeležili pristaši vseh političnih strank, socialisti, klerikalci, komunisti, demokrati in radikalci; kajti vse uslužbence teži isto gorje. 24-urna protestna stavka Je bila že pred meseci napovedana kot lačja demonstracija proti omalovaževanju bednega stanja državnih nameščencev. Povsem
nemogočo je, da M finem itavKa JtaKT-"
šenkoll političen namen, zlasti pa Je čisto izključeno, da bi bile v zvezi ž njo kake protidržavne ali prevratne tendence. Potek stavke samo to najboljše potrjuje ter dejstvo, da so železničarji po 24urnl stavki z vso točnostjo ln vestnostjo zopet nastopili ln vršili službo. Le gospod minister prometa dr. Jankovič, kl bi moral biti o stvari najbolje Informiran, Izdaja komunikeje In odredbe, kl kažejo ali da je dobil o stavki laž-njlve vesti, ali pa ds se jih hotč ten-denclozno ln zlobno prikazuje. Le tako Je mogoče, da Jo ministrski svet sklepal o represalijah proti železničarjem ter Izdal odredbe, kl so v danem položaju preje smešne kot resne. Minister Jankovič si dovoljuje šport, da strella na mu-ilce s topovi, pri tem pa se vede kot da bl hotel postati Junak. V svojem komunikeju razglaša prometni minister, da je odrejena preiskava, ki naj dožene vzroke stavke. Vzrok leži, gospod minister, v praznih želodcih, v lzmozganlh mišicah, v strganih hlačah In čevljih. Vzrok leži v skrajni lu obupni bedi državnih nameščencev in njih rodbin. Vzrok leži, gospod minister, v prvi vrsti na Vas samem, kl kot minister prometa niste storili svoje dolžnosti, da bl pravočasno preskrbeli državnim nameščencem vsaj malo večji košček vsakdanjega kruha. Vaša pot, kl ste Jo ubrali sedaj, Je zgrešena, ko obetate trpinom meslo materije! :ie pomoči povrh krute bede še represalije. Tako se ne Izboljšuje državne uprave ln tako ne boste popravili sa-obračaja. Enako kot minister prometa In vlada, Je v Beogradu Informirano tudi časopisje. Radovedni smo, kdo tako grdo mistificira ministrstva In kdo ima interes, da se tako nepošteno In lažnjlvo Internira beograjska Javnost!?
T Italijani zasedli vrh Triglava? Včerajšnla »Orjuna« poroča v posebnem Izdanju, da so včeraj Italijani zasedi! ce! vrh Triglava In s tem onemogočavajo poset Aljaževega stolpa na vrhu Triglava lz naše strani, dalje, da imajo Italijani na vrhu Triglava postavljeni 2 strojnic! ter da Je Aljažev stolp od torka naprej prepleskan v barvah ItaliJansKe trikolore. »Jutro« nima o tem dogodku še nobenega avtentičnega poročila, vsled" česar ni mogoče kontrolirati gorenjih vesti z ozirom na njih točnost. Vsekako Izgleda, da postaja triglavski Incident velevažna politična in nacionalna zadeva. Mi smo že zavzeli v uvodniku pred par dnevi stališče. Po včerajšnjem pojasnilu, kl ga le da! o stvari minister za zunanje zadeve g. Ninčič, pa opravičeno smatramo, da vlada triglavskega dogodka ne motri z isto pažnjo, kakor bl to bilo potrebno. Ni res, da bi še ne bilo na Triglavu mele. Ce tudi po provizorični razmejitvi, je bil dosedaj vrh Triglava ln še kos zemlje zapadno od nJega naš. Sveta dolžnost vlade bl bila čuvati to, kar Je naše tn ne trpeti italijanskih vpadov z oboroženo silo na naše ozemlje. Ako so Italijani zasedli naš vrh, zakaj ga niso naši držali zasedenega? Jutri so Italijani že lahko v Aleksandrovi koči, pojutra-njem pa že v Bohinju, aH v Mojstrani. Nele tužno, marveč tudi poniževalno In sramotno Je kako radlkalska vlada lehkomlselno in brezvestno tretira vprašanja na severnozapadnl granlcl naše države.
-F Kadar se ladja potaplja, bežijo podgane z nje. Doznava se z Dunaja, da Je tjakaj dospelo lz Zagreba več vnetih in premožnejših Radlčevih pristašev, željnih »kruha emigracije«. Med njimi je tudi zagrebški odvetnik dr. Nikolič, ki v strahu pripoveduje, da se Je zbal aretacije z Radičem vred in ni hotel v Zagrebu še nadalje tvegati življenja. Počasi mu bo na Dunaju zrasla še muče-niška glorijola.
+ Ljuba Jovanovič o notranji politiki. Zadnja številka časopisa »Novi 2l-
Prosvcta
Koncert Ciril Llčar-Arnold FISgl v Rog. Slatini. Dne 7. avgust^ se vrši v veliki dvorani Zdraviliškega doma v Rog. Slatini koncert pianista Cirila Ličarja ln basista zagrebške opere Arnold FlOgla. Na programu so glasovlrske skladbe: Chopin, Rameau-Godowski, Cyrll Scott Ia Smetana; nadalje arije iz oper Rusa!-ka. Faust, 8evlljskl brivec bi Evgenij Onjegin ter slovaške narodne pesmi.
Učiteij
(Ob učiteljskem kongresu v Lj
Kdo mod nami ne pozna učitelja? Onega tihega, skrbnega delavca, ki privezuje mlado drevesce na oporo, da se v vetru ne zlomi? Vsi ga imamo v dobrem, najboljšem spominu: tisti, ki smo ostali na grudi, tisti, ki smo šli v tvornice, in tisti, ki smo pustili moti-ko in kramp in smo zamenjali življenje zunaj v prosti naravi s temnimi uradnimi prostori, kjer nam teče življenje za mizami s črnilniki in peresi.
Ako bi postavili vprašanje, kaj je nčitelj, bi se prej morali vprašati, kaj je otroku oče in mati in kaj njun namestnik. Naša družba je tako urejena, da mora oče za družino služiti kruh, materi pa pripada skrb za moža in otroke. Tako se dogaja, da je deco, naše najdražje in najmilejše, treba izročati v skrbstvo in pazništvo neki tretji osebi. Ta oseba je učitelj.
Kadar je otroku šest let, ga pošljemo v šolo, da se tam uči zaznavati svet okolu sebe. V družbi po starosti sebi enakih bitij se mu tam jame odpirati obzorje, prvi vidik življenja. Lepo in sladko jo tako življenje in človek ga ne pozabi do svojo smrti. »Ah, ko bi še enkrat mogel biti mlad!« zdihuje, ko začne prihajati v leta. »Ko bi še enkrat mogel sedeti tam v prvi, srednji ali zadnji šolski klopi, kjer sem prvič vadil svojo neizurjeno roko po kame-niti tablici in pozneje po papirju! Ko bi se zopet vrnila ona zlata doba!« — Toda zlate dobe ni; komur jo minila, je minila za vekomaj.
S temi prvimi vtisi otrokovega raz-voia ie vedno zvezan SDOinin na Drve-
ga učitelja v ljudski šoli. On je bil, ki nam je vcepil prve pojme o svetu v naši okolici; on nam je razložil, kako se izpreminjajo letni časi, zakaj izpremembe nastopajo, ter nam s tem podal elementarno osnove življenja in načel, po katerem se vsako življenje razvija. Skratka, učitelj nam je bil pravi namestnik očeta in matere. Bil nam jo več nego oba roditelja skupaj; kajti medtem ko nas je mati grela z ljubeznijo in je oče za nas služil kruh, je bil učitelj oni, ki nas je opozoril na okolico ter nam razložil, kako in čemu je v njej vso tako urejeno.
Ko smo pozneje dorasli, nam je učitelj postal premajhen. Preveč srčno je razkladal vse pojave okolu nas, da bi ga mogli smatrati za velikega učenjaka. To jo bilo v oni dobi, ko se nam je zdela vsaka stvar premalo učena in ' učenjaška. Vsak človek namreč pride, kadar stopi čez prag blagoslovljene domačo hiše, v svet, kjer ga Btruja zanaša. Takrat se mu zazdi vse tisto, kar je preživel v mirnem zavetju svojega detinstva, majhno. Ta perijoda traja pri vsakem gotovo r.ekaj let, pri nekaterih celo do konca življenja. A oni, ki postanejo pozneje sami gospodarji lastne usode, navadno izprevidijo to zmoto, gredo in popravijo, kar so nad svojo mladostjo zakrivili z dojanjem ln besedo.
Takrat vstane pred njimi učitelj zopet v novi luči, novi glorijl. Šiba, ki je mogoče tu in tam zapela po upornem detlnskem hrbtu, je pozabljena ln Izza njo stopi v ospredje nekaj mehkega in blagega, kar je mogoče občutiti le brez besed. Takrat se v srcu porodi spn-znanie. da je vsak človek, ki ie dose-
gel količkaj v svojem življenju, ne skončno mnogo dolžan svojemu učite lju. Učitelj je bil, ki ga je vodil iz mračne šolske sobo čez ozek prag na cesto ter mu naznačil, kod naj hodi in gre, da ga ne povozijo številni tisoči, ki se vsak dan gnetejo na prostranih toriščih življenjskih možnosti.
Učiteljevanjel Lep in težak poklic. Lep po idealnih ciljih, katere hoče doseči, težak po sredstvih, katere mora izbirati, da jih doseže. A idealen jo učiteljski poklic v vsakem oziru. Njego vo geslo je: Naprej! Neustrašeno naprej, da pridejo boljši časi, kakor smo jih deležni sami.
Bodočnost človečanstva je vedno odvisna od pomladka, ki ga življenje dobiva v pritok. Učitelj ima tu važno in odgovorno nalogo, da vzgaja, neguje ln popravlja. Naloga je tem nehva ležnejša, ker se ne ravna po šabloni marveč po Individujih. Vsak otrok je svet zase, sila, ki jo je treba uravnati tako, da bo v prid splošnosti. Na tem nolju je delo požrtvovalnega učitelja še vse premalo ocenjeno. Kadar bomo pisali zgodovino o naši veliki domovini, borno morali obenem napisati histerijo našega velikega učitelja, kajti po leg očeta ln matere je on prvi, ki skr bi za bodočnost. Dajte nam dobrih učiteljev, mož, kl se bodo brez ozira na gmotne razmero mogli postaviti v službo svojih idealov, in naša domovi na bo tekom ene generacije tisto, kar mora postati. Podlage za to domovino ne bo stvoril ne genijnlnl državnik, ne umni vojskovodja, marveč edino in samo dober učitelj.
vot« prinaša Bane* Lf. Jovanovič* o ciljih notranje politike s posebnim ozirom na Hrvate; članek nosi naslov: »Na razpotju .» O. Jovanovič Izvaja, da se navzlic močni protldržavnl fronti, kl se J« učvrstila pri zadnjih volitvah, ne sme odstopati od sprejete ustave. Priporoča ubla-ževanje »pretlranostl« zakonodajnim potom, v ostalem pa Je treba »čvrsto ln složno do konca dočakati plodove osvo-bojenja in uedlnjenja. Pač pa g. Jovanovič no pojasnjuje, aH so radikali baš v hnenu »čvrstosti In sloge« razbili koalicijo, s čimer Je stotlsočem zaslepljencev bilo pogodovano izjasnjcnle proti državni fronti in radi čega Je g. Jovanovič v zahvalo prejel neobičajno Radičevo odlikovanje (magaroščlno).
Sokolsfvo
Bratski ljubljanski sokolski župi priredita na čast udeležencem kongresa jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani veliko javno telovadbo v ponedeljek 6. t. m. ob 7. zvečer na letnem telovadb šču Sokola I. na Taboru. Spored obse, ga nastopfc vseh oddelkov, pred javno telovadbo promenadni koncert, po te» lovadbi narodna veselica z godbo, pet« jem, plesom, paviljoni itd.
2upni zlet Sokolske župe Ljublja, na se bo vršil dne 12. avgusta t. L na Vrhniki, ob priliki 151etnlce Vrhniškega Sokola. Spored: 1. Ob 8.15 sprejem župnih društev na kolodvoru. 2. Skupni odhod na telovadišče. 3. Ob 9. uri do poidanske izkušnjo. 4. Od 11. zbiranje članstva na telovadišču za odhod. 5. Ob pol 12. izprevod po Vrknikl. 6. Po sprevodu obed po raznih gostilnah. 7. Ob 15.30 koncert na telovadišču. 8. Ob 16.30 javna telovadba. 9. Po telovadbi ljudska veselica z godbo, plesom src« čolovom in tako dalje. Sodeluje godba Dravske diviz. komande pod osebnim vodstvom g. kapelnika dr. Cerina. — Vstopnina k telovadbi in veselici: se> deži 10 Din, stojišča 5 Din, k dopoldan, sklm skušnjam 1 Din. Vlaki vozijo: iz Ljubljane: ob 7.40, 13.25 in 18.40, iz Vrhnike: ob 20.40 in 2330, iz Vorda: ob 21.50. Ob skrajno neugodnem vremenu, zadnji vlak z Vrhnike ob 23.30 ne vozi. Zdravo! Odbor.
Sokol JežicB. Danes ob pol štirih je na prostoru gostilne «pri Urbančku», 30 minut od Ljubljane, naš II. javni telovadni nastop, združen z vrtno ve> selico. Pri telovadbi sodelujejo društva Sokol Ljubljana I., Ljubljana II. in. St. Vid. Zadnji dve društvi s posctv.iiml točkami naraščaja, Ježica pa s svojimi odsekoviml vajami in obenem (lanes prvič z lastnimi oddelki naraščaja. — Pri zabavi Igra tamburaškl zbor. — Sre« čolov ima jako lepe dobitke. — Za toč« no postrežbo je poskrbljeno. Odbor.
Sokol I. v Ljubljani opozarja svoje članstvo, da je zbirališče za odhod na Jcžico od pol 14. na Taboru.
skofc 06 palici: PogITazzi (Rtm) S.IO; z zaprekami na 400 m: Paselii (Alessag drla) 1 : U; pešhoja na 10.000 m Vltan; toni (Bologna) 48 : 50; tek na 1500 Terkovlč (Trst) 4 :24.9; tek na 25 krni Blasl (Rim) 1 : 24.50.
in
Šport
Plavalna tekma, ki jo priiedi danes S. K. Primorje ob priliki slavnostne otvoritve mestnega kopališč?, se prič« ne točno ob 11. dopoldne. Seja jurije se vrši na plavalnem prostoru Primorja ob 10. Tekmovalci morajo biti najkas. neje ob pol 11. na tekmovalnem pro« štoru in se zglasiti pri vodstvu tekme. Dosedaj jc prijavljenih o*J ljubljanskih klubov okoli 100 tekmovalcev ter Wa< terpolo«moštva S. K. Ilirije, L. S. K. in S. K. Primorja. Boj z v>pdno žogo bo dokaj oster, ker razpolagajo vsi pri« javljeni klubi z dobro žzvežbanimi mo« štvi. Opozarjamo občinstvo na to zani« mivo prireditev.
Jadran : Hermes. Danes ob pol 18. se vrši na Igrišču S. K. Ilirije prijateljska tekma med llormeteom ln Jadranom. Ta dva mlada prvorazredna kluba skušata letos prvič medsebojno moč. Hermes se Je v zadnjem času zelo ojačll s svojimi starimi Igralci. Jadran le pa v letošnji sezoni dostgpl dokaj lepe rezultate. Zato obeta ta -domača tekma zanimiv šport In užitek.
Sluibene objave L. L. A. P. Izredni občni zbor »LjublJ,ajiskega lahko-atletlč-nega Podsavcza« se vtšI 20. avgusta v sobi Športne Zveze ob pol 21. url. Dnevni rod: 1.) Poročilo odbora. 2.) Volitev. 3.) Sprememba pravilnika prvenstvenega tekmovanja Slovemlle. 4.) Slučajnosti. — Prcdsestanek klubov se vrši 14. avgusta ob pol. 21. url Istotam. — Prvenstvo Slovenije se vrši L In 2. septembra 1923. — Tajnik II.
Kdo je naJholjSl kolesar na svetu? Znani italijanski dirkač Constantc Girar-dengo Je pozval vse dirkače sveta na dirko od 500 /io 600 km. Darilo zmagalca v znesku 50.(^30 llr(!) daruje on sam.
Nekaj o italijanski lahko-atletlkl. 29. julija se Je v rimskem stadionu vršil prodolimpljskl lahkoatletskl miting, na katerem so blil doseženi nastopni rezultati: Tek nls 800 m O. Comlnotto (Ve-nezla) 1 : 5iY, 4X100 m: Fasclo Grl,in (Pulj) 46.1t: tek na 5000 m: Brega (Rim) 15:56.4; tek na 200 m: Ournoldi 22.9:
G. KerSevan In bombe
Maribor, 8. avgunt, Danes so Je p-ed tukajšnjim ok'ojr,'jJ sodiščem končala zanimiva kazer,^ razprava. V Mariboru po svoji narodni zavednosti znani žel. rovident SkorjM, ln sluga carinarnice Vuga sta bila ob. tožena, da sta dno 2. julija 1923. v Mariboru v gostilni pri »Zamorcu« Javno kričala proti policijskemu nadsvotnlkn g. Kerševanu najrazličnejše žalitve jq psovke, kakor: »Kdo Je ta KerSevan, KerSevan Je ničla, Je d..., Je falot, »v. strijakant, protlnarodni element, nemčur, ti bomo že pokazali In poplačali, bomo vrgU bombe, saj jih Imamo v zalogi itd.,, Obložena ita bila vsled tega hudodelstva nevarno grožnjo, češ da sta hotela, spraviti g. Korševana v atrah ln nepoko), Vse zaslišane priče, med njimi tudi dva jurlsta, so Izključile možnost, da bl bilo z žuganjem bomb Izrečeno kaj drugega kakor žalitev, lo g. KerSevan se je Izrazil, da je to pretnjo vzotl resno, ker to bombe bajo nekje žo padle. Potemtakem je grožnja vzbudila strah le v policij, skem nadsvetniku, kl bl moral biti najbolj korajien, ko je vendar postavljen za to, da ščiti druge. Obtoženca sta s« zagovarjala s popolno pijanostjo, ln ret so priče deloma potrdile, da sta bila pi. Jana. kakor muhe. G. Skerjano je svečano obljubil pred sodniki da se Je alkoholu za vočno čase odpovedaL Oba ol). toženca sta bila nato hudodelstva nevarne grožnjo oproščena, pač pa obsojena zaradi žalitve Javnega urada na 1 me-seo zapora, kl pa je bil s preiskovalnim zaporom odslužen tako, da bl bila prISla na prosto, če ne bi g. KerSevan zahteva! njuno Izročitev policiji, kjer sta Imela prestati drakonične 14-dnevne policijske kazni, odmerjeno od g. Kerševana zarad! nastopa z neko Izzivajočo nomčurko.
Kakor čujemo, hoče g. KerSevan g Skerjanca celo izgnati, kar zahteva »Straža« in bi bila pač krivica, ker Je g. 6ker-janec priden ln zaveden narodni delavec,
25 -letnica
Slovenskega zidarskega In tesarskep društva v Ljubljani.
Slovensko zidarsko ln tesarsko društvo v Ljubljani proslavlja te dni 25-lct-nico svojega obstoja in razvitja prapora Nad vso agilno narodno strokovno stanovsko društvo zasluži, da se ga ob tej priliki spomnimo s par besedami is orišemo njegovo rojstvo in delovaJije.
Slovenija je pred desetletji Imela Jako malo zidarjev. Po Ljubljani so v davnih časih zidali sami Italijani, ki so prihajali na Kranjsko iz Primorja. Po velikem potresu leta 1895. so i vseh strani prihajali na Kranjsko zidarji in tesar,H, da obnovijo, kar jo potres porušil. Med došliml zidarji jo bilo mnogo Slovencev lz Goriške, ki so ae redno shajali pri »Figov-cu» in ob čaši vina zakrožili marsikako slovensko pesem. Ob večkratnem snidenju se jo porodila misel po ustanovitvi pevskega društva. Po dolgem iskanju so si pevci pridobili mladega goriškega študenta za pevovodjo in mu za trud dali malo odškodnino. S pomočjo kranjskih meščanov, kl so so za goriške pevce zainteresirali jo mlado društvo dobilo tuiii društven lokal na Marije Terezijo cesti pri »Krajcarju«, kjer jim je dal gostilničar na razpolago sobo in klavir brezplačno. Tja je zahajal tudi pok. magistratu! policijski nadzornik Gutnik in se začel zanimati za društvo ter ga pozneje pomagal ustanoviti.
Po dveletnem delu se jo posrečilo oži-votvoriti idejo in ustanoviti društvo. Lota 1897. se je ustanovilo prvo »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani«. Prvi predsednik društva je bil Miha Srakar, njegov tajnik pa Ivan Bajžeij. Ustanovitelji so bili: Miha Srakar, Frana Jenko st., Franc Makuratl, Gutnik, Ivan Bajžeij, Hinko Magister st., Frano JenkOi Andrej Merlak, Franc Pregelj, Frano An-žič, Anton Merlak, Valentin Urbančič In Ivan Podlesnik. Istega leta so si društveni člani nabavili prve krojo in leto dni pozneje so je z požrtvovalnostjo društvenih članov razvil prvi zidarski prapor, katerega so vozle ljubljanske uršullnke in kateromu sta kumovall gospa Perda-nova za kranjske ln g. Mira Bajčeva goriške zidarje.
Društvo je skozi 25 let ohranilo svo! strogo nepolitični značaj, gojilo kulturo in podpiralo svoje onemogle in stare člane. Mnogo je starih ljudi, ki Se danes hvalijo ustanovitelja tega prepotrebne-ga društva. Društvo skrbi za vzgojo zidarskega in tesarskoga naraščaja; ^'i da ne more svoje nalogo vsled slabo R" nančne podlage vršiti tako, kakor s! jo želi. V zadnjem času jo društvo vzpo-stavilo svoj društveni zbor, ki nastopi na proslavi 25-letnice, Ko proslavljajo sedanji člani 25-letnlco društvenega dola. naj no pozabijo pogledati dela svojih prednikov, naj no pozabijo pogledati na delo, ki jih še čaka. Velike so šo nalog«' ki čakajo društvo. Ob 25-letnici neumornega dela prepotrebnoga etrokovnega, kulturnega in stanovskega društva kličemo: Slovensko zidarsko in tesarsko društvo naj živil Živeli zavedni slovenski zidariil — Star zidar.
Pt Boga »Jutru* it. 189 dno 6. avgusta 1999,
Politični odmevi
Koncentracija naprednih moči v Sloveniji
(Dopis.)
Po volitvah smo nujno pričakovali, da pride do združenja naprednih Bil. Ne urno za volitve, ampak sploh za javno dolo in za narodno borbo. Sklepale so se o tem resolucije. Kmalu pa se je pokazalo, (la so nezvane sile na delu, da sprečijo to, kar želi velika večina. Lahko si mislimo, kdo sprečava ln z,v-držujo. To so vsi oni, ki se ne čutijo dovolj močni, da bi v skupni orgauiza-oiji uspovali in kaj veljali.
Ljubosumnost raznih malih In velikih voditeljev ln strah za lastno veljavo se največ trudita, da na radost kle-rikalizma zadržujejo združenje.
Na deželi je zanj Se veduo razpoloženja dovolj. In to pri vseh strankah Komaj zadržujejo voditelji svoje ljudi, da jim ne gredo preko glav ln na dnevni red. Pri kmetih se sioer goui stara lajna o stanovskem geslu, o zem-ljoradniltih, o kmečki vladi, ld pride. A vso to vsak pameten volileo spoznava kot puhlo frazo, ki se za njo skrivajo voditelji, da ne priznajo svojega popolnega kraha. Žalostno je videti, kako mnogi bivši napredujaki, ki ao leta 1920. prešli v SKS, pa so danes ravno tisti, ki »o takrat bili, trpe na teh praznih frazah. Vedpo se jim očita, da naj se drže nazaj, da ne odpade ta ali oni bivši klerikaleo. Dela se nič in tako vse jemlje vrag. Demokrati povsod sklicujejo sestanke, ustanavljajo druStva vseh vrst, a Bog varuj iti zraven, da se kdo ne »izpridi*.
Prav ste izrazili, da po vaseh boj v dveh, treh frontah ni mogoč. Vsi stanovi morajo skupaj in pobijati klerikalizem ter delati v skupnih kulturnih to gospodarskih organizacijah.
Mnogokje gredo možje na dnevni red preko vodij. Potem jim rečejo, da
so »neznačajn!« in da so se »udinjali« demokratom. Kdor pa te može pozna, ta vi, da so isti, kakor so bili poprej in slej, samo da so voditelji postali drugačni in da so jih pustili na cedilu.
In tako je prav. Ako se bo čakalo, da se gg. šefi odrečojo svojih napak, ina preteči celo desetletje.
Nič drugače ni z NSS. O. J u v a n Jo je mahnil skupaj t radikali, tudi marsikdo drug je odšel. Kaj je ostalo, tega se pravzaprav ne vč. Cemu na-daljnl boj z demokrati, na to dati odgovor, Je najtežja reč za gg. od NSS. Boj je menda potreben le radi boja, da se nekatere možake bolje vidi, ali čemu? Ali ni škoda moči?
Ker je videti v vodstvu JDS veliko pobude in podjetnosti, pač ne bo drugega preostajaio, nego da se stvori jo krajevni napredni bloki, ki bodo delali na še širšo koncentracijo.
Rumunski ekstremlstl in Balkan
Tik pred konferenco diplomatskih itredstavlteliev male antante v Slnall so rumunski listi )ako mnogo pisali o romunskih narodnih manjšinah, ki se nahajajo v balkanskih državah. Da se to ni zgodilo brez namena, Je jasno. En del rumunskega časopisja hoče pokazati, da bode razmerje med Rumunljo In balkanskimi državami Ic takrat zadovoljivo, kadar se Izpolnijo vse zahteve, ki ilh stavijo rumunski ekstremlstl z ozirom na one Ramune, ki se nahajalo kot manjšine pod tulim gospodstvoin.
Da poznamo te težnje ln moremo oceniti nllh upravičenost In Izvršljivost, si ilh oglejmo, kakor jih objavlja buka-reški »Adeverul« z dne 28. julija.
Imenovani list pravi, da le treba:
1.) Zahtevati od Jugoslavije, Orčlje in Bolgarije, da natančno In lolalno lzvrše vse svoje slovesne obllube In da naj po-
temtakem ne zatirajo rumunsktti lol In cerkve na svojih teritorijih, marvoč da Jih respcktlrajo ln da Jim razširilo pravice avtonomnih organizacij.
2.)	Zahtevati le treba od Jugoslovanske vlade iot*uo otvoritev .vseh iol iu cerkev.
3.)	Na) »e zahteva In doseže za tlmoš-ke Rumune pravo vzgojo v lastnem materinskem Jeziku ln enako tudi v cerkvah. Istotako respektlranje romunskih Instalacij v jugoslovenskem Banatu.
4.)	Nai se zahteva od grške vlade otvoritev romunskih šol In cerkva, kjer to doslej še nI bilo dovoljeno. Naj se ustavi preganjanje Rumunov v Meglenu.
8.) Naj se dobi dovoljenje od grške vlade, da bnajo tudi Rumuni en samostan ln enega delegata na Sveti gori.
6.) Naj se zahteva od bolgarske vlade pravico otvarjanja šol In cerkva za številne Rumune na obali Donave In za one na Rodopsklh planinah.
T.) Naj se doseže prt balkanskih vladah pravica, da se v vsaki državi osnuje po ena rumunska Škofija.
Te zahteve na) bi po noztranlu Ime-novanega lista Duca, rumunski vnanji minister, predložil na razpravo konferenci v Sinaji — kot eno najvažnejših vprašanj.
Dočim stavijo Rumuni navedene zahteve, se neprestano ponavljajo z naše strani pritožbe, da ne uživajo srbske manjšine v romunskem Banatu In v Klt-surl nlkaklh nacljonainlh pravic. Kar pa se tiče takohnenovanlh thnošklh Rumu-nov, Je njihova usoda od Karadjordjevlh časov združena z usodo Srbov; zato med njtml nI nikaklh diferenc in strem-jenju povzročiti Jih, se bomo znali postaviti nasproti.
Kar se tiče romunskih manjšin na Jugu v Makedoniji in njenem sosedstvu, |e treba naglasltl, da tam pravih Rumunov sploh nI, marveč posebna skupina balkanskih Romanov, takolmenovanih Aro-munov, ki pa žive le raztreseno med drugimi enakovernlml narodi ln se iako hitro raznarodujejo, osoblto med Grki, kjer jih ie največ.
Kar se tiče naše kraljevine ln Rumu-nlje, |e gotovo, da nam |e zahtevati s strani Rumunlle reclprocltetnlh pravic; kakor našim narodnim manjšinam v Ru-munljl — mnogo »e Jih Je Itak že pretopilo v Rumune — prav tete pravice naj gredo romunskim manjšinam na našem ozemlju. Pri vsem tem pa hnamo opraviti le z razmeroma majhnim Številom manjšine, zato Je Izključeno, da M stvar mogla tvoriti količkaj resnejše vprašanje, posebno pa ne diplomatsko.
>rroo»a tfk Mpoareomo teatanet »sneta
t Bethlenom te nI tako blizu, ker mora Madžarska pred tem dogodkom Izpolniti še gotove obveznosti, ki pa so sedaj še daloč od realizacije. Olede poeojila Mali antantl pa st Javlja lt krogov, ki stoje praški vladi blizu, da Coškoslovaška, Ju. goslavija in Rumunlja v doglednem času ne reflektirajo na tuj denar. Ponudbe, ki to jim bile v tem smislu napravljene, so vlade Male antante odklonile.
— Ameriški provlzorlčnl predsednik. Naslednik ameriškega prezidenta llardln-ga je Calvin Coolidge, ki ima vsa polno-
motja aa avrssraaj« pronsoamskm funkcij do maroa 1928. Volitve te bodo vršile žt prihodnje leto v Jeseni, a po določilih ameriške ustave ostane na mestu stari predsednik, oziroma njegov namestnik te pet mesecev po Izvolitvi naalod-nlka. Za ilučaj, da bi tudi Coolidge moral ostavlti posle, bo vodil vlado zunanji minister. Coolidge je tedaj 51 let star. Rodom Izhaja lz Pljtnoutha. Po pokliou Je advokat, v državni tluibi pa je le bil kot guverner zvezne države M&ssachuiv se t.
Iz življenja in sveta
Zakaj zarudite?
Danvln oanača zarudenje kot flno-čutno obzirnost na mnenje drugih, osoblto i ozirom na naše osebno pojavo, ki Je posebno v obrazu najbolj očitna. Španski pregovor pravi: Kako naj zaupamo onemu, ki ne more zarudetl? In znanost hoč« dognati, da notorni zločinci ln duševno bolni nikoli ne zaru-dijo. Kakor hoče znanstvena preiskava ▼ pulzu krvi, ki pljuje v obličju ln Izziva očivldnojše zarudenje, vidoti znamenje finejšega ln nežuejSega občutja, tako so pesniki ta »čar rožnih lic» slavili kot sliko deviške sramežljl-voetl in vzdržne nedolžnosti. Dandanes je prečesto tarudevanje mlademu dekletu mučno, ker s tem Izpričuje svojo zadrego ln notranje razburjenje ter se ▼ Uvljenskem boju Izdaja kot sla-bejSl del, ki se da lahko premagati.
»Zarudevanje je Izredno zanimiva prikazen,« pravi angloškl dušeslovec JauuarlJ Mortiner. Je znak orgunlčne raztresenosti Le misel ali poglod zadostuje, da povzroči nenadni hitrejSi puls krvi, ki se razodeva na nežni polti lic. Ta čudna prikazen je često zvezana s trošenjem udov, podvojenim delovanjem srca, z mrzlico in nervoznim razburjenjem. Dame zarudevajo mnogo bolj često kakor moški, ker so bolj razdratljive in občutnejše kakor močnejši spol. Čudno dejstvo je, da kratkovidne deklice lažje zarudijo, ako ne nosijo očal. Zelo mlada dcca zarudi redko. Zarudevanje nastopa v dobi, ko človek doseže zavednost svojih občutkov. Z mladimi damami, ki so prekoračile nežno mladost, je po naših pojmih zvezana navada zarudevanja. Ko stopi mlad človok v polno življenje, so njogovl prvi koraki malodušnl, sramežljivi ln nesigurnl. Je doba, v ka-teri se nezavedno vprašujemo, kako izgledam, kak vtis napravljam? In s tem je pri nervoznejših mladih ljudeh zvezano neko gotovo stalno razburjenje. Ta nesigurnost ln raztresenoat po-ganaj kri v lica, in zarudevajoča mladenka, ki se zaveda, da s toplim pulzom svojo krvi Izdaja svojo zadrego, zarudeva bolj ln bolj. V tej tivljenski dobi zarudeva moški spol najčesteje, ako se čuti kot tarča ženskega prezira. Prva ljubezen vzbuja v mladih srcih toliko razdraženost občutij, da tudi te lesno ravnodušje zdrkne z ravnovesja in marsikateri mladenič začne zarude-vati samo ali pa šele tedaj, ko se za-pleto v amorjeve mreže. Neobičajno močno zarudevanje je znak močne ner-voznostl ln se Bme često smatrati tudi kot znak težjih notranjih konfliktov.
Na živalski kliniki
Na živalski kliniki le prav tako kakor na človeški. V čakalnici stole ali sede moški In ženske ter drže v naročju aH na vrvici svoje bolnike. Na vrsto prihajajo po številkah. »Številka devet!« zakliče sluga v čakalnico. In mlada gospodična hiti v dvorano z mačko v naročju. Zdravnik po. loži žival na operacijsko mizo In lo otipava »Mačka je povožena. Popkova kila!« prav! zdravnik. »Jutri Jo operiramo; v treh dneh Jo vzamete lahko spet do-
s kokoSlo pod pazduho. Poldrugo uro se je vozH na kliniko. »Nltl les« nltl piti noče,« pripoveduje poln skrbi Zdravnik posluša z Instrumentom kokošje srčno utripanje, pogleda Jezik !n oči ter pravi: »Kokošja kolera! Ni nalezljiva za ljudi, a zelo nalezljiva J« za kure. Kontumadratl Jo moratel Dam vam tekočino, da )o pije namesto vode. Ako pogine, ml Jo prinesite, da Jo bom seciral..« Stara frajla z majhnim psom na vrvici. Psiček se ves trese In začne milo lajati, ko ga posade na mizo. Kakor bi lokalo bolno dete. Zdravnik gleda psu v gobec In vkll na Jeziku rdečo pike. Pslčok stoji nato s po-vešeno glavo zelo žalosten. »Pasjo kugo Imal Takozvano stuttgartsko pasjo boltv-zen«, razlaga zdravnik. »Treba mu več Injekcij. Ostane tu nekal dni.« — Prajla začne bridko lokati. »Nikogar nimam na svetu,« pripoveduje. »RolI 1« tako dober, ljubezniv psiček. Za božjo voljo Itd.« Psiček zre žalosten na svojo Irajlo hi tudi loka . . . Potoin prlneso jetlčnega kanarčka .. . Tako gre dalje. Poleg lo živalska porodnišnica; za psice !n mačke. Večina še pred porodom, nekaj že po porodu. Tu leži velika angorska mačka, zavita v platnene krpe, poleg nje koma] dan star mladič. Mačko so morali operirati. Cesarski zarez! Mladiča so JI morali Iz-rezatl! A mati ln dete sta rešena . . . Tam leži ovčarska pslca. Vrgla le naenkrat 15 mladičev! Strašno! A bo ostala živa. Mladič! so poginili vsi . . . Vsak
—	Iz zadnjih trenutkov prezidenta Hardlnga. Predsednik Oardlng ni umri doma. Zato se bo krsta z njegovim truplom šele morala prepeljati r VVashlng-ton, kjor se sedaj kot zastopnik tn predstavnik vlade nahaja samo državni tajnik Ilugbes. Vsi drugi člani kabineta so na dopustu. Harding je izdihnil v prisotnosti žene ln dveh bolničark natančno ob sedmih, baš ko mu je žena. ki katastrofe svojega moža še od daleč ni slutila, prebirala časnike. Med čitajijem je zapazila, da se je Ilarding nenadoma dvignil z ležišča, toda predno je utegnil izgovoriti eno samo beBedo, je le bil mrtev.
—	Madžarska ln Češkoslovaška. Na Dunaju so bile zadnje dni razširjeno vesti, da se sestane dr. Beneš na svojem povratku iz Sinaje z grolom Bethlenom na Dunaju. Sedaj poroča »Pesti Hirlap«, Ust. ki stoji zelo blizu madžarski vladi, da pojde Bethlen na razgovore o madžarskem posojilu direktno v Prago. Po vesteh madžarskega dnevnika bi Imela od madžarskega posojila koristi tudi Ma-la antanta, ki bi sama dobila nakazilo za posojilo šo pred madžarsko državo. Ko i«-, so te informacije razširile v Pragi, jo I mov.» — Sluga odnese mačko, gosplca češko zunanje ministrstvo takoj pojasnilo | dobi solzne oči ln odide. Nato pride kmet
ino»oc prkjeu na tJinfto povprečno 6v*
papigi to tri do štiri opic«. Na Dunaju J« namreč okoli 50 opic po zasebnih stanovanjih. Tako poroča Dczklarl) Papp i Diu naja.	_
Umetnik stradalec
Dandanes stradati nI več umetnost Človek se namreč vsega navadi, zlasti odrekanja. Sprva sicer težko gre, a polagoma se človek vžM In se čudi, česa vsega nI treba za življenje. Dlogenov J« tudi v JugoslavtJI žc mnogo. Ljudje žlvtf brez stanovanj, brez pohištva In malone brez oblek. In stradalo! Le včasih čltamo, da se tu bi tam kdo te najnovelše umetnosti naveliča In — napravi konec svojemu življenju. Ribniških konj, ki poglnjajo, baš ko to te navadili sploh nič več Jestt le vedno več.
Zato bi donos Aleksander Strcd n!č več ne tmponlraL V devetdesetih letih le bil v Berlinu In na Dunaju neplsna senzacija. Znal Je 20 do 27 dni popolnoma stradati. V tel dobi nI užO nltl grižljaja, nltl mr-vlce. Samo včasih Je lzpll nekoliko mineralne vode ali par kapllc nekega opllata. Nalprel »e |e obilo najedel; nato Je pod najstrožjim nadzorstvom modlclncev tn znanstvenikov brez Jedt sedel, čltal, govo ril In spal 20 do 27 dni.. Kakor |e bil pač razpoloženo njegovo telo. Ponoči ga Je stražllo trole oseb. Brez paznika nI bil nikoli nlkler. Sredi stradalne dobe s! Je nadel težko viteško obleko z oklep!, mečem, čelado, ščitom In sulico ter le lahal. Ljudje »o ga hodlH gledat za vlsolm vstopnino. Končno je postal ves apatičen, rumen, zgubančene kože, starec, dasi Je Imel šele 42 let. Mnogo je doživel ln poto. val kot legljonar ln potnik po .Afriki, Sahari, Arabiji, Oobl 1. dr. ter se navadil tako stradati. Naposled le Izjavtl, da mti Je dosti: 20. ali 27. dne predstave. Potem Je zopet obilo Jedel hi si dal nanositl in jed! ter mnogo pl)ače. Zaslužil |e mnogo. A bil |e lahkomlšllen; zaslužek |e večinoma v Igri ali na borzi zaigral. Mnogo let je zanimal ves svet. A naposled |e omagal, zbolel In v bolnici bedno umrl. Tako pripoveduje o nJem dr. L. Abels, ki jo v Berlinu svojčas vodil novinsko rt^ klamo za Succljeve predstave, ki so zanimale zlasti zdravnike in novinarje.
Kulturni pregled
Narodna galerija v Ljubljani
Javna zbirka slovenske upodabljajoče umetnosti Je točka kulturnega programa. Zahtevala jo Je posebnost umetniškega razvoja na slovenskih tleli, ki so ga krepko oblikovali germanski ln romanski vplivi In ki Je s precejšnjim številom močnih domačih talentov samo-raslo In Izrazito odgovori! na te vplive. Zbiranje historičnih podatkov Je vedlo starejše zgodovinarje do zaključka, da je treba zbrati značllncjša dela vseh dob v neke vrste muzel, od katerega so si obetali materljal za zgodovinski lil kulturni studil In le malo so mislil! na vzgojne lastnosti take zbirke. Seveda Jih Je pr! tel misli vodil samo ozlr na umetniške spomenike zemljepisnega teritorija, notranja celota vsega slovenskega upodabljanja Jim Je bila še neznana. Sele napornemu delu novejših strokovnjakov in ljubiteljev, ki so vzgojeni v tradiciji narodne kulture iskali globljih zakonov ustvarjanja, se je posrečilo uresničiti davno misel Narodne galerije, seveda v popolnoma spremenlenlh razmerah in z drugačnim! predpogoji.
Peter Radlcs le 1. 1866. krepko propagiral ustanovitev umetnostnega muzeja kot podružnice dunajskega miueja za umetnost in umetno obrt, tako močno so bilo ukoreninjene upiavne meje na škodo narodne celote. Cas \oncom XIX. stol. le bil po svoji Izraziti politični In literarni smeri za uresničenje tega načrta neugoden; galerija pa, k! b! lo državna uprava ustanovila kot zgodovinsko zbirko v malih razmerah, ne bi Imela etične
pravice obstoja kot kulturna naprava. Ustanova »Narodne galerije« le padU torej v veliko poznejši čas In Jo Je um ničila lz globljih virov črpajoča gener.i -cl|a narodnega razumnlštva. Tako dobiva skromni dogodek iz leta 1918. svoj splošni pomen za slovensko kulturo, Je obračun s starim nazorom ter začetek novega dela.
Zbirka »Narodno galerlle«, ki )e začasno nameščena v hiši meščanske Imovine, kaže v današnlcm obsegu precc' zaključen del slovenskega umetnostnega razvoja. Sredstva za nabavo umetnin st tekla bolj skromno Iz zasebnih ta Javnih virov, Idealizem, kl Je rodil ta kulturni napor pa Je temboll občudovani« vreden.
Prvi in glavni namen Galerije ie bil, zbrati dela Iz novejšega slovenskega slikarstva. Doba, v kateri v> živeli In ustvarjali WolIovi učenci Janez In Jurij Sublc tor Anton A?.lit, se tako lasno loči od starejše produkcije, da se že površnemu opazovalcu odkrije prav na tem mestu začetek novega, za razvoj slovenska umetnosti usodnega razdobja. Wolfov idealizem, kl Je bi! še v znaku časovnega nazlranja vezan na ozki krog cerkvenih naročil, le sicer vzgojil veliko število učencev, a le trije močnejši talenti so ga presegli ln tl so šli po nove impulze v tujino. Na mesto živllenla, kl se naslanja na gotov etični krog, je uvajala ta trojica gledano, to se pravi, sodobno življenje v umetnost. Spremenjeni nazor je rodil tudi spremenjeno Izražanje, kl |e zanikalo posnemanje in zahtevalo večnega dopolnjevanja. Realizem, kakor se kaže danes očem naslednikov, Je spre-
fvanske Kresnica
posvečeno Meštroviču
Ivan Moštrovič se mudi te del t LJubljani
Hotel bi vseeno še nekaj povedati o Mcštrovlču. Hotel bi nekako opisati njegovo umetnost. Hotel bi veliko njegovo umetnost približati še obširnejši množici.
Toda zdi se ml, da Je vse to Jalov posel. O Meštrovlču Je napisanih že toliko Hogralll v vseh evropskih Jezikih, da bi moja bila povsem nepotrebna. O umetnosti — tudi skulpturi — Je napisanih toliko debelih knjig (a se di lz nllh tako malo naučiti), da bi moj nauk bil le kap-Ha rose v kresni vročini. A hotetl približati t o umetnost množici, to le le nehvaležna naloga. Skušali so toliki poklicani In nepoklicani, a vse Je, mislimo, «za-'nan — trud«.
Kdor Je ne čuti, te umetnosti, mu zaman pišeš, tolmačiš, dokazuješ; kdor Jo 5itl. ne potrebule tolmača.
In vendar, vendar Je treba govoriti In opozoriti, kajti glavna vrlina modernega človeka Je radovednost, važno mu le vendarle Iti ln pogledati. Morda se vendar nalde poedlna Iskrena 'n čista duša, k! se bo ustavila s sorodom občutlem, kl se bo navdušila nad ču-iovltostjo, Imenovano skulptura. Morda )l 'o zasijala tuintam kresnica, In spozr.ala »o tajnosti, katerih se morda niti Meštro. vi< sam ne zaveda. Res. rodil so 5« na
našem, dalmatinskem kršu, toda njegovo pokoljenje |e raslo Iz — Indijel Tam je eden njegovih prednikov bil Buddhln svečenik, — odtod njegova težka borba z Nlrvano. DrugI le bil vojak, — odtod njegova Karma (želja za utelešenjem). «Kal-t! Jaz sem prošel mnoge preporode, Ju-nače, pa 1 ti, solnce — vem — tl ne veš tega.«
Tretll Je bil čarobnjak-svobodnlak, kl je počenjal vse mogoče mojstrovine, prehodil mnoge kraje bujne Indije, spoznal mnoga plemena ta proučil »Sad-hano«.
Ko le strašni Tlmur 15. stoletja osvolil Indijo, opustosll pokrajine, požga! sela In mesta In v eni sami noči dal poklatl sto-tlsoč ujetih Hlndujcev, da mu ne bi ovirali pohoda vojske, — teda) se |e Mcštro-vlčev prednik na čuden način rešil Iz po-kolja to s svojci na vozičku po dolgih težavnih potih prišel v Evropo. Sam Bog ve, kod povsod lih |e vodila cesta. Olavno je, da so dospeli na dalmatinsko brego\ je, se tu naselili, In tu sta mojster-čarobnjak ta Mati-svctnlca rodila našega Ivana.
Ko so rojenice sodile o nlegovl usodi, te delala prva: »Naj bo človek božll!« Druga: »Naj bo velik Junak kakor davni njegov prednik ali kraljevič Marko!« A tretja: »Naj bo čarobnjak - svobodnjak, kl bo tudi kretnenu-kamenu vdihaval življenje, rušil carstva ta vzpenjal se nad zvezde!«...
Kakor so rekle, tako se le Izteklo.
Kajti tudi dobre vile morejo dati le ono. kar ao predniki zaslužili Iu name-
nili. In dale so mu v polni meril Kdor v Jakopičevem paviljonu pogleda njegov prvi »lastni portret (št. 1 — leta 1903)«, opazi pod gostimi, košatimi lasmi še nelzražene, detlnske črto.
Toda v njih se že javlja »kljubovanje nejunaški dobi«, ta te mršave ročice po stvarlteljskl energij! sigurno prekašajo tudi Kllngerjevega Beethovna! DrugI »lastni portret (št. 11 — 1912). kaže že silno Intuicijo In sigurno »moč opazovanja«. Tu se Je vse osredotočilo v čelu ln očeh. Obenem sintetični dokaz, kako duh Izpopolnjuje svojo prvotno obliko.
Potencirajte ta Izraz odločnosti do skralnega gneva, pa evo vam glaver »kraljeviča Marka«! Iz te strule so Kosovski osvetnlkl, Srdja, Miloš, Orlovlč, Borec (6 — 1911). Clm le bi! ta ciklus postavljen v srbski paviljon na razstavi v Rimu 1. 1911,, Je bruhnila vojna s Turki In za nlo osvobojenjel
Pa recite, da nI »Carobnlak«! Jadnl politiki! Vblll so si v glavo, da oni, samo oni sodijo državam ta krojijo zemljevid. Kako hudo se motilo! . . . Oni so kvečlomu le babice, kl pomagajo pri detetovem porodu. (Naravno, zdrava deca se rodi tudi brez babice.) Dozorela zavest narodov daje pogoje njihove usode.
Umetnost pa pripravlja bodoče dogodke In ona edina ostane po vseh polomih, — kakor to tudi Goblneau dokazuje v svoji »Rpialsannci«. V ostalem »nekje nad vsemi .višinami stolulo stari dobri aosood
Bog (s častitljivo belo brado); za n|!m so angelska dostolanstva, pa duhovna vla-dlčanstva ln nato svetovna veličanstva«, — kakor to predstavljajo sta.'« Ikone tn opisuje Andrž Churi.
Nato ne pride ničesar več. Le pdllčno dolga tn debela črta (ki po Einsteinu nltl ne mora biti relativno pravilna).
Za črto zopot dolgo, dolgo ničesar. Šele nato se vrstilo razne skupine »krepko rohnečlh« politikov, kl menijo, da so ustvarili nebo in morje In zemljo ln »vsja ja že v nih«, kl pa le z dece opirajo ostanke maternice. Za politiki pridejo narodi In vse ostalo . Trdi se sicer, da Je tudi j-"«"— umetnost, pa še kaka umetnost! '.fc- Je taka, bi poedinl (ki so zares Izvrstni) spadali mod angelska dostolanstva, ker teda] bi lahko svetu storili več dobrega kakor skupno vse ostale ka-tegoiljo.
Mešttovič vsekakor spa^a v ta dostojanstva kdor se le tako »boril z Bogom svojim« ta se tako odborll, ga je Bog blagoslovil za večne časel Prišla jo tortj vvetovna volna (ker je morala priti) z vso svolo nasilnostjo In nesluteno strahoto. Ivanovi .Junaki« so ostali »Zmagovale!«. Ko ]e Zmagovalec (14 — 1914, težka besedal) stal sred! zagrebškega Zrlnlevca, le prhnll Sokol k nebu pod oblake. Medtem se |e njegova »Pslha« (zagrebška razstava) preko svo-Jega »Spomina« ln ostalih vdovlc spomnila vseh strahot, s katerimi življenje In posebej še »Volna« pretresata ljudstvo, tedal on kirle. IU«. teše »Krlsta« ln »Ptotu.
na vs« mogoče načine. To »sočutle« Je v nJem od davnine, začetka.
In njexov flnomcnain! spomin, k! Je takorekoč Izven prostora ta čas.i (I)ergson ldcntlllclra to z zavestjo) daje vedno novejši ln lačll Izraz človeškemu trpljenju.
Tako »Veliki«, 'r lesa tesani, na križ pribiti nI nič drugc»a ko shema vseh človeških trpljenj ln boli, dolge njegove roko niso drugo ko krila, kl se širilo prott nebu .
»Der MenschheK ganzer JammcT las«t mlch an» (Ooethc, Faust).
Včasi zatulijo vojske, življenje gre dalje 'r zemlja rodi * neoviranem Izobilju. Bujno mlado dekle poleg knjige (zagrebška razstava) v molitvi (31 — 1917) na želi ničesar drugega, nego da pomladi življenje. Sklenila le roke v svojem krilu, široko sedi na zemlji, toda njeni bujni lasje In tudi misli težijo k nebu.
Enostavno obliko piramide kakor tud' ostale oblike zvaja na minimum. A ven-dar daje povsod Izraz popolnosti. In Ima II materinska ljubezen (Z9rtllch-keit) še več sličnlh uprizoritev kot le re-iiel »Mat! In dete.?! Z globino srednjeveških mistikov se umetnik vedno lznov» vrača k motivu »Matere Božle«.
Vendar, vendar nekje v globini Meštro-vičevoia pesniškega duliA — brez vse |u-naški kljubovalnostl to nlrvanskega so-čuti — kllje cvet božjega blagoslova. ŽlvIJenskega daru! V njegovi poslednji fazi se boli In boli izgublja »Voinovtčeva božanstvena muka« —
menil tudi namen slike, meno socljatno Vrednost In pa kulturno stališče umetnika. Kakor )e osvobodil predmet In Izraz, tako le osvobodil tudi umetnika od gotove socljalne plasti ln mu dal Individualno svobodo, ki lo bila pri slovenskem umetniku enaka svobodi berača. Sele danes, ko polagoma pričenja stopati narod kot celota v stopinje umetnika, toro) njegovega duševnega predstavitelja, se spreminja umetnikova nadzemska svoboda v potrebo človeštva.
Razumljivo je, da je prav ta doba v slovenskem umetniškem ustvarjanju ostala pri večini naroda brez direktnega vpliva, ker umetnTna nI nastajala v kontaktu ž njim, zahtevala je za Slovence previsoke gladine duševne Izobrazbe In prav posebno lz tega vzroka Je pričela Narodna galerija zbirati umetnine novejših umetnikov, da vzgoji — ž njimi javnost Po svoji prlrodl je moderen umotvor namenjen Izbranemu poodincu In ostane v njegovi lasti večini oči skrit. Ker pa hrani v sebi visok davek umetnika narodu, zemlji ln dobi, Je lavna zbirka moderne umetnosti tembolj potrebna, njeno Izpopolnjevanje je zahteva prebulajočega se imisla, njeno razširjenje v preteklost pa diktira kontinuiteta vsakega duševnega razvoja.
Schremer-Hubad- Černe-jeva čitanka
za občo ljudsko So le, IL del.
Ni še dolgo tega, kar smo, ako smo vzeli v roke čitanko ali berilo, imeli vtis, da držimo v rokah molitvenik ali pro-slavilno knjigo te ali one vladarske hiše. Slovani v bivši Avstriji pa smo bili še v toliko na slabšem, da so služile čitanke Nemcem kot izvrstno sredstvo za germanjzacjjo. Po svetovni vojni so sa razmere v tem oziru izpromenile in zbolj-šale.
Pred menoj leži H. del čitanko za občo ljudske šole, ki sta jo sestavila llen-rik Schroiner in Fr. Hubad in katere četrto Izdajo je oskrbel šolski nadzornik Ljudevit Cemej. Cena knjigi osom dinarjev jo dokaj visoka.
Borilo bo diibro ustrezalo svojomu namenu ter ugajalo mladini in učiteljstvu, ker se precej razlikuje od starih čitank in heril, natrpanih z dolgočasnimi stori-jami, polnimi moralizovanja in naukov ali pa s šepavimi verzi, So bolj šepave vsebine. Mnogo jo čitanka pridobila z otroškimi pesmicami Cike Jova v Grad-nikovem prevodu in z ljubkimi Župančičevimi verzu Da ni smol izoetati Fran Levstik, jo jasno, in so se prireditelji tega zavedali.
Razdelitev čitanke jo praktična in pri-ftierna. Učitelju je z njo delo olajšano, otroka pa vodi iz njegove najbližje okolice na vrt, na travnik, na polje, v gozd v raznih letnih časih, končno pa v vas, nato v tuje krajo, v prirodo sploh, dokler ga končno ne pripelje nazaj domov in ga pouči o prvotnih zemljepisnih podatkih naše domovine. V celem je 6 poglavij razčlenjenih v oddelke. Knjigo zaključuje državna (no narodna!) himna.
Nečesa ne smem prezreti: premočnoga poudarjanja religijoznosti. No morda iz animoznosti proti verstvu, temveč iz dveh stvarnih razlogov. Prvič, ker imamo na ljudskih šolah za versko vzgojo itak obvezen vorouk, drugič pa iz pedagoškega stališča. Doma, v cerkvi in v šoli čuje otrok toliko o veri, o Bogu, o molitvi, v dejanskem življenju pa je vse narobe ali vsaj drugače, kakor mu to vtepajo v glavo dom, šola, cerkev. Ker je otrok fin opazovalec, so mu s tem lahko vcepi prva kaj nezaupnosti dvomov in negotovosti, ki ne rodi dobrih posledic sa razvoj njegovega značaja. V tej čitanki je n. pr. vBa prva stran polna takih piaznih pesmic. Pri tem seveda ne mi-»lim na pesmice, kakor so Vidina «Na vso zgodaj« (str. 41), »Ptica« (str. 48), Černejeva »Opomin k jietju (str. 48), Tomšičeva »Koga ljubim« (str. 18) itd.
Krištof Smid bi po mojem mnenju lah-
ko derminvno izostal Iz na lih 51 lame.
Luka Sveteo je bil sicer vrl domorodec, vendar bi njegova »Pomladanska« (»tr. 28) brez škodo Izostala, pravtako Jar-nlkov »Vrteo« (Btr. 81).
Naj omoulm še eno podrobnost. Pri čitankah bi se moralo zelo paziti na slovnico in pravopis. V tem oziru ima naša čitanka nokaj pogreškov. Tudi tiskovno napako niso borilu ostalo tuje. — ač.
Aikerčeve pesnitve v prevodih Vrch-
llckega. Zbornik češke »Svetovo Poesle« je prinesel 86 prevodov Jar. Vrchllckoga Aškerčevih pesnitev z uvodom dr. Jar. Boreckega. Prevodi so doloma ponat.isk, deloma novi. L. 1905. jo bil Vrchilcky v Ljubljani, ko so odkrili Prešernov spomenik. lakiat sta občevala pokojna pob-nika ?.e leta 1900. so izšli prvi prevodi Vrchlickoga po izvirnikih. Zdaj so izdani v knjigi, ki jo je založil J. Otto ▼ M
Pragi. Znaea: to ot>8utJ« »ta izvrstno po-
sneta, oblika je dovršena, s fllolotkvga stališča pa prevodi nlBO broz zmot. Vrchllckoga bo namieč zavedlo slovenske ba-M.de, k* to enak« ali podobne češkim, a Imajo različno pomene.
Naslovnik knjigarn in novln v Jugoslaviji) je izdal Jaroslav Merhant v Zagrebu z naslovom »Adresar knjlžura, nakladnlka, paplrnika. novlnstva I tlska-ra u Jugoslaviji 19S8.», Ozira se tudi na Jugoslovanske knjigarno, tiskarne, novi-no 1. dr. v Italiji ter prinaša hrvatsko in slovenske naslove v latlniol, srbske pa v cirilici. Knjiga jo sestavljena zelo praktično.
Shakespeare za ljudstvo. Mestno gledališče v Kral. Vynohradlh je začelo te dni t ciklom predstav Shakospearjevih igrokazov za ljudstvo. Predstavo bo jako poceni, predvajajo pa te samo lažje razumljiva Shakespearjeva dela.
Gospodarstvo
Zagrebška borza
Prošli teden je vladalo na zagrebškem deviznem tržišču veliko mrtvilo In Je bilo prav malo kupčljsklh zaključkov. Sredi tedna se je dinar nekaj okrepil ln tako) se Je pojavilo obilo blaga po vedno nižjih tečajih.
Zadnjega borznega dne se le polavll
na borzi zastopnik, k! je z neznatnimi zneski v dolarjih pričel Intervenirati. Pri pravilnem razumevanju položaja na deviznem trgu, ki jo v spiošnem prillčno ugoden, povoijen uspeli Interveolranja ne bo Izostal.
Na beograjski borzi vodi Intervencijo generalni Inšpektor finančnega ministrstva g. Jakovljevlč, pri čemer se drži načela, da se Narodna banka kot enakopravna z ostalimi denarnimi zavodi udo-iežuie aktivno na borzi.
Odslej se bo torej Interveniralo tudi na zagrebški borzi, ako bo potrebno. Delovanje finančnega ministrstva na borzah v Beogradu In Zagrebu Ima najprej odstraniti disparitete na obeh borzah, ki so se v zadnjem času pojavljale dnevno v
korist beograjski borzi.
•
V včerajšnjem prostem deviznem prometu je bila kupčija zelo majhna. Ponudbe v tujih plačilnih sredstvih so bile znatne. Iz Curlha se le javil dinarski tečaj 5.875. Na zagrebškem trgu so bili nastopni tečaii: Dunaj 0.13225— 0.1324, Berlin 0.00725—0.00775, Budimpešta 0.525—0.55, Milan 408—408.5, Lon-don 431-431.5, Ne\vyork 93.75—94, Pariz 542-545, 'Curih 1685—1690, Praga 276.25—277.25.
Vino
Izgledi vinske trgatve v naši državi so v splošnem dobri. Siabo je stanje vinogradov lo v posameznih krajih, tako tudi ponekod v Sloveniji, kjer nastopajo razne bolezni. Koder jo pomladni hlad škodoval, je pozneje nastopi vša toplota izglede izboljšala. Skoda, ki jo jo letos napravila toča. je bolj lokalnega značaja; žal imamo letos v Sloveniji razmeroma mnogo od toče poškodovanih vinogradov.
Vendar se po sedanjih Izgledih obota obilen celokupni pridelek vina v naši državi. Zlasti kažejo vinogradi dobro v okolici Subotiee in Vršca, kjer imajo še ogromno zalogo Btarih vin, ki jib no morejo niti po izredno nizkih cenah raz-pečati. Zelo povoljni so dalje izgledi v okolici Negotina, Smedereva in Zupe.
Vinska kriza v naši državi So vedno ne kaže posebnih znakov izboljšanja in že se odpirajo vprašanja, kako bomo raz-pečali letošnja vina, ko bo marsikje še ogrumne količine lanskega vina. Zlasti v Banatu je vprašanje posode kritično. Pri nas si vinograduiki pomagajo b točonjem »pod vejo«, da se iznebijo starih zalog. To točenje »pod vejo«, tal, Siri alkoho-
lizem, koristi pravih pa ne prinese, ker vino popijejo često sosedje vzajemno mod sabo. Sicer je ree, da ni prav ogromnih količin za izvoz v naši državi vendar pa je gledati na to, da »pravimo čim več vina v inozemstvo tako V interesu trgovinske bilance, kakor tudi zaradi tega, da te pri nas ne razpase prekomerni konzum vina.
V naših južno-vzhodnih pokrajinah ae pritožujejo, da te popije proveč ponarejenega vina In da zato zaloge naravnih vin ostajajo nerazpečane. Pravijo, da bi bilo lz tega vzroka umestno donestl zakon o zaščiti prlrodnih vin. Pri tako nizkih cenah vin n. pr. v Banatu Js precej dvomljivo, čo Be ponarejanje vin izplača. Sicer pa bi bU tak zakon za vsak slučaj čisto na mostu. Tudi higtjenskl oziri zahtevajo, da bo spravijo Iz prometa nezdrava ponarejena vina.
Država mora po tvoji strani gledati na to, da se vinska kriza olajša, ker je mnogo pokrajin, katerih glavni pridelok je vino. Troba Jo vseetransko podpirati razpečavanje dobrih nepokvarjenih vin proti slabim ponarejenim in pospeševati izvoz. V Bvrho pospešovanja izvoza mora poskusiti vlada, da sklene posebne pogodbe z državami, ki pridejo v poštev kot naSe odjomalke. Po teh pogodbah bi s« morala znatno znižati uvozna carina. Znižati bi so moralo dalje prevozno tarife v državi ln znatno zmanjšati razne davščine na vino, ki se izvaža.
Kakor tmo te nedavno poročali, stremi Italija za tem, da bi te omogočil uvoz italijanskih vin v našo državo. Mišljena bo vipavsko-goriSka vina. Pri trgovinskih pogajanjih z Italijo te pa js treba odločno upreti, če se bo stavila z italijansko strani taka zahteva, ki bo nam pri kritičnih razmerah na našem vinskem trgu zdi tkoro neresna.
Končno je So treba omeniti, da bomo morali, kakor je podoba, v bodoče vedno tkrbno paziti, da bomo pridelovali le kakovostno prvovrstna vina, ker le takšna bodo imela dobre izvozne izglede. Ako enkrat dobe naša vina tlovet, bomo imeli stalne zunanje odjemalce in bo nam ne bo treba vsako leto znova plašiti glede razpečanja vinskega pridelka.
Tvornica bombažnih tiskanim v Kranju
Dne 81. julija 1928. se jo vrSil v Kranju komisijski ogled stavbenih prostorov za veliko tekstilno tvomico, ki bo dala Kranju in okolici obilo zaslužka. Tvornica se bo zgradila v obsogu 20.000 kvadratnih metrov na takozvanem Ga-šteju. Delniška družba, ki zgradi tvor-nico, se je o&novala s pomočjo velikih čoških tekstilnih tvornic pod naslovom JugoelovenRko-čcška tvornica bombažnih tiskanin v Kranju.
Prva stavbena dela 80 že oddana. Kot najugodnejša ponudnica je prišla v po-
Tu so angeli, ki Igrajo, pevajo, pla-čejo In se smejijo, tu jc vse bližja umetnost, ki daje življenju čiste radosti in glasi se večno na nebu. Glasba . . . Mcštrovlč morda najbolj svestno od Vseh dosedanjih kiparjev naglašuje ritem, prvobitno osnovo svoje umetnosti. Kajti brez muzlkalncga čustva ni dobre skulp-turc. «Saxa cantant!« Tu se stika z Wag-nerjem, ki ujtma oblike dimenzij v glasbene motive. Dela enega in drugega so večna harmonija, ki se preliva skozi svetove, Nemec |e toliko srečnejši, ker je naglo našel odziv v vsem svojem narodu. Pri nas pa gre to počasi, zelo počasi! Ako ne bi slučajno poznal Ivana, gotovo sl ga ne bi predstavljal kakor sv. pismo opisuje mladega pastirja, In to kialja Davida: »Bil pa |e lepe postave In lepih oči«. (Daničič.) Tudi sl ga ne bi predstavljal kot neko malo čudovlšče kakor Michelangelo ali Rndlna, temveč zamislil bi sl ga: »žare-člh oči, vražje postave ln silnih mišic«. Ker kdor je v kratkem razdobju toliko lztesal, izklesal, zbil In zlil, ta mora biti nadčloveško silen 1 Morda to ne bi bilo povsem točno. Morda nI povsem točno niti ono o Indiji! Točno pa ie. da je čarolmjak! In da nI vseeno, 3ll je njegov Hram shranjen v kakih .spodpjlh slnambah., ali da se seli v Ameriko. In nI vseeno, ali njegov »Zmagovalec« tto|( na Zrlnjevcu na leseni podlngt ali pa tam, kamor Jc namenjen «v vsei svoj! «la-/l«. To bi bila tudi naSa slava. Pa ie Irako! Zagreb-Nubijana, Junij—Julij 1923.
Dr. Ar,ustalil Pachanv
Zirovnikov zbor in njegov mojster
(Ob petdesetletnem kulturno=deIovnem jubileju g. naducitelja Janka Zirovnika.)
Po dolgi ločitvi prihaja k nam na praznik svojega petdesetletnega pro> svetnega delovanja g. Janko Žirovnik, da se za trenutek povrne v lepe dni, ki jih je preživel v Št. Vidu; zlasti pa, da se sestane 8 svojim Zborom, ki mu je bil pri vsej mnogoličnosti ciljev eno izmed najlepših stremljenj.
V	razvoju St. Vida pomenja Zlrov« nlkov prihod važno razdobje. Prišel je k nam 1. 1890. Iz slovenskega raja — Bleda. CArje zapušča kot ustanovitelj tamkajšnjega «Brainega društva« ln kot graditelj »Gorjanskcga Doma«.
Ne izpolnjuje le vestno svojih dol!« nosti, temveč se z globoko vnemo žrt> vuje narodovi vzgoji Izven šole.
V	kratki dobi 2irovnlkovega delova> nja se so učni uspehi mladine v St. Vi. du čudovito dvignili; največ utehe in privlačnosti pa nudi petje. Do Btotlne učencev poseča z vzorno pridnostjo pevske vaje ob nedeljah ln praznikih; brezdelje in pohajkovanje pojenjava, novi način vzgoje navaja mladino k le« pemu In čednostnemu vedenju. Počasi nastaja pravi pevski zbor, ki v toku razvoja postane dika ustanovitelja in samemu sebi. Mešani zbor je prvikrat zapel na vcsellci pri «Jožefu», odkoder je odnese! najlepše vtise in podžigajo« čo vzpodbudo.
Zlobno-A. ki v človeških ircih nima
počitka, je tudi tukaj pričela poskušati srečo. Ncprijatelji so položili roke na Zbor; mesto da pomagajo pri gradnji prosvetnih postojank, jih rušijo z ne« primerno brezstidnostjo in zahrbtnost« jo. Oznanjali so, da je gojenje narod« no pesmi greh. Nadučitclja 2irovuika, ki je toliko skrbnosti posvetil kmetij« skeinu in sadjarskemu pouku, so pro« glašali za volka v ovčji obleki, ki mu je glavni namen sejanje nevere. Zbor pa se ni omajal; z neupogibno samoza« vestjo stopa naprej, prezirajoč vsa ob« rekovanja in nasilje. Pričenja negovati tudi diuge strani Izobrazbe; vaje izpo« polnjujejo poučna predavanja. Lepa knjižnica je dajala članom priliko seznaniti se z umotvori domačih In tujih pisateljev; vse to pa je stvorilo sčaso« ma tesno prijateljsko družbo, ki je zbog svojih prikupljivih poscbuostl za« slovela po celi Sloveniji.
Ko jo bil Jnnko Žirovnik iz »službe« nih» — prav strankarskih — ozirov premeščen 1. 1909. v Borovnico, to za Zbor prišle težke ure. Mojtter mu je vdahnil tvojo indivldualnoat in zato brez njega ni mogel več tako Intenziv no prospevati. Doljo vrsto let se Jo Zbor shajal t svojim ustanoviteljem vsak mesec po dvakrat deloma pri 21« bertu na Trati, deloma pri knjižničarju g. Francu Matjanu v St. Vidu. Skupaj prežite ure so vedno znov« strinjale člane in jih živo vezale na stare prele« pe spomine.
Vojn« je namah preteki'.« vte. Po šestih letih šele tmo si zoo*i mouli nri«
Rtov portiana domaBa trnoa SlograO. t]
bo graoiia tvornlco.
Progrjjn družbe je ogromen; najprej te bo zidala ln te letot pričela s obratom tkalnica, tiskarna bombaževin ln apre-tura. V tkalnici te bo izdelovalo vae sirovo ln barvano blago za domačo porabo.
V	tiskainl ln apreturi te bo Izdelovalo vse ono blago, ki je dane« pod imenom «Druekware» dobivamo Iz Češkoslovaške.
Poleg teh dveh obratov bo postavi tvornica preprog In Izdelkov iz jute. končno bo sledila predllnlcai tako da bo podjetje kompletno.
Za početek bo podjeje zaposlovalo približno titoč delavcev, preračunano pa jp za 4000 delavskih močL
Občina Kranj in njeni v vsakem oziru zelo uvidevni občinski odbor je šel družbi v vsakem oziru na roko, zavedajoč ee velikih koristi, ki jih bodo novo tvorni-00 prinesle Kranju in okolici. Električno silo da družbi tvrdka Vinko Majdifi na razpolago.
Prometni davek na luksuzno blago v Avstriji
V	Avstriji te je pred kratkim uvedel tplošen divek na potlovni promet v iz« meri 1 %. Poleg tega se od luksuznih predmetov pri prometu v podrobni pro« daji pobir« povišani prometni davek v izmeri 12 %. Za podrobno prodajo se imatri vsaka prodaj«, pri kateri n e kupi blaga poklicni trgovec v t« namen, d« ga v neizpremenjeni ali predelani obli« ki naprej prod«. Ako si hoče trgovec nabaviti luksuzno blago z« nadaljnjo prodajo in «i pri tem prihr«niti 12 % prometni davek, mor« v smislu avttrij« tkih predpisov o davku n« potlovni promet dok«z«ti z uradnim potrdilom obstoj in vrsto tvojega obrat«. Potrdi« lo ae mor« pokazati pri vtakem naku« pu, ako nI dobavitelj z odjemalcem v Btalnlh poslovnih stikih in tta mu n«« tanko znan« vsebino tn dob« veljavno« sti uradnega potrdil«.
Uridn« potrdil«, ki te potrebujejo, d« ti trgovec prihrani 12 % luktuzni davek, izdajajo avstrijska davčna ob« lastva I. stopnje, lnozemcem Izdajajo ta oblastva uradna potrdil« le, «ko predlože potrdilo katere avstrijskih tr« govskih, obrtnih in Industrijskih zbor« nic (Fcldkirch, Gradec, Innsbruck, Ce« lovec, Llnz, Salzburg in Dunaj) o ob« ttoju in vrsti njihovega obrtneg« ob« r«t«.
Zbornice izdajajo potrdil« vitkemu inozemskemu trgovcu, ki dokaže, da je v resnici trgovec. V tem primeru su smatra za zadosten dokaz potrdilo tr« govske zbornice, v katero okolišu izvr« šuje trgovino, ali potrdilo konzularnega zastopstva lastne države ali pa potrdi« lo avstrijskega konzularnega zastopnika njegovega okoliša.
Interesentom je teznam blaga, ki te v Avttriji glede plačevanja davka nt poslovni promet tmatra za luksuzno blago, za katero se pobira davek le v podrobni prodaji, na vpogled v trgov« ski in obrtniški zbornici v Ljubljani,
TRŽNA POROČILA.
Novosadska blagovna borza (3. t.
m.) Pšenica: baška, 79—80 kg, 2%, 2.5 vagona 365; baška, 79 kg, 2—3%, dupll-kat kasa, 5 vagonov 365—370; baška, 78—80 kg, 2 %, postavno Sombor, 2 vagona 370; baška, 78—79 ki, okt.-nov. 100% kasa, 3 vagoni 360; banatska, Sen-ta 79—80 kg, 2%, 8 vagonov 360—362.5; srbljanska, Beograd, dupllkat kasa, 78— 79 kg, 2—3%, 19 vagonov 345; srbljanska Klenak, 78/79 kg, 2—3%, dupllkat kasa, 6 vagonov 345, Ječmen: baški, 64— 65 kg, ponudba 300, baikl, 64—65 kg, stari, 1 vagon 300; sretnskl, 70 kg, 1 vagon 315. Oves; baški, 4 vagoni 300. Turščica: baška, 5.5 vagona 285.5; baška, dupllkal kasa, 1 vagon 285; ba-natska, Senla, 1J vagona 285. Moka: baška, »0«, 14 vagonov 578.5—600; »0«,
Jatcljsko stisniti roke. Društvo ln zbor je bilo treba obnoviti z mladimi moč« ml. Vestnosti koroškega rojaka g. Kra« inolca sc imamo zahvaliti, da vstaja in skuša stopiti na pot prejšnjega tudi sc« danji pevski naiašcaj.
Letos proslavljamo hkratu z Jublle« jem Janka Zlrovnika, ki ga Je odlikova1 kralj Aleksander z redom sv. Save za zasluge na polju slovenske glas*-« — saj ima prvo mesto med zbiratelji in harmonizatorjl slovenske narodne pes« ml — tudi petindvajsetletnico Zbora.
Želimo, da se spomnijo častitljivtga jubilanta vsi narodni krogi, zlasti pa njegovi stanovski totariši, ki te dni zboruj »jo v Ljubljani. Prijatelje pro« svete vabimo na njegov praznik 5. av« gusta. Lep izprehod vas privede danes do Slepega Janeza v 2apužah, kjer bo društvo svojemu dragemu ustanovitelju poklonilo lepo dipomo, delo našega tli« karja Gaspariji. Slavnost bo imela zna« Ca) prisrčne manifestacije delu in po« žrtvovalnosti, ki je najkrasnejša krona življenju vsakega moža ln ki jo naj ?rožlvi naš ljubljeni stvaritelj z zavest« nlm ln "csnlčnim ponosom.
D a g". JanKo Zlrovnlk: St. Vid Te z zanofom pozdiavlj« in Ti želi troče in zdravj« In tlavel
RUR med Nemci. Karel Capkova drama RUR, ki bo je z velikimi UBpehl uprizorila že na mnogih B,vetovnih odrih, mod drugim tudi v Angliji, je nedavno prišla na vrsto x mojjfckflvskeni »Scliau-tnielhausu*.
siptra, z vagona 590; »2«, 1 vagon g^j, »2« 1 vagon 540—500; »6«, 2 vagona 431)! »6.5« banatska, 4 vagoni 400. Otrobi' baški, v papirnatih vročah, 2 vagona 15^ Tendenca nespremenjeno popuščajoča.
Tedensko poročilo z iltnega trsa (4. t. m.) Kupčija z žitom J« bila v" prošli teden slaba. Dovozi so bili ma|hj| ln tudi povpraševanje slabo. Konzm turščlce Je zelo pojenjal, ker js že precej ječmena v prometu. Na zagrebškem lit, nem trgu so bilo nastopne povnrečn« ceno: pšenica 340—375, rž 315—323, |e{, men 285—300, oves 290—300, turščica 285—300 Din za 100 kg ab vtovorna po, staja.
Trg s kožami In usnjem (4. t m.)
Cene kož narastle. Povpraševanje veliko po težkem blagu. Tržijo so: težke gove|« kože po 23.75—25, lahke po 21.25—23, telečje kože po 37.50 Din za kg. Cen« usnju v Zagrebu: rjavo kravje usn|e 110 do 120, kruponl 108—115, lahki 105—108, vaches težki 80, lahki 70, podplati 6(U 65, avernl 38—40, vratovi 50—55, boks črni 28—30, barvasti 35—45, JevTO 3Q_ 45, barvasti 40-60 Din.
= m. ljubljanski veliki Sejem bo, to.
deč po dosedanjih pripravah, daieko pr«. kaial prva dva Sejmišče v obsegu 40.000 kvadratnih metrov Jo leto« tkoro te pr«. majhno. Število razBtavljalcev je zelo nt raslo in znaša sedaj okrog 700. Zelo lepo Jo zastopano tudi inozemstvo. Iz Kr-»trije se udeleži velikega tejma 48, U Nemčije 87, lz Ameriko (U. 8. A.) 8, U Anglije 6. Iz Ceškotlovaške 24, Iz Fran. cljo 20, lz Bolgijs 8, iz Švice 1 tvrdka. Domače gospodarstvo bo pokazalo velik napredek. Predmeti, ki tmo jih le uvažali, bodo letos razstavljeni kot U' delki domačih podjetij, tako r strojni elektrotehnični, kemljtki ter drugih tku< pinah. katerih bo letos 21. Novost bo letos vrtnarski oddelek z okrog 40.000 t* dikami najmodernejšega cvetljičnjaka.
= Za Izvoznike suhega In kontervin« nega sadja. Tvrdka lz Newyorka lell stopiti v ttike z izvozniki tuhoga ln kon-torvlranega ladja. Naslov tvrdke Je do. biti v trgo vtki In obrtniški zbornici 1
= Osnovanje državne poljedelske bas, ke. Vlada pripravlja načrt zakona o os. novanju državne poljedeltke banke, ki bi omogočila širokim slojem naroda, da pridejo do kredita pod povoljniml pogoji
— Južna železnica. Z Dunaja poroča, jo: Tekom prihodnjega tedna te vrši ts ja upravnega tveta južne teloznioe. Nt seji te bo zavzelo ttališče napram položaju, ki jo nattal zaradi ugovora generalnega komisarja dr. Zimmermanna. Kakoi se glasi, bo žo v početku prihodnjega tedna prispel na Dunaj italijanski delt' gat državni svetnik Brocchi ter bo razpravljal z dr. Zimmermannom o zadevah južne železnice.
= Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 8. do vključno 14. avgust« 10.919.900 odstotkov.
= Prisiljeno povišanje obrestno men Nemške državne banke. Iz Berlina poročajo: Centralni odbor Nemške država« banke jo predlog direktorija za povišanj« obrestne mere od 18 na 80 odst odklonil. Kljub temu pa je direktorij vztrajal na tvojem predlogu ter izjavil, da te bo povišanje vendarle Izvršilo, češ. da ima centralni odbor po statutu le posvetovalno vlogo.
Prati „6olser"-cetl]l, čevlji u smučI ter lovski tailjl
Tteh rrtt to Izdelujejo T znani tolului čevljarski delavntol
J. BRAJER
LJUBLJANA Turjaški tre (Breg) 1.
Istolam to izdelujejo tudi vse vrtto drugih obuval, oi najpreprostejše do uajfiaojše izdelavo. 126 Cen« solidno 1 PozlreZba toCnil
Športi (epe: ?
lz tukuja la atnja, šivane klobuke ter hiSue torljo izdeluje Albin Jazboo, Kranj,
Paviljon „L" št. 464 na Lju bij. velikem sejmu.
Vi imate pravico
d a pri kupovinju zahtevate blago
boljše k v n lnclo. Oitlnčn«, #.nlilrva|le oq Vaifgilčre.fijatj«, d« Vam n« V»8e čevlj« pribije puve P»lm» kančiik pp:p*lnil'« in knuiuk potplatc.
Veliki inkvizitor
ljubezenski roman Iz najsramotnel-Se dobo Človeške zgodovine.
<Da, ds . . . nlfi ve8 ne tožim,« je odgovorila Dolores skesano. «A kako morete prenašati tolik smrad vi, gospod Coco, ln drugI vaši tovariši?«
•Komaj parkrat na dan švignemo tod skozi,« je pravil paznik; . . . .komaj par minut smo tu, a že zbcžimo Saj samo zato ml je bilo mogofte, da sem vas privede! semkaj ... A glejte, tu je vaš gospod oSe!»
Odklenil ie težka železna vrata . . . (s jeCe pa je puhnil oblak debelega smradu, ki se je 6util kakor gost dim. Dolores se je opotekla in se ujela za ramo patra Jožefa. Coco pa je prižga svetiljko blešfienko in jo nato izročil patru:
«Tu . . . posvetite sil* je dejal. /Toda, za božjo voljo, ostanita tiha in opravita naglol Ako pojde kdo mimo, ugasnita lufi ln se ne genlta! Preden bo ena, pridem po vaju.»
In Coco je odšel.
Pater Jožef in Dolores sta prestopila prag. Nekaj hipov nista videla ničesar. Svetloba ju je slepila in dušilo ju ie. Sele ko so se jima oči navadile luči, sta opazila v ozadju ječe, ki je bila dolga ln ozka, na široki, nizki klopi ali prični spečega moža. Gole stene so bile umazane sive, prašne in porasle s plesnom, tla črna ln sklizka, v kotu pa jo stal čeber, pokrit z desko. Iz tega čebra se je širil daveč in dušeč smrad. Le enkrat na teden »o izpraznjevali po ječab te čebre , . . Luč in zrak sta prihajala v to kotanjo le skozi majhno okroglo odprtino pod stropom. Zato jo bilo v ječi tako vlažno, da je bila cunja, na k&teri Je Bpal Jetnik, čisto pre-perela in mokra. Zveri po zverinjakih imajo stanovanja, ki so kraljevska, in vsak, tudi najslabši svinjak je grofov-6ko bivališče v primeri s temi ječami •svete* Inkvizicije . . .
Drgetaje in ihteč se je približala Dolores svojemu očetu. Sklenila je roki, kakor bi molila za mrliča. Očetovega obraza ni videla, ker je bil obrnjen k steni; toda opazila je, da so mu dolgi lasje skoraj čist« osiveli.
Spal je oče, a neprestano tiho Ječal.
«0h, oče, kako stražno trpite!« je iz-
« ,.———"""n......imunim™
pregovorila. Ne bil bl Je slišat, a pater se je z nogo zadel ob verigo ua tleli, da jo zarožljala.
«Za Boga, kaj hočete zopet? je tedaj planil grof, a se takoj zopet zgrudil in zastokal. Dolores je videla očetov mrtvaško blodi in strašno propadli obraz, njegove krvave oči iu oteklo, modro zabrekle ustnice.
«Oče, kakšni stel« so je zgrozila. «Kaj se je zgodilo?« Jaz som, vaša Dolores . . . mar me ne poznate?«
•Ti? Ah, Dolores . . . hčerka, hčerka moja! Kako sem srečen, da te vidim!« je nerazločno jecljal grof. A za-manj se jo skušal dvigniti. Obraz mu je gpačii v groznih mukah in oble žal je nogibno. Njegovo izpahnjene roke, otekli, krvavo odrti zapestji, ob-tolčene noge in razpotognjoni boki se niso mogli pokoriti njegovi volji.
Njegova hči edinka, ki je zanjo trepetal dva meseca, je stala pred njim, a ni je mogel objeti in celo jezik mu je tako zatekel, da je komaj momljal, šepetal ter jokal, jokal . . .
Samo gledati je mogel svojo neskončno ljubljeno hčerko — drgetati od hrepenenja po njenem ličecu, kl bi ga tako rad pobožal, in Hiteti, ihteti... Ko so ga mučili, je bil junak; sedaj, ko je imel hčerko pred seboj, je bil slabič brez ponosa . . . samo oče, živa, obupana, brezsiina ljubezen . . .
•Torej si svobodna?« je vprašal naposled z izrazom tolike radosti, da je bil pater Jožef ves prevzet in se je nehote zgrudil pred gubernatorjem na kolena.
•Kdo je ta menih?« je vprašal grof.
•Angel, ljubi oče,« je odvrnila Dolores, »angel, kl me je prlvodel k tebi.«
•Prepozno!« je zamrmral guber-nator.
• Zakaj prepozno? Res, strašno trpiš, toda rešimo te,« je odgovorila pogumna hčerka.
Razumela ni, da je izpremenila Inkvizicija tega krepkega moža v onemoglo truplo, ki umira.
Pater Jožef pa so ni mogel premagovati. Pogled na nesrečneža mu je vzbudil silen gnjev in dušile so ga solze. .Ubogi otrok, ali no vidite, da so mu krvoločne zveri otrgale kite in zlomile kosti?«
•Molčite! Molčite!« je živahno vzkliknil grof.
Toda bilo jo prepozno. Sedaj jo tudi
Dolores razumela vse. Uničena se je zgrudila pred očetom na kolena. Než 110 In božajoče je dvigala ud za udom, ga oglodovala in poljubljala ter neprestano ječala:
•Ubogi, ubogi moj oče! Kaj so storili iz tebe! Mučili so te. Umorili so te! Moj zlati, moj bedni oče! . . . Kaj mi je Btoriti? Kako naj ti pomagam?«
Ampak niti otroške solze, niti rahli, ljubezni polni poljubi niso mogli razži-vetl medle iskre življenja, ki je tlela v njenem očetu.
Dolores se je polotil divji obup. Vsa razjarjena ae je obrnila k doininikancu in je siknila: «Vi ste vedeli to, a mi niste ničesar povedali!«
•Ko bi bil vedel, sennorita, bl vas nocoj 110 bil pripeljal semkaj,« je odgovoril Jožef. »Tudi mene so prevarali. Mučiti bo ga morali neposredno po zaslišovanju. A to Be ne zgodi skoraj nikoli. Tudi veste, da sem bil prisiljen preživeti včerajšnji dan izven Sevilje.«
•O Bog, o Bog! Prepozno sva prišla. Umorili so ml ga! . . . Oh, poglejte te ubogo roke, don Jožef! Kako grozoviti, kako brozsrčni bo ti krvniki! Ubožec! Niti geniti bo ne more... A zakaj vse to? Cesa te dolže, ljubi očo? Kaj si jim storil ti, kl si tako blag, tako pravicoljuben?«
•Trdijo, da sem krivoverec, lutera-neo . . . da moji pomagači skrivajo tebe in . . . tvojega ženina . . . Este-sana . . . Izdajalec sem, pravijo, jaz da sem povzročil napad na guberna-torsko palačo ... na sedanjega gu-bernatorja Honriqueza . . . trdijo, da sem dal nahujskati tolpe ... ko sem vendar že dolge mesece zaprt . . .»
Le težko in v presledkih je pripovedoval nesrečnež. Videti je bilo, kako vsaka izgovorjena beseda le še huje trpinči njegovo izmučeno telo.
Hčeri se je trgalo srce.
•In ti rablji se Imenujejo božje namestnike! Ti mesarski psi govore o sebi, da so nasledniki Kristusa!« je ječala Dolores. «Ni jim dovolj, da bo te takole nečloveško izmučili, vrgli bo tc še v ta grob, poln gnusobe in smradu. Niso ti izprali ran in jih niso zavezali. O zveri, zveri! Moj Bog, kako moroš dopustiti tako krivico!«
•Pomiri se, otrok,« je dejal nežno gubernator, «saj ni tako hudo, kakor so ti zdi. Mojo rane se morda še za-
celijo . . .»
•l)a, morajo se zaceliti,« Je dejala odločno Dolores. »Tu pri tebi ostanem, stregla ti bom in te lečlla. Kdo bi se drznil, poditi me od očetovega lo-žlšča?«
•Sennorita, za božjo voljo, bodite
pametni in predvsem zaupajte mi!« jo vzkliknil pater Jožef ves obupan. Tu ne smete oetati, ako hočete rešiti svo-
{ega očeta. Mar ne veste, da Be don istevan in lviui z Avile na vso moč trudita, da bi iztrgala gospoda guber-natorja iz rok inkvizicije? Ze te dni bo morata vrniti.«
Ob teli besedah jo zasinil žarek nade, ln Dolores so jo nekoliko pomirila.
•Don Jožef, povejte mi, ali jo res šo možno izločiti te strašne očetove rano? Povejte po pravici kakor prod Bogom!« je vprašala Dolores.
Pater Jožef jo bil nekoliko vešč ra-nocelništva. Pregledal je gubernatorje-vo telo, potem je dejal:
•Prisegam vam, da bo vaš oče še lahko hodil. Coco mu izpere rano in mu bo prinašal krepko hrane. Čeber so mora izprazniti vsak dan iu ječa se prezrači vsako noč.«
•Dobro torej,« je nadaljevala Dolores, »počakam, da se vrne prečastlti Ivan z Avile.«
•Vi, gospod grof,« je dejal mladi menih gubernatorju, «pa se kažite močno pohabljenega in onemoglega! Glejte, da se kolikor možno odloži vaše drugo zasliševanje. Varajte jih! Pustite svojim prijateljem dovolj časa, da lahko delajo v vašo koristi — Bog se nas gotovo usmili,« je nadaljeval v mračni eksaltlranosti, «dan osvete ni več daleč!«
•Sedaj, ko vem, da Jo moja hči svobodna, laliko vso pretrpim,« jo odgovoril gubernator. «Samo nikari nas ne izdajte, rotim vas!«
Manuel Argoso se je b strahom ozrl po dominikanskem iukvizitorskeni oblačilu mladega moža.
•Ne dvomite, oče! NJemu Be imam zahvaliti, da sem še svobodna,« Jo dejala Dolores, ki je razumela očetove pomisleke; «on me je skril ter obvaroval sramote in smrti.«
•Bog vam poplačaj, gospod!« jo šepetal grof.
V tem hipu so zadoneli koraki na stopnicah, ki vodijo k ječam. Jožef je urno skril svetiljko pod svojo kapuco
ln je Šepnil: »Nobene besede red! Po.
čakajmo!«
Rožljanje ključev, kričanje, krčevito ihtenjo se jo približalo in se zopet oddaljilo. Odprla bo se težka vrata ječe nekje v bližini, še par pridušenih krikov, in potom je bilo zopet vse tiho.
Slugo «svetega oficija« so privlakll novo obdolženko.
•ženska,« je dejala Dolores lamolk. lo, .zopet so zaprli novo žensko žrtev.«
•Pojdi odtod, pojdi!« je vzkliknil gn. bornator. «Zrak te ječe jo kužen; vrni se v svobodo, moja Doloresl Ako Bog da, se vidiva zopet. Pojdi!«
•DA, vidiva se zopet, oče; gotovo se vrnem.«
•Ne, semkaj mi nikar ne hodi več! Prepovedujem ti! Stori vse, kar morel in kar hočeš za mojo osvoboditev, ampak prosim te, semkaj ne hodi!«
♦Pojdiva, pojdiva,« je silil tudi patei Jožof. «Res je, v ječah svetega oflelja ni človek nikoli varen.«
•Se ne! Oh, še ne!« je prosila Dolores ter se oklenila svojega očeta.
•Mora biti,« je dejal dominikaneo in je skoraj šiloma odtrgal hčer od očeta. •Z Bogom, don Manuel, in vztrajajte! Prijateljo imate, ki vas rešijo.«
Tedaj je Coco urno odprl vrata ln jo znklical patru Jožefu:
•Reverenca, rotim vas, odvedite sen-norltol Nič več ni varna tu, in svoje življenje tvegam, ako no odideta!«
• Pojdiva!« je rekla Bedaj tudi Dolores, »Cocovega življenja ne maram spravljati v nevarnost!«
•Z Bogoui, ljubi, ljubi oče!« so je poslovila. »Veruj in — zaupaj!«
In objela ga je poslednjlkrat ...
Zapahnila so se vrata ječe in pater Jožef in Doloros sta odšla zopet po dolgih temnih hodnikih. Vodil ju je Coco.
Bilo je okoli tričetrt na eno ponoči. Komaj Bta bila Dolores in pater Jožef na cesti, se jo Coco vrnil k grofu, ga odel s starim plaščem, odprl vrata na stežaj ter odvalil čeber nekam v temo. Baš je ura bila eno, ko je Coco doepel na glavno stražo lil izročil ključe svo. jemu tovarišu nasledniku . . . Grof j« bil umit, njegove rane očejene ln za. vezane. Olajšan bolečin in smradu je mrmral nesrečnik iz globin svojo duše molitev hvaležnosti in vdanosti v božjo pravičnost.
Lekarnar dr. Gabrijel PiCG
naznanja cenjenemu občinstvu, d% se
preseli v ponedeljek dne 6. avgusta s svojo lekarno v na novo predelane in najmoderneje urejene prostore v lastni hiši
na Dunajski cesti štev. B,
Ob tej priliki se cenjeno občinstvo naproša, da ohrani podjetju, ki obstoja že 50 let v Ljubljani, tudi v nadalje svojo naklonjenost.
LiSSHEaS
1109
m sirovo
znamke ..Laktor"
v velikosti Od 2 do SO Utr. dobavlja po najnlijlh oenah
Čuček&Koubik
tovarna • gospodarskih strojev
Strnišče.
Preden oddasSe sejni ogias v časopise, pomnite,
Ja stana vsak ogla* pr| nas prav toliko kakor pri 6ato-pisnih upravah, poleg tega pa si
prihranite mnogo denarja, dela in skrbi,
ker vodimo ml namesto Vas brezplačno dotlčno dopisovanja tor oskrbulemo vso kontrolo Na žello postrezamo Interesentom
rade volje s podrobnimi proračuni	190,
za vsa časoplso Jugoslavija kakor tudi vseh tujih držav
anončna In reklamna družba z o. z.
Centrala LJubljana	Beograd podružnica
Telefon 174 - Kongresni trg 8	8remska ul. 0 - Telefon SO-OO
Primarij dr. Fr. Derganc
zopet ordinira «»
Ljubljana, Komenskega ulica 4.
ULtm MIKUS
LJUBLJANA, Mestni trg 15
IzdelovatelJ dežnikov.
Na drobno!	Na debelol
Zaloga sprehajalnih palici vopravlla točno In solidno I
- fi,-.,,- \'lr	t -.'
jiL >'.-^sfc iiiU ■ -----i v. '- , , -,
Rudna vožnja v
ii	U T 5222252
^ IMifc.	j»*no
Ameriko z novimi velikimi parniki. Posebno priporočljive so lil kajuto 8 svojo izvrstno prehrano, snago in veliko udobnostjo. Hitra in varna vožnju 1
Zastopnik podružnico za SL0UEHI30 „5eu rnoiumšhega LIayda" 4118
Zaloga klavirjev in pianiiiov — : T ~
najboljših tovarn BBnandorfer, Czapka. Shrbar,	tf^T- ^Jg g jp^ \f ^ £§, g
najboljših tovarn BBnandorfer, Czapka. Shrbar,
Sohvvelfihofor, Original Stlngl itd.	85
JERICA HUBAD, roj. DOLENC
LJUBLJANA. Hilšerieva ulica št. 5,
Ljubljana, Miklošičeva c. f3
(za sodiščem).
V Interes« vseh jugoslovanskih trjgovcev Je, da posetljo
4128
od 2. do 9. septembra 1923. Znižana vožnja na češkoslovaških in jugoslovanskih železnicah.
Pojasnila dajat
ALOMA COMPANY
Anončna In reklamna družba z o. z.
LJUBLJANA: Kongresni trg 3. BF.GGRAD: Sremska ul. 9.
FRAN RAVNIKAR
Ljubljana, Linhartova ulloa, St. BB.
Stavbno in umetno tesarstvo, stavbno mizarstvo, parna žaga in lesna industrija.
Telefon St. 4IB. — Pofttnl čekovni zavod »t. 11.428. Prevzemanje zgradb, hiš, vil, stolpnih streh, vrtnih utlo, balkonov, verand, stopnio, vrat, oken; mrežaste nosllnloc za Industrijske stavbe, dvorane In razstavne zgradbo, za večje razpetlne od 12 do 40 m po lastne« sistema.
fctanojo * državnim davko« na Inaerst« vrsd do CO bMedl Dta S*—, vsska nadaljnja haaeda 50 par teč. — FMa6« — vodno nopro) (lahko tudi v anamkah). Na vpratanla odrovaria uprava (o, ako jo vpraStaja prllcžar.a znamka za odgovor tar manlpalaoljaka prlatojblna (1 Ota).
BlEdASBj&dlsdti Višji ekonomski uradnik
Organizator, vešč knjigovodstva, iš&e primernega dela ka popoldaucke ali večerno ure. Cenj. ponudbo pod „Do-laven" na podr. , .Jutra", Maribor.	72S5
Prodajalka
(kurjena v trgovini ■ meša-blm blagom, teli premenltl tnosto. Gre najraje na detelo. Cenj. ponudba pod „Veatna In zan«aljlva" na upravo Jutra", Maribor.	7286
Snažno delile
do 20 lot staro, m aprojma ea lahka hišna dola pri bolj-H rodbini. Naalov t opravi Jutra".	7007
Šivilja
fr ur Jen a sa perilo s« •prejme za na dom sa takoj aH ppzneje. Ponudbe na upravo ,, Jutra" pod ,Belo perilo'.
7270
Kupim
otroški voziček. Ponudbe s navedbo cene pod ..Voslček" na upr. 'Jutra*.	7297
Kupim
suho bukovo oglje. vllano la suha bukova drva vsako množino franko vagon, tudi sa Jesenako dobavo. Ponudbe pod ,.Kupčija" na npraro •Jutra'.	7295
Kupim
kompletne strojo sa plstonje volnenih lzdalkov. Ponudbe a oanačbo štovllk« In sistema kakor tudi navedbi* cena na upr. „Jutra" pod .Industrija'. Kupijo so stroji tudi posa-mesno.	7285
Kupim
Kot praktlkant
feli alužbe absolvent trgovsko šole s nekaj maaecl prakse v kakršnem al bodi trgovskem podjetju. Gre tudi ba deželo. Nastop takoj ali pozneje. Pouudbe na upravo >,Jutra" pod .Marljivost'.
7276
Knjigovodja
/amoatojen ln koreapondent (slov., srbohrv., nem.), išče primerne službe. Na«top takoj. Ponudbe proalm pod ,,Desetletna prakaa" na upr. ,Jutra'.	6415
Strojepiska
Začetnica,	Uče službe. Ore
tudi Izven	Ljubljane. Naslov
pove upr.	„Jutra" pod ,Za-
Četntca*.	7829
Brivskega pomočnika
Itarojšega, dobrega delavca, t>DroJme takoj Novak, brlveo v Mariboru.	7252
Fina šteparica
ra zgornje dele čevljev,
r prejme Ae nokaj atalnih na-točnlkov za delo na dom. ■— Ponudbe do 10. avguBta na upr. „Jutra" pod ,6teparloa'.
72G3
2 do 800 metrov Industrijskih tračnic ter 2 vozička za prevažanje krlov, taganlo. — Ponudb« na Kari Kovač, Sta-rl trg. Rakek.	7272
Orehove hlode
prtma od 80 cm debeline naprej, merjeno brea kote ln od 2 m dolllne naprej kupu-Jem. Oziram ae samo na ponudbe s navedbo cen franko vagon nakladalne postajo. — Rudolf Zore l Komp., Ljubljana. Gledališka ulica št. 7. II. nadstr.	6908
Gobe
kumno, Janež. lipov cvet Itd.
VSAKO'-VRSTNI KROGI3IČNA:
fcEie£cA
ČPECMUTETE
t^ue&SAHA
PALAČA D*KRED*BK*
9 v-oken
fino lzdolanth. modernih. 160 om vlioUlb, primernih s. vsako stavbo, bo proda. Ogledajo ae lahko v restavraciji g. Lamperja v Sevnici.
7140
Stroj
D v« mali posestvt
po tri orale njiv In vinograda, poslopje, v dobrem .ta-nju. 6 minut od rudnika, pri-pravno sa vaako obrt, vsako po 40.000 Din, sta naprodaj. Ve6 povo Josip Becol, Ro-ItanJ 67, liajhenburg. 7212
KavarnlSka hiša
a koncesijo, tudi Ka (čistilno, v Industrijskem mestu na glavnem trgu, pri Celju, a. proda. Plačati It treba 1C0 tlsofi dluarjev. Ponudb. J. poslati pod »liro „Kavarna'' na upr. „Jutra".	«1199
Vila
moderna stavba sa dva d rutini a komfortom, kopalno sobo, gospodarskim poslopjem, v mirnem delu Maribo* ra. se pod ugodnimi pogoji proda. Goapodarako poalopje a elektriko ee lahko adaptira ca manjšo industrijo. Stanovanj« se kupou prepusti. Event. se aprejm« družabnik t svrho Tspostavltve tovarne. Ponudbe pod ,,25 tisoč predvojnih kron" na podružnico „Jutra" v Mariboru. 7255
tfa hrano In stanovanje
ep roj m oni 2 gospoda ali 2 gospod Itn l; podučujera tudi klavir. Naalov pove uprnva ,,Jutra".	7044
Na hrano lo stanovanje
se sprejme v dveh dobrih hI-lah v Kamniku psr učenk, ki bl obiskovale meščansko šolo v Mekinjah. Naalov: ..Ugodno stanovanja". Kam-
nik.
T028
Trgovski lokal
v LJubljani so proda. Naalov v upr. ..Jutra".	7227
Lepa opremljena 6oba
se odda 2 gospodoma aH sa-konakemu paru. Naalov pove upr. ..Jutra".	7238
Vpofcojenec
obrtnfk. s dobrimi prejemki, ioll znanja s vdovo ali samostojno goapodlčno srednje starosti, samo da Ima stanovanje. Ponudbe pod ,.Poštena ln dobra" na upravo „Jutra".	6888
Mtnutaktura.
Katera veletrgovina bl ho-tola trgovca na delell tala gatl v komisijsko prodajo ali na upanje, druge ugodnosti ustno. Ponuabe na upravo ,,Jutra" pod ..Trgovoo na deželi št. 100".	6991
Znanja z gospodično
radi ženitve želi trgovec. — Oenj. ponudbe s sliko, kl bo pod Čantno besedo vrnjena, na podr. „Jutra", Maribor, pod ..Lepo bodočnost". 7179
Trgovska hiša
s dobroldočo trgovino na glavnem trgu v Industrijskem mestu pri Celju ss proda. PlačaU Je trebu 200 000 dinarjev. Ponudbe pod Alfro ..Zlata Jama" na uprsvo ..Jutra".	69Qo
Malo posestvo
pri Brežicah (približno 4 orali), obstojoče Is njiv. travnikov, gozda, hiše ln hleva, zelo ugodno ra trgovino, se proda ca 45.000 Dlu. Dopisi pod „J. P 45" na upravo „ Jutra".	6711
za pletenje nogavic It 8 Je naprodaj. Naslov na podr. „ Jutra", Maribor, pod
„400". 7124
Oerftak * Oo.. Ljubljana, Kongresni trg It. 10.
Uro štoparico
novo ali rabljeno, kupim takoj. Naslov povo uprava
..Jutra".	7169
Za trgovsko učenko
r Ljubljani ali na delell dum
"I letno, snatno, ubogljivo rl"kl!co s 6 razredi osnovne I le. Proeta brana ln stano-»r nje pogoj. Ponudbe pod ..(Jčenka" na Aloma Compa-i.y, LJubljana. Kongresni trg Št. 3.	7280
Stenografinja
fn strojepiska Išče primerno ii sto. Cenj. ponudbe Je po-: !ati na upr. ..Jutra" pod ..'£nčetnlca".	7156
Sprejme se
r-naka, poštena, zanesljiva, I i razume kuho in lahko hiš-i o delo, k boljši družini. Na-ftop takoj. Naslov v upravi ..Jutra".	7147
Trgovska pomočnica
f^e službo v trgovini. Ia-1 žbana je prodaje mnnu-i Mure, Bpeccrlje, Žoler.nlne, l''aka. Cenj. ponudbo na v; r. „Jutra" pod ..Marljiva .
7133
Prodajalka
tf- 'ro lzvežbana v trgovini s i iošnnlm blagom so sprejme pri Antonu Vodenlku, Petrov-
prl Celju.
Proda
se skoraj nova frack-obleka In amoklng po nizki ceni. — Ogleda ae pri hišniku Miklošičeva coata 16, IV. nadatr.
7298
Seno
sladko tn polaladko dobavlja na vagone po Jako nizkih dnevnih cenah Franjo Mastnak, 8v. Jurij, JuŽ. žel.
7281
Psica
pristne volčjo paame napro daj. Naslov pri upr. ..Jutra".
7268
Spalna oprava
komletna. is eglptovakega rožlčevega lesa. posebnost, moderno Izdelana ln popolnoma nova, s naturalno rožlče-vo barvo, se proda. Cena 70.000 kron. Oglasiti ss pri Dragu Dabun, mizarju, Jesenic« At. 118.	7187
Motorno kolo
malo rabljeno, v zelo dobrem stanju, 2 in pol HP., se po nizki <cni takoj proda Naslov pove upr. ,, Jutra". 7167
Seno
sladko, adravo, v bala pre-
Šano. franko postaja Ko-strlmlca-Podplat. Strankine plahte. Ima takoj sa oddstl več vagonov Oskrbnlštvo Ko-strimlca, pošta Podplat.
6928
Otroška postelja
dobro ohranjena In vzmetnica (Fedennatratze) se prodn. Kersnikova (Nova) ulica 5, II. nadstr., vrata 9. 7160
Pekarska hiša
s dobroldofio trgovino v Industrijskem mestu na glavnem trgu pri Celju se proda. Plačati Jo treba od 1B0.OOO Din do 200.000 Din. Ponudbe poslaU pod „Pama pekarna".
7003
Opremljeno stanovanje
se odda onemu, kl posodi 60.000 Din proti obrestim ter ostane lastnik vsega, dokler ss posojilo ne vrne. Ponudbe pod ,,Nujna pomoč" na npr. ..Jutra".	7266
Stanovanje
meblovano. ee odda onemu,
kl posodi 60.000 Din proti obrestim ter ostane vacga lastnik, dokler se veo posojilo vrne. — Ponudbe pod „NuJna pomoč" na upravo .Jutra'.	7206
Pozor, krčmarjl!
Aparat aa ogljikovo kislino, neobhodno potrebeu za vzdržati dobro pivo, ceno naprodaj. Naalov pove uprava „Jutra".	7243
Velika slamoreznica
skoro nov zapravljlvček, velik mlinček za Srotanje, lep pisalni pult In lepa vrtna klop ceno naprodaj. Naslov v upr. „Jutra".	7240
Denar skozi okno
meče, kdor plača sa skromno bsjto toliko, kakor sa vale posestvo s obaežnlml sem-IJIščI In velikimi zgradbami Tega ne stori nihče. 8kn«l okno pa mečejo ljudje dennr, č? plačujejo oglase v listu, kl Ima ved kot deaetkrat manj naročnikov kot .Jutro*. Ako že ponuja tak list Inse-rat sa polovično ceno ,,Ju-trovlh" oglasov, bl rs mornl ponuditi najmanj lOkret cenejšega. pa bl še vedno cena ln uspeli njegovih oulnuov v bila v pravem razmerju t ceno ln uspehi ..Jutrovih" oglasov,	(2)
Proda se posestvo
aH pa ae da v najem na več let onemu, kl plača 2 do 300.000 K. Več so izve v goatllnl Sutter, Konjice, za odgovor priložita snarak*.
7072
Stanovanje
v Ljubljani aH izven LJubljane ob železnici, obatoječe vaaj Is aobe fn kuhinje, išče takoj aH poznoje štiričlanska boljša rodbina. Kdor kaj poizve, dobi nagrado. Doplal pod ,.Stanovanj« 7290" oa upr. 'Jutra*.	7290
Stara upeljana trgovina
s mnnufakturno ln špecerijsko zalogo v večjem kraju so radi bolezni proda. Letni promet 2,000.000 Din. Potrobni kapital 120.000 Din. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod „Do-bra trgovina".	7216
Večji tgovski lokal
s Izložbami sa manufaktur-no trgovino v mestu, vzamem daljšo dobo v najem, event. prevzamem tudi manu-fakturno aalogi. Natančen popla ln pogoje staviti pod ..Soliden trgov«o" na upravo Jutra".	7217
Gostilno
vzamem v najem v Ljubljani alt večjem trgu Sera strokovnjak e tem obrtu. Ponudbe prosim na uprsvo ..Jutra" pod »OosUlno*. 7203
2 lastna razstavna paviljona
na volesejmu a« prodnata. Prodam tudi nov godben paviljon. primeren za razatav-IJalce. Naalov pov« uprava ..Jutra".	7279
Trgovski lokali, pisarne in stanovanja v Marboru
ae oddajo v novi stavbi v sredini mesta na najbolj prometni ulici. Informacije daje ,.Zadružna Gospodarska banka d. d., podružnica Maribor.	6894
Samostojna, izobražena gospodična
aH vdova, blagega srca, kl Je člato osamljena aH razočarana ln si želi mirnega zakon-akega življenja a Istotako osamljenim uradnikom ared-nje starosti, naj pošlje reano ponudbo a sliko na upravo ..Jutra" pod ..Mirna sreča".
7208
Katera samostojna dama
bl sprejela v družabna svrhe Inteligentnega gospoda na stanovanje, naj se javi pod „Družabnoat" na upravo „Jutra".	7182
Soliden
dobro sltulran Ceh srednjih lat, hoče apoznatl gospodično sil vdovo bres otrok do 28 lot v avrho ženitve s nekoliko premoženjem. Cenj. ponudbe pod „Janko" na upr. ..Jutra".	7232
Na dobro domačo hrano
aprejmem več gospodov. — Dnevno 55 K. Kj« pov« upr. „ Jutra".	7267
Definitlvna državna uradnica
rabi takoj 5000 Din poaojlla. Vrne ▼ enem letu a 20 odst. Ponudb« pod ..Nujna pomoč" na upr. ..Jutra".	7184
Stroktrvnjai
tekstlll, llče kapitalu« približno 1,000.000 dJ kapitala v avrho uetanovltvi
tekstilnega podjetja. Sam« resne ponudbe nal s« polila. Jo pod ..Tekstila" na Alomi Compan/. anončna družb« LJubljana, Kongresni trg \
Razglas
Prostovoljna Javna dr&lb« usnja, Oevljev, manufaktur, nih ostankov itd. s« vrši v to. rek 7. avgusta ob 9. dopol. dn« na dvorišču hiš« Vidov, danska cesta it. 2. 7224
Kapital
naložit« varno tn dobička-nosno pri starejši lt*nl firmi. Sodelovanje na prosto dano. Lepo stanovanje v vili na razpolago. L« pošteni, značajnl ponudniki pridejo v poštov. Ponudb« s navedbo kapitala pod ,.Les Štajersko" na upr. ..Jutra'. 7095
Pleskarji! Sobni slikar ji! Barvarji!
Prvovrstna semeljska kreda (temeljna) a« pridobiva v Planici na Gorenjskem. Cene neprara tujemu blagu nlzk«. Zahtevajte usorce. Vprašunja na A. Janežlč, Bled I. 6956
PETER KOBAL
KRANl (Sloveniji), «;i Tvsrnloa ia vsakovrstne bit. zine It ilme In morske trtvj In in žlmnloe na vimeteh. Specialna tvrdka za Izdelovanja kUtiklt garnitur.
Rajali)! oene! Kaijaalldnejii IzasIVR Zahtevajt, olerte !■ Malksl
Najstarejša slovenska
pleskarska in llčarska
delavnica Ivan BrlcelJ
Dunajska aaatt te
bo priporoča.
IzvrSltev toftia. Cene zmerne,
AsztaltArsasAg
alaklt&sa vlgett Jelentkesze-
nek magvarul beazšldk. Le-velek „0ger" t-lm allatt a ltladdba kOldendOk. 7808
Iščem sporazum
t gospodično aH vdovo. Sem Rrednjih let, Izobražen, musl-kallčen ln priden delavec. — Cenj. ponudbe prosim poalatl pod ..LJubomlr na upravo „Jutra".	7259
Dobra gostilna
srodi Maribora, ao proda. Za Izplačati je dva milijona kron sačficno. Kavarna en milijon kron. Ponudbe nn podr. ..Jutra", Maribor, pod ..Gostilno ali kavarno" 6713
Soba
lepo mebllrana, s električno razsvetljavo, v sredini mesta, pri boljll rodbini, so odda takoj zakonskemu paru brez otrok. Naslov povs upr. „ Jutra".	7288
Stanovanje
majhno, zračno, v bližini mesta, se zamenja t enakim, event. večjim v mestu. Ponudb« na upr. „Jutra" pod ,Nagrada'.	7302
Stanovanje ln dobro hrano za 15. t. m.
išče tiskar v sredini mesta. Ponudb« prosim pod „Pog." na upr. .Jutra'.	7305
Čevljarski Šivalni stroj
(Flaohštcparlca) dobro ohranjen, se poceni proda na : dobro ohranjena, . Starl poti 9, I. nadstr. (ra ; Som stanju nahajajoča se ln
Proda se
7117 >Jl,v"
,AX' j tramvajsko remlzo).
najbolj-« se hi-
7261 j ša v trgu a petimi sobami, kuhinjo, lepim maalvnlm go-... , . v	«ti i Hpodarskim poslopjem ln raz-
VlSOKl zensill čevlji ličnimi proatorl, sadonosnl-
Ponudbe na upravo \ št 87 Bamo enkrat nošeni kom» nJ,V0 ter dveraa vrto-
T^nr! 99t\». 7101 Bt' "'' "alno ®nKrBl »OBCni.	T,,«- .. ,nn.nhn, -„
Mesta skladiščnika
,..Jutra" pod ,,230
Trgovski pomočnik
rfobra moč, » dobrimi refe-roncaml. vojaščin« prost., vas6 nešane stroke, r.lastl f^peoerlje, želi menjati co-i.nnje inosto. Reflektlram /a mesto prvega dotajllsta aH > i.iadlščnilta v Sloveniji. — Cenj. ponudbo pod „Z:me3-Ijiv 7073" na upr. „Jutra".
7073
Dalmatinec,
f.mčnl uradnik, Jurlst, s popolnim znanjem bančno ln trgovsko stroke, vešč latln-icega. italijanskega, frau-
i?.l:ega la hrvatskega Jezika, priporoča sc za lnstrukrljo, i vent. za popoldansko nluž-l»o v kakršnemkoli podjetju. !'.odnl pogoji. Naelov pri upr. ,.Jutra".	7052
se ugodno prodajo na Stari poti At 9, I. nadstropje.
7262
Salonsko garnituro
dobro ohranjeuo, prodam zaradi pomanjkanja prostora. Nailov pove upr. ,,Jutra"
ma. Hiša Je sposobna za vsako obrt ali trgovino. Natančneje pojasnila daje lastnik Fr. Koropec, Studenlce pri Poljčanah.	7205
Krojaški stroj
močan ln malo rabljen se proda za 12.000 kron. Jornej Bizjak, Slovenjgradec. 6919
Trgovska hiša
lepa, enonadstropna, v sre-7233 I d,nI mesta» 6® Proda za 140 tisoč dinarjev. Naslov v upr. ..Jutra" pod šifro „Kupeu takoj na razpolago". 6926
Uradnik,
7Tnožen knjigovodstva In V3eh pisarniških poslov, Išče hiužbo za popoldansko uro. < enj. ponudb« pod ..Popol-Uan" na upr. „Jutra". 7019
Izurjeno prodajalko
»a trgovino r. mešanim bla-rrera na deželi rabim. Sprejmem le boljšo moč. Ponudbe pod ,,Boljša moč" na upravo i,Jutra".	7195
Sprejme se
futellgenton kleparski vajenec pri K. Bocak, Tržič. 7193
Mladenič
1.7 let, želi mesta učenca v ppeccrljsk! ali mešani trgovini. Oskrbuje se sam proti skrajšani učni dobi. Najrnjo v Ljubljani. Cenj. ponudbe Jo poslati nn upr. ,,Jutra" pod »»Pošten učenec".	7180
Pisalni stroj
rabljen, s vidno pisavo, v dobrem stanju, se za rono 2500 Din takoj proda. Naslov v upr. ,,Jutra".	7165
Bled!
Prazna, event. popolnoma fino opremljeua vila, takoj prosta, naprodaj. Najldealnejša solnčnata lega blizu Zdra-I viškega doma. Naslov povt: upr, ..Jutra".	708
Stanovanja oe odda
na deželi, boljše, električna luč, blizu postaje na Dolenjskem Roba mesečno tlaof kron. Proda se: leseni deli njHna aa pet kamnov, hrastovo vodno kolo, palc.no kolo ln železna os t ležišči, gepelj, vltelj, železen, močan. S 1 i vlo v k e, 100 litrov, prl-ma, domače, 1 liter 120 K. Bukovo ogljo 4.40 K franko vagon Dolenjska. Vprašanja na upr. „Jutra" pod „Bln»o .
7216
Boljšo gostilno
na prometnem kraju vznmc takoj v najem mlad Inteligenten zakonski par brez otrok. Poznejša kupčija ni Izključena. Ponudb« pod ..Boljša gostilna It. 7132" na upr. ..Jutra".	7182
Izobražen trgovec
star 26 lot, s lepim premoženjem, so želi poročiti s Izobraženo gospodlčuo, kl poseduje primeren kapital. — Prednost imajo ono, kl vodijo gospodinjstvo pri svojih star-fflh. Ponudbo na upr. ..Jutra" pod ..Veselo življenje". 7222
10.000 Din
posodim. Ponudb« s navedbo obresti ln garancije pod ,,10.000 Dla aa uprsvo ..Jutra".	7220
Profesor na dopustu
daj« Inatrukctj«. Reflektantl naj ostavijo naslov« v upr. ..Jutra" pod .8t. 999'. 7265
V najem
vzamem gostilno v kakem kraju ali drugo ellftno konce-sijo. Ponudb« na opralo „ Jutra".	7106
Prodam trgovino
a melanlm blagom Ih a potrebnim Inventarjem takoj. 15.000 Din. Naslov v upravi „ Jutra".	715S
Dva lokala
x vodno silo. 18 HP. Imam ter
Iščem družabnika za podjetje, t katerem bl s« vodna moč lskorlstlla. Reflektantl naj pošljejo svoj dopis na upr. „Jutra" pod ..Vodna moč". Istotam se proda parni stroj. 70 do 100 HP. s '	7162
parnim kotlom.
Mebllrana soba
s hrano s« odda mlr.mmu gospodu. Naslov povo uprava „ Jutra".	7140
Sobo
nemeblovano, Išče ves dan odsotna, Jako mirna ln solidna gospodična. ponudbe na upr. ,,Jutra" pod „Ptoz-na soba".	7187
Puch-motor
Lepa mala hiša
z velikim ograjenim vrtom In hlevom, 15 minut od ko-2 ln pol HP. ln pomožni mo- i lodvora Celje, na ravnini ln tor Ji znamk« ..Cockcrell",1 v lepem kraju, se proda po tričetrt HP., se po nizki ceni | amernl ceni. Poizve se na-prodajo. — Avto-FlorJan«Mč,! tančno pri g. Kovaču
LJubljana.
6317 Celju, za kresljo Št. 6. 7288
Otroški vozički
več vrst, od 250 Din
Dvokoiesa
novi modeli, z dobro pneu matlko, že od 1500 Din naprej.
Motorčki
najnovejši amerik. tipa ..Evans" ln D. K. W. Ori-onete, Motoret«.
Pneumatika
zračnico z garancijo od 16 dinarjev, plašči od 65 dinarjev. — Preprodajalci in mehaniki znižane cene. — Sprejemajo se vsa poprnvlla, emnjlirnnje in ponižanje ,.Tribuna", F. B. L., tovarna dvokoles In otrofiklh vo-Slčkov. Ljubilo na, Karlov-ska coata 4.	33)
Posestvo
se proda aH pa da tudi v najem onemu, kateri plača 2 do 300.000 K. Več se poizve v gostilni Sutter, Konjice, Za odgovor so prosi anamko.
7072
Kupil bl
malo posestvo blizu meeta, na lepi legi, z gostilno aH trgovino. če mogočo % vrtom, malo poljem ali gozdičkom. — Naslov: „Mir«n dom", upr. .Jutra*.	7287
Lepo posestvo
30 minut od Rogaške Slatin sadni vrt, vinograd, polje, prlprnvljeno za vrtnarje. — Ponudbe na Eker Pepl„ Rogaška Slatina, Ivtcarija. 7125
Zamenjam stanovarje
2 aobl, kuhinja ln prlttkll-ne v 8p. ftlftkl s enakim v sredini mesta. Ponudbo na upr. „Jutra" pod „Zame-njam".	7128
Letoviščarji.
Na Smarjetni gori pri Kranju sta s 1. avgustom prosti dve sobi z dvema posteljama. Cena dcnvuo s hrano in stanovanjem 45 Din. 7017
Za poslano Ti hvala naji?-krepejša. Kako sem srečen, vesel. Ako bl mogel, še danes grem. toda zaenkrat nemogoče. S poslanim so Iz vs« duše strinjam lu ustrežem vsaki Tvoji želji. Srčno Te poljublja 38.	7254
Kavarniška ln gostilniška koncesija
se da v sakup sa v«č let. Naslov : ,,Koncesija'", upr. ..Jutra".	7286
Na domačo hrano
se sprejme 10 gospodov. Kruh poljubno, filvam tudi fine obleke, komad 150 do 200 K, bluze, krila polovično. Naalov pove upr. ..Jutra". 7269
Odda se fakoj za več let
Družabnika
oziroma družabnlco a 20 tisoč do 30 tisoč Din Iščem. Event. posojilo proti selo ugodnli£l pogoji. Ponudbe pod „Dobra obrost" na upravo , Jutra*.	7300
Kdo bi posodil
proti visokim obrestim in takojšnjemu izplačilu Istih za 6 mesecev 5000 Din. Za varnost vknjižba na hišo z vrtom. Pozneje zaradi eelltve in premembe posestva tudi naprodaj, od Glavne pošte 10 minut ležečo. Ponudbe na upr. ,,Jutra" pod .Posojilo*.
7261
za pisarne
v 1. nadstropju ob cestni železnici v sredini Ljubljane dotičnemu, ki da proti ugodnemu obreslovanju in popolni varnosti industrijskemu podjetju v Sloveniji večje posojilo.
Ponudbe z navedbo višine in pogojev posojila pod „ Jako ugodno" na anončno ekspe-dicijo Aloma Company v Ljubljani.
1114
Turistko
lfičom za sltupne Izlete. — Pismene ponudbe prosim pod ,,Planlnko" na upr. »Jutra".
7304
Resnega znanja
. premožno damo v starosti do 40 lot išče radi takojšnjo ženitve ln ustanovitve brez-konkurenčnega podjetja 53-letni trgovsko Izobraženi gospod prijetne zunanjosti. Ne-anonlmne ponudbo na upravo ,,Jutra" pod ,,Miroljubnost".
7090
Gospod
samskega življenja sit, Kell znanja s popolnoma neodvisno 1,1 samostojno rospodlCuo, mlado vdovo ali ločeno ženo brez premoženja. Dopisi o sliko, ki se vrne, ln polnim nMlovom pod ..Častna beseda" na upr. 'Jutra*. 72S9
Znanja
Naslovi
dobrih In zanesljivih stanovanj za dijake ln dljaklnie ae dobijo pri gospodu M. Likarju, Poljanska coata R7. vila Bergman.	138
1 ali 2 gosncdienl
se sprejmeta na stanovanje, oziroma se odda poceni mo* sečna soba na Glincah. Pisma pod „TakoJ" na upravo „ Jutra".	7191
Kdor posodi 100.000 Din
na varnost z docovorlenlml obrestmi dobi lepo, čisto stanovanje, opremljeno dveh velikih sob, kuhinje, električno rasevetljavo, v I. nadstropju, sredini mesta Maribora. Ponudbe na upr. ,.Jutra" ped .100.000 Din'.	7277
želi 241otnl, umetniško stremeči mladenič, t mlado gospodično blagega srca, katera bi mu bila voljna pomagati s premoženjem do cilja in sltupnog* ognjišča. Ponudbe pod ..Skupno ognjišče" na upr. .Jutra'.	7282
Družabnlco
t ansskoa od 200.000 K nar rej Išče mlad, dobro sltulran trgovec z lesom. Prednost Imajo one, kl so veSče pisarniških del. Sam razpolagam z 1,000.000 K. Ponudb« pod ..Mogoče ženlt^v" na upr. .Jutra'.	7291
Goreča ognja
katore črne oči ga hočejo pogasiti, naj so cglase dvema emsnclpiranlma hlondln-kama na naslov: Mellta-Zdenka Celje. Glavni trg 4.
7281
Naznanilo preselitve.
Vljudno naznanjamo ccnj. damam, da se je px»eBeli}El, trgovina z damskimi klobuki
C & Ko.
z Mestnega trga štev. 13 na	Petra cesto štev. 27,
poleg hot-cla »Tratnika«. — trosimo cenjene dame Se za nadaljnjo naklonjenost ter beležimo z odličnim spoštovanjem
Z. Gor.janc & Ko., modistka
Sv. Petra cesta Stev. 27.
(Hp-vatsko Primorje).
Lastno moderno urejeno	4124
z 90 kabinami, drsalko (Rutsehbahn i la Gflnseh&ufol na Dunaju). — Kuhinja domača, znano najbolja v vsem Primorju. Pivo, vino, mineralna in prirodna voda vedno na ledu. Prvovrstnih sob dovolj na razpolago. Jamčim za prvovrstno postrežbo v popolno zadovoljnost gostov. Priporoča so
KarJo Dovečar, hotelir.
DomaČe vest!
KONGRESIRANJE.
Ljubljana, 4. avgusta.
Ul kongresa radi kongresa, oziroma (a beseda je brez ozira na naš Kongresni trg ln na Tavčarjev roman tako jiroka, da poleg respektabilnosti vso-(ino čutiš privlačno plat kongresovskih veselili alotrij. Berem ravno, da se je nedavno na Dunaju vršil volik kongres zdravnikov - Internistov, pa je bilo zadnji dan prijavljenih še toliko referatov, da je predsednik odmeril vsakemu poročevalcu le dve minuti in končno samo šo po dva stavka. Nič ne taji poročilo, da se jo p. t. kongrc-6istom mudilo na Semmering, kl je bil posebno važna, takorekoč koronalna točka ob robu dnevnega reda.
»Lejte si nol» — pa s patriarhalno ponosno ljubljansko tpurgarijo* že par tednov poudarjata dva pripravljalna odbora, »kar dva kongresa okrog nedelje!* Za učiteljskega nisem podrobneje informiran, za novinarskega pa vem, ker sem sam sodeloval dnevno v Košakovi bašči in preslišal dokaj predlogov ter skrbi polnih ujej-ev radi kvartirjev, pa banketov, izletov ln celo nekaterih točk pravega programa.
No, pa smo jih danes le dočakali, kolege, — sve i sva —, sicer brez mu-zike in preuranjenih nazdravljanj, pač pa s stanovskimi nakaznicami in prtljažnim avtomobilom . . . Prihajali so istočasno in s popoldanskimi vlaki tudi učitelji. In Ljubljana se je domače nasmehljala z vetrom, prahom iu zastavami vred.
Lepo je potekel popoldan. Ko se jo tmračilo, je Ljubljana dobila kongre-sovskl dirlndaj; razgibal se je komod-ni tivolski park, užlvela se nato Se lenburgova ulica, odmevala v živahnem glagoljanju sladkega zagrebškega «kaj-a», Žuboreče južne Stokavščiue, pa vmes ruščine, češčine, poljščine, rezkejše madžarščine in nemščine, — dokler ni prva modra večerna tmlna osredotočila vsega promenadnega valovanja za mizami širokega iu sijoče ga Krapeževega vrta.
Med okusnimi založki skupne večerje in valujočimi zvoki dr. Cerinovega divizijskega orkestra premeriš s pogledom dolgo podkev novinarske obsede — pa vidi ti vraga: kolirani gaz-da Smodej ponavlja bratovščino s popom Markom Protičem in kumuje jima hodža Sakib Korkut s turbanom. Tre« — toda še rabina bi jim pritaknil, aha, je že tu, črnokodri španjolski Sarajlija, hud radikal, pa vseeno okreten ko podlasica in pripraven za medsebojno novinarsko Internacionalo . . . Pogledal še drugod okrog: povsod domač tovariški razgovor, žuborenje, nazdravljanje, živ večer. In v ozadju stari mežikajoči ljubljanski grad . . .
Jutri, v nedeljo, rano dopoldne, začnemo z oficielntm kongresiranjem. Vse potrebno bo v novinah, tokrat za nas same in naše interese. Nato popeljemo goste na Bled — o, je mnogo lepši kot doktorski Semmering — in nato na Štajersko. Koledar beleži letos: preklnjenje pasjih dni.	Z. «
* Slavnostna Številka (Učiteljskega Tovariša«. V spretni tehnični opremi je prigodom učiteljskega kongresa v Ljubljani izšla slavnostna številka — nomen, omen — »Učiteljskega Tovariša*. Sestnajstero strani vsebuje obilico kongresu prigodnega materijala in dokumentira praznično aktualnost za dneve drugega letnega zborovanja naših jugoslovanskih narodnoprosvetnih pijonirjev. Naslovna stran nosi tehtni pozdrav pisatelja E. Gangla, pestrost notranje vsebine pa posebno dvigajo prispevki gg. Ambrožiča, dr. Turiča, nadzornika Hočevarja, Modrinjaka, li. M. Magjera, dr. Zge&i, dr. Strmška. Tirana, ge. Marije Godčeve, Engelmano-ve, ter podrobnejši uredniški in stanovski drobiž. — Poleg slavnostne številke »Učiteljskega Tovariša* je udru ženje publiciralo za kongresiste tudi posebno evidenčno brošuro. Knjižica je vzorno opremljena z vsem informativnim gradivom in zelo lepimi ilustracijami ljubljanskih ln izletniških partij. Knjižica, ki bo v polni mori ustregla posebno južnm bratom, dokumentira vsega priznanja vredno vestnost pripravljalnega odbora.
* Hrvatski planinci v Sloveniji. Hrvatsko planinsko društvo «Sljeme» priredi danes izlet na Črno prst. Izlet-
■ 1 •__nAllrt!/\ lin Dr.li!ti Ulra PldirtOO
niki se peljejo do Bohinjske Bistrice ter si ogledajo tudi Bohinjsko jezero in slap Savice.
*	Lesene hiše za sanatorije. Ministrstvo za narodno zdravje je naročilo na račun nemških reparacij pet večjih lesenih barak, v katerih bodo nameščeni sanatorijl v raznih krajih naše kraljevine.
Zagrebška vohunska afera. Predvčerajšnjim je bil, kakor javljajo iz Beograda, izpuščen iz zapora tudi musliman Avdagič, ker se ni dala ugotoviti njegova kazenska odgovornost. Androličeva je trdila, da je Avdagič njen glavni krivec in da jo v svojem uradu v Zagrebu hranil one šifriraue tajne spise, kl jih nI bilo mogoče najti. Fulanovič ln ostalih pet oseb, ki so bile zaradi pomanjkanja dokazov izpuščene, so že odpotovali nazaj v Zagreb. V zaporu je ostala le Androll-
» Preiskava proti atentatorju Rajl-ču končana. Glasom brzojavnega poročila lz Beograda, je civilni sodnik, kl je vodil preiskavo proti atentatorju Itajiču zaradi napada na ministrskega predsednika Pašiča, že končal Bvojo nalogo ter BCBtavil obtožnico, ki bo izročena sodišču I. stopnje, ko bo končajo sodne počitnice. Istodobno bo sodišču izročen tudi atentator Rajlč. Preiskava ni mogla dognati, kaki razlogi so vodili atentatorja pri izvršitvi atentata.
*	Imenovanja v vojaški službi. Ime«
novani so: Za pcšadljskega kapitana 1. razreda Erih Pipan; za pešadijska re« zervua poročnika Stanko 2irovnik in Janko Kamenšck; za inienjerskega poročnika Gustav Pfajfer; za podporočnl« ke naredniki-dijaki Ljudevit Deklcva, Srečko Majer, Rudolf Zupan, Vladimir Strekelj in Fran Kos.Nadalje so imenovani: za komandanta 35. pešpolka Zrinjski pešadijski polkovnik Panta Draškič, doslej komandant 45. pešpot ka; za komandanta 45. pešpolka Dimi« trij Spasiš, doslej komandant 35. peš« polka; administrativni podpolkovnik Josip Rogoz za upravnika artiljerijske delavnice II. armijske oblasti; artiljerij« ski poročnik Josip Ulčakar za vodnika 2. divizijona 13. artilerijskega polka, Na lastno prošnjo je upokojen podpol kovnik Alojzij Sernec. V vojni morua« rici so imenovani: kapitan bojnega bro< da Adolf Mladič za komandanta po morske vojne akademije, za pomorske kndete pa absolvirani dijaki«navtt čarji Roman Mance, Peter Mustar Josip Janko.
*	Izpremembe v državni službi. Za potovalnega učitelja za živinorejo ad personam v 8. činovnem razredu jc imenovan Martin Zupauc, živinorejski inštruktor v Celju. Nadalje sta imeno« vana: revirnl nadzornik prvega razreda pri osrednjem poveljništvu varnostne straže v Ljubljani Dragotln Grli za okrajnega nadzornika v 9. činovnem razredu in revirni nadzornik drugega razreda pri okrajnem oddelku varnost« ne straže v Mariboru Ivan Kralj za re« virnega, nadzornika prvega razreda. Za carinike 4. razreda pri sporednih čari« narnicah so imenovani: v Gornjem Cmurcku Dragomir K. Jovanovič, do slej v Mariboru, in na Prevaljah Paj Sever, doslej v Splitu, in pripravnik ljubljanske carinarnice Stano Zoreč. Ferdinand Križanec, ravnatelj zemljiške knjige v Mariboru in David Modic, ofl cijal okrožnega sodišča v Celju, sta na lastno prošnjo trajno upokojena.
*	Iz uradnega lista. «Uradni list* po> krajinske uprave za Slovenijo objavlj v svoji včerajšnji številki »Pravilnik uporabi ljudskega dela za popravo cesto, «Pravilnik o delovanju higieni skega zavoda v Ljubljani* ter razglas sprejemu učencev v železniško obtrno šolo v Nišu.
*	Zlata poroka. G. Josip Pajk, dvor« ni svetnik v pokoju, praznuje danes v Križanski cerkvi v Ljubljani svojo zla« to poroko.
*	Novi avijatlčnl oficirji. Poročajo nam: Izpit za rezervne avijatičarske ohcirje«izvidnike so položili v Novem Sadu gg.: Jovanovič Mihajlo, Picelj Alojzij, Jagodič Zdruvko, Sadar Čiro,
Francoski poslanik potuje po Ju-	Trlek Stanko'' Mmzo^Fra!
Koslavlji. Kakor javljajo iz Beograda, ^^ v^/il,n A^^^i/ r?^ v?, f„„„„™M ™0i„nii/„o „„?nm ,t,.„,n "J0- vrbič Ivan, Curčibašič Riko, Ver.
imajo pravico pozvati vsakega posetnl« ka, kl je že dve uri v kopališču, da pla« ča ponovno ali pa se odstrani.
= Rudarstvo v Srbiji »Jugoslovonskl Lloyd», znani gospodanski list v Zagro-bu, je razposlal s številko 173 prilogo pod naslovom .Rudarstvo u Srbiji*, v kateri so na 6-1 straneh velikega formata prikazuje Btanje rudarstva v SrbijL. Knjiga je zanimiva ln stane 10 Din. »Jugoslo-ver.ski Lloyd», kl Je postal službeni organ Udružonja rudarskih poduzotnika kraljevine SIISi jo pokrenll v zadnjem času tudi Izdajanje Flnansijske biblioteke, v kateri so doslej Izšle nastopne knjl ge: Ivo Biloševlč: Dokumentarni akreditivi (10 Din) ln Stanislav Kukla: Kako treba čltati bilanco? (15 DiDn).
MEŠTROVIČEVA RAZSTAVA v Ljubljani, Je nepreklicno odprta [S3 le še do srede 8. avgusta. cfP
Odbor zoper pijančevanje. Prejeli smo: Po sklepu treznostnega zborova« nja na dan letošnje proslave treznosti dne 24. junija sklicujem sestanek vseh delegatov kulturnih društev, korpora. clj ln oblasti za .Stalni odbor zoper pi« jančevanje*. Sestanek se vrši t sredo 8, avgusta v zbornični dvorani ljubljanske univerze ob 16. uri. Dnevni red: Po« slovnik in pravila, konstituiranje odbo« ra, določitev delovnega programa in eventualija. Vabim vse delegate, da se tega važnega sestanka zanesljivo udele. le. — Sanitetni šef dr. Katičič.
•	Lepaki trafikantov proti radikalom Mariboru. Po mariborskih trafikah so
bili predvčerajšnjem, na dan obustave dela, nalepljeni lepaki udruženjt trafl« kantov, ki poročajo, da je radikalski fi« nančni minister znižal provizijo trafi. kantov pri drobni prodaji duhant od 6 odstotkov na 5 odstotkov. Pri prihod« njih volitvah naj se tudi radikali popol noma reducirajo. Lepaki so vzbujali občno pozornost ln primerne komen« tarje.
»Cavete* nad mariborskim sansto«
rljem. Zdravniško društvo v Mariboru je razglasilo, da je spor med koncesl« jonarji zdravniki in lastniki brsti Tav. čarji kot tudi napram Zdravniškemu društvu poravnan in zato »cavete* nad sanatorijem ukinjen.
Eksplozij« munlclje. V Bltolju se je te dni v tamkajšnjem skladišču mu« nicije pripetila nova eksplozija, ki si« cer ni napravila posebno velike škode, kl pa je med meščanstvom vendar vzbudila mnogo strahu. Strahote zadnje velike eksplozije so meščanom še v žl« vem spominu.
Nečedna afera v Negotlnu. Kakor javljajo iz Beograda, je ministrstvo za socijalno politiko zoper občinski zastop in magistratne tajnike občine Negotin vložilo tožbo zaradi dcfravdacije držav« nega denarja v znesku 500.000 dinarjev. Znesek je bil občini nakazan kot dr« žavna subvencija, ki pa ni prišla v ro« ke tistim, katerim je bila namenjena. Vsi spisi, ki se tičejo te afere, so pri sodišču prve stopnje v Kavadaru. Vsi osumljenci so aretirani.
•	V Savinji Je pretila v petek dne 3. t. m. zopet velika nesreča. Okoli petih popoldne je pripeljal v Celju mestni voznik v Savinjo dva težko vprežena žrebca, da bl ju okopal. Vsled velike lahkomiselnosti ju je pognal v vrtinec, ki dela za prvim železniškim mostom pred izlivom Voglajne v Savinjo globok prepadi Konja sta izgubila takoj tla in voda ju je že zagrinjala ter potegnila za seboj. Le srečnemu slučaju se je za« hvaliti, da je bilo v bližini več dobrih plavačev, ki so prihiteli na pomoč, po« rezali jermena ter na ta način osvobo« dili in rešili dragocena konja.
•	Požar vsled strele. Kakor poročajo »Taboru*, je v Podovi pri Račjem ob zadnji hudi nevihti udarila strela v po« slopje posestnika Spaningcrja, ki je po« gorelo do tal. Vnelo se je tudi sosedno gospodarsko poslopje Josipa Marčiča. Obema posestnikoma je požar uničil vse pridelke. Ploha, ki se je vlila kma«
lu potem, 7« preprečila, da so ogenj nI širil dalje.
Otrok utonU v Paki. V Soštsnju je utonila te dni poltretje leto stara hčer« ka gostilničarja Skoruška. Igrala se ja ob Paki tor je izginila brez sledu. Do polnoči so jo iskali brez uspeha. Drugo jutro so našli deklico pri jezu usnjar« ne. Ko so odprli jez, se je pojavil otrok, viseč z obleko na vrbi. Zdrav« nik je mogel konstatirati le smrt.
Samomor 71letncga 6tarca. V St. Jorneju pri Ločah se je nedavno obesil 71 let stari posestnik Frane Meglič. Po obedu se je še šalil s svojo družino, po« tem pa jo šel na podstrešje, kjer ga je njegova žena popoldne našla žo mrtve« ga. Vzrok samomora Je baje iskati v prepirih s sinom prve žene.
Tragičen samomor na Sušaku. Ka« kor javljajo iz Sušaka, je predvčeraj« šnjem na tragičen način končal življe« nje bančni rsvnatclj Dragotin Lonča« rič, sin v Ljubljani dobro znanega pod« Jetnika iz hrvatskega Primorja. Ob dveh popoldne je i'z Zagreba prispel na Sušak. Ko je opravil posle t nekimi bančnimi uradniki, je stopil v tvojo spalno sobo ter si iz revolvorja pognal kroglo v srce. Bil Je takoj mrtev. Na mizi js pustil pismo, naslovljeno na svojo zaročenko v Zagrebu, hčerko ve« lctrgovca Sandorja Aleksandra. Motiv samomora so diference med njim in ro« diteljl njegove zaročenke.
*	Tat ukradel konja. 1. avgusta po« noči Je bil ukraden g. Rudolfu Rakov, cu, trgovcu ln gostilničarju v Kranju konj iz hleva. Konj je rdeče barve belo liso na glavi ln malima lisami ni zidnjih nogah. Lastnik je rizplsil na« grado 1000 Din si onegi, kl Izsledi ko« nji ali titu.
*	Tolovajski napad na pošto. V noči od prošle srede ni četrtek so razbojni« kl udrll v selo Jinek pri Novem Sadu ter napadli tamkajšnjo pošto. Ubili so poštarico ter oropali poštno blagajno za 20.000 dinarjev.
*	Na strelišču pod Rožnikom ob Večni poti vsako nedeljo in praznik koncert. Začetekt ob pol 4. uri popol« dne. Vstopnina prosta.	1227
*	Le kdor kupuje lz prve roke, lahko svoje odjemalce postreže po solidnih cenah. Zato je dolžnost jugosl. trgov« cev, da navežejo čim tesnejše direktne stike s češkoslovaško industrijo in trgo« vino ter se tako izognejo nepotrebnim tujim posredovalcem, ki le blago po« dražijo. Najboljša prilika za to je po« set VI. vzorčnega velesejma v Pragi od 2.—9. septembra. Pojasnila daje Aloma Company, d. z o. z, Ljubljana, Kon« grešni trg 3.	1221
*	»Pekatete., to Je Jedi Rad jih j£ gospod ln kmeti So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.	126
*	Zahtevajte po vseh hotelih, kavar« nah In restavracijah šfiecljalna vina v steklenicah tvrdke Gjuro Valjak, Graj« ska klet v Mariboru.	166
*	Zdravo In lepo zobovje doseže se le pri stalni uporabi »Ito* paste. Dobi« va so povsod. Glavna zaloga drogerlj« •Adrija*, Ljubljana, Sclenburgova uli« ca 157
*	Električna masaža lica in manikira za gospode in dame ter vsa lasni dela se strokovno izvršujejo; poseben oddc« lek za striženje otrok, separiran vhod za dame skozi vežo; zaloga parfumeri je, moderna higijeničnn brivnici, Ale. ksander Gjud, Kongresni trg 6. 165
pevskemu zboru tn pevovofljl g. Mdiu, članom »Gasilskega društva Trbovlje I.*, »Rudniški godW» pod kapelnikotn gosp. DraJitlfcijem. kakor tudi vsem drugltn, ki so nam pomagali. — Odbor.
X Moli 6e ona gospodjn, kojoj Jo dneva 2. t. mj. bila pomutujoin zamotana sa njezlnim etvarima jodna knjiga, neka ja povrati na troškove naše_ — Drogerija »Adrija*. Selonburgova ulica 5.
X Pevski zbor Glasbeno Matice. Na« povedani koncert so vrši v veliki dvorani hotola Union v torek, dns 7. avgusta. ln sicer ob 8. uri, ne pa ob osmih ln pol. kakor je bilo prvotno napačno javljono. Za slučaj, da bi v pondeljok. dno K. avgusta deževalo, so bo preložila Sokolslta prireditev na Taboru od pon-deljka na torek In bo vrši tedaj naš kon-oert v pondeljek ob isti uri. Polnoštovilno ln ločnol — Odbor.
X Prostovoljno gasilno društvo * Škofljici priredi dne 12. avgusta 1928. v prostorih g. Alojzija Javornika veliko vrtno venelleo z bogatim sporedom. Vsi prijatelji gasilstva se uljudno vabijo. — Odbor.
X Prostovoljno gasilno društvo v Slo* venjgradcu priredi dne 18. avgusta ob
priliki okrožne gasilne vaje na senčnem vrtu g. I.obeja veliko Javno veselico z obsežnim zabavnim sporedom. Sodeluje rudniška godba z Velenju. Za dobro jed ln pijačo bo preskrbljono v raznih paviljonih. Bratska društva se naprošajo, da to vpoštevajo ter t društvu naklonjenim občinstvom posetljo to prireditev.
X Zahvala.. Lesna veletrgovina Hu-dovernik & Co. v Radovljici je podarila v namone nmetnostno-zgodovlnskega seminarja univerze v Ljubljani 26.000 Din. Podpisanemu je prijetna dolžnost, da sel darovalcem za njih veledušno dejanje. • katerim so podprli ta naš mladi Institut ln dali zgled kulturne požrtvovalnosti in samopomoči, toplo zalivali — Dr. Izidor Cankar, vodja seminarja ta umetnostno zgodovino na univerzi v LJubljani.
X Izgubil se Je mlad lovBki pes, rjave barve z belimi lisami; pes čuje nai ima Rolf. Kdor ga Izsledi, naj ga blai govoli pripeljati na naslov Sušulk, Knaf-Ijeva ulica 18.
X Pozabila se jc dno 2. avgusta v večernem gorenjskem vlaku, temno bela' svilena dan- »ka pletena jopica. Pošten najditelj naj jo oddda proti primerni nagradi v trgovini Orelick v Ljubljani Kov lodvorska ulica 20.	_ ^
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LlubllantJ Lastnik In Izdajatcll Konzorcij »Jutra*/ Odgovorni urednik Fr. Brozovlftl
se francoski poslanik na našem dvoru, gospod Clement Simona, poda te dni na potovanje po Jugoslaviji. Razen srbskih pokrajin obišče tudi Hrvatsko in Slavonijo, Primorje ln Dalmacijo. Pri tej priliki bo poslanik lnspiciral tudi francoske konzulate v naši državi.
*	Boris Putjata nevarno zbolel.
Ljubljenec ljubljanske gledališke publike, režiser gosp. Boris Putjata, ki je bil na oddihu v Radencih tia Štajerskem, je težko zbolel in jo bil prepeljan v mariborsko bolnico, kjer je bil operiran. Po izjavi primarija dr. Cer-niča, je bolnikovo stanje restio in zato ni upati, da bo mogel gosp. Putjata nastopiti v prvi polovici letošnje sezone.
*	Idrijski rudnik v angleških rokah. Italijanski državni rudnik živega srebra v Idriji je oddan v zakup za dobo desetih let neki angleško - ameriški družbi proti letni najemnini dveh milijonov lir. V Idriji jo zaradi te vesti zavladalo veliko razburjenje med delavstvom iu med uraduištvom.
Objave
X Ženska podružnica M. C. D. ▼ Trbovljah se prisrčno zahvaljuje vsem ude-ložoncom nedeljskega slavja o priliki odkritja ploščo svoje ustanoviteljico ln dosmrtno predsednico Ane Dimnikove »Slovensko matere*. Zastopana so bila bližnja In daJjnja društva, kakor vso narodno žrnstvo, za kar se vsem prisrčno zahvaljujemo. Predvsem Brno hvaložni cenjonim govornicam in govornikom, ki so z lepimi govori dvignili srco in dušo poslufalcev do cilja slavnosti. Hvala
Izjava.
Podpisani Anton Ooršek, kret-nik v Zagorju ob Savi, obžalujem vse
žaljivke, ki sem jih govoril o g. Ivanu Birolll, imetniku apnenic v Zagorju, v gostilni g. Lovra Jerinav Toplicah pri Zagorju dne 23. in 24. junija 1923., sc mu zahvaljujem, da mi je odpustil in odstopil od kazenskega preganjanja, ter plaiamv se dosedanjo stroške.
4U6 Anton Ooršek.
Posojilo Išče
trgovec in hišai posestnik v Ljubljani — Diu 84.000 proti mesečnemu odplačilu Din 7000 iD Din 1000 mo-sečuo a obresti. Posojilo najsigurnojše, intabnlacija na hišo v Ljubljani, co-njona uad 700 tisoč dinarjev. Odplačilo posojila na moBečne terminalno menice 7000 dinarjev plut Din 1000 ta obresti. Menico lahko tudi prezentira v plačilo katorasibudi bank.
—	Preskrbi so vrhu tega še stanovanje v Ljubljani.
—	Pouudbo pod »Dobro obresti iu če stanovaujo* ua upravo <Jutra*. 4122
gelj Anton, Vrhunc Bogomil, Gruden Ludovik ln Fabjan Anton.
*	Umetniška razprava «Vesne» na Bledu ne ostane odprta samo tri dni, kakor je poročal sinoči tiskarski škrat, nego osem dni, kar s tem popravlja, mo.
*	Slavnostna otvoritev mestnega ko«
pališča ob Ljubljanici sc vrši danes ob enajstih dopoldne s plavalno tekmu športnega kluba »Primorje*. Pri otvo« ritvi bo sodelovala godba »Mladinske« ga domu*. Med tekmovanjem je navzo« čemu občinstvu prepovedano posluževati se basena. Ob času tekmovanja se bo pobirala dvojna vstopnina 4 Din. — Pristojbino za uporabo mestnega kopa« lišča ob Ljubljanici znašajo: Kopalna pristojbina za vsako osebo 2 Din; upo« raba kabin za obleko 2 Din, za vsako nadaljno osebo 1 Din več; uporaba omaric za obleko v skupnih gnrderohnh za posamezno osebo 1 Din, za vsako nadaljno osebo 1 Din več. Občinstvo se opozaria, da pri odhodu s kopališča od« da kliuče Dri blaaajni. Uradni orflani
B 1
B l B l B l S \ B
\
m
B \
i B
\
B \ B \
B
l f b
Sienklewiczevl romani
v novi Izdaji so začeli izhajati pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prvi roman, ki že izhaja v snopičih po 4 pole in prinaša tudi ilustracije, je znamenit; zgodovinski roman
U
„Z ognjem in mečem
katerega dve slovenski izdaji sta bili 2e davno razprodani. Vsak snopič velja s poStnino vred 9 Din. Do sedaj je izšlo osem snopiČev. Naročniki naj pošiljajo naročnino in naj se priglašajo pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
i ■ i c
g
a\
Sta3«e cene izpod svetovne paritete ob naiveiji tz^sri za fclago viake vrste
nudi
I^EDHARODNI
ommm sejem
2.-8. SEPTEMBRA 1923.
Pojasnila dajo
UHENER MESSE, W8EM, VII.,
kakor tudt častno lastopništvo ▼
LJU3tsJ&3M: AVSTRIJSKI KONZULAT,
Turjaiki (trg 4.
3843
Šent-
janški
ge dobiva po ngodnlh
cenah v veakt mnotlnl.
Prodajni urad Sontianškega prenogoKopi t LJubljaoU
Krekov trg 10. ui
Dr. Puher
zobozdravnik
Poljanska cnti 18
m ordlnlra
do 19. avgusta.
409«
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi najfinejši ln najokusnejil namizni kis 1« pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo!	Zahtevajte ponudbo!
Tehnično ln hlgijenlono najmoderneje urejena kiaarna v Jugoslaviji. PISARNA: LJUBLJANA, Dunajska oesta it. la, H. nadstr. u««
IVAN ZAROTNIK i
Telefon it. 879 mestni tesarski mojster Telefon it. 370 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja xa palače, hiSe, vile, tovarne, cerkve ln ivonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t. d. Oradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žana.	>	Tovarna fnrntrfa.
mednarodna transportna in komisijska družba m
Ljubljana, Dunajska cesta 31
Maribor lasloi za brzajarki: Adrljispti Jesenice
Telefon 721 — TekočI račun Zadrotna ls gospodarska banka
Mednarodni transporti Prevoz vsakovrstne robe Vskladiščenje robe Komisija
Zastopstva In zveze
4085
Carinsko posredništvo Transportno oslguranje Zbirni promet na vse strani Preko morski transporti v vseh večjih trgovskih centrih tu-in Inozemstva
Najnovejše knjige
Tiskovne zadruge
i Ljitl|iil, Prehrani uliti M.
Coittr-DjSillat: Tli Ulenspiegel.
Roman. Str. SSl. • V.i. TO Din, brol. SO Din, po polti > Din v.{.
[rai Lili: ligellg llldir.
St.rokorot.QBk. por««t. Ilu-.trlr.l Sublc. Voz. 32 Din, po polti 1 50 Dla vet.
int. Milit: Jujoalavlj«. E Jtl
Opl. pokrajin. Str. 5>7 Z l.mlj.vldom Jugnal.,!)«. — V.». n. dnem papirju b5 Dla, brollr. n. il.blein papirju M Din, po polti i Din »«£.
FitioTit-Pieiii: Floti. Tiuioipi,
Brol. U Din, po polti 7lpv«».
Kililnstl: Zgodba kraljev. Dirki.
Ilustrirano. V«, IS Dla, po polti 1 Din. Trt.
inlrtjST-TItou: fivsit • tednih
tblienll, V.I. a Din, bro«. IS Din, po polti 1-50 Din
SlalisMatj-itpaitli: Ottillo.
V., » Din, brot. II Din, po potu l M Din nt.
tu Prittll: anzil. iiloltri
V«, ts Din, brol. a Din, po polu 1 Din Trt.
Jirtl«, lil. n. Uredil k. Fillttal].
Brol. 86 Din, po polti J Din
Up Trt.
Hottout-Oirli: lllinllzii.
Brol. M Din, po polti 1 Pln 10 p Trt.
IMU-Uli: Bospa t sirji
V.i. 14 Din. brol. II Din, po polti 150 Din Trt.
Sllrtliwlci-Ioll: Z ign|ia h meta*. v .nopieib, do >.4.j d.Tet. — SnoplS ■ poltnlno Trod I Din.
Pokojninsko zavarovanje nase-
Sčencov, Brol. 16 Din, po polti 1 Din Trt.
V jeseni zopet na trgu:
AXE
v originalnih zabojih zacarinjen in obdavčen. Visoko koncentrirani
JAMAICA-RU
za rezanje.
• o • •
Pred nabavo Vaše zimsfce potrebe zahtevajte ponndbe ln vzoroe od naših zastopnikov in potnikov ali direktno od
A. A. BAKER & Co., d. z o. z.
(LONDON E. C.) Sedež za SHS.s lij utolj ana 7.
4099

družba z o. s.
m postafa Lesce, Gorenjsko
niea
izdeluje in prodaja volno različnih barv v posukljejlh; sprejema volno v prejo; zamenjajo predeno volno za kosmato; izdeluje in prodaja različne vrste volnenih pletenin, kakor zavijačke, jumpre, Športne, bočne, dolge povrSne jopice, dokolenice, sweatre, različne čepico, šale itd. itd. po solidnih konkurenčnih cenah ; zamenjuje pletenine za kosmato volno; lzvrSuje pletenino po naročilu, posebno za športna dmšt.va, točno in pod najugodnejšimi pogoji;
pošilja na željo gg. interesentom vzorce vseh vrst izdelkov ter daje jjojpaasi© pri večjih naročilih.	4038
Kupim
veliko hosto
z mehkim in trdim lesom za 20 do 25 let sekanja, blizu železnice, če mogoče, ali pa ne daleč od prometne ceste. Ponudbe pod navedbo koliko kubičnih me'rov vsake vrste lesa bi bilo. Kupim tudi
večjo množino orehovih hlodov
po določenih dimenzijah.
M. Žnldepiii & Co*
Telefon 079 Ljubljana, Šolski drevored 8.
francoska zavarovalna družba v Parizu, osnovana leta 182Cs
Skupna gl&Tnica 400 milijonov frankov. Prevzema no Trote požarnih o živijonskih zavar ivauj. — Pojasnila dajejo brezplačno Tsi krajevni zastopniki ir
generalno zastopstvo ia Slovenijo i „MEXIDA", mednarodna sksportna In importna družbo z o, z. v Ljubljani, Sv, Pstra cesta St, 33 78 W Agllne zastopnike sprejemamo pod ug dniml pogoji, tn
4117
/T
mbtbirjrtsiuksbikbbb«!
■ BH3MIK&VBR
I Pehištvo in preproge
| od najpreprostejšo do najfinejše Izdelave se dobe naj-j»	boljše in najcenejše pri tvrdki
1 K&&ELPREIS, Maribor
i Na velike. Gosposka ulica 20.	Na malo.
•	s
Ceniki brezplačno. «1« Podeželski promet |
Naročajte in šii»ite
UUHUflHSRI ZVON
mesečnik sa katturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Zadnja številka tega letnika je izšla v lepi opremi t najrazno-vrstnojšo vsebino.
Naročnina znanci BO Din.
Naroča se pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ulica št. 54.
!! Medjimurski konji
Poltežki In čisto težki konji lu kobile za vprego In odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod naj-kulantnei&lml pogoji pri
E. VAJ D A "'."'S'"
Medjimurje (Jugoslavija). Brzojavli Vajda Čakovee	Telefon Interurb. 59. i
ČAKOVEC!
. .. v	i
Brata Psfofin in tirm
tvornica
vlesnlc, havlMitlh gumbov, hljaklc In rlnClt za čevlje Ljubljana I, poštni preda! 126,
sprejema vsa naročila, kl se takoj iu t vsaki množin! Izvršujejo. Zahterajto vzorce in ceniki Pri večjih naročilih popust. 125
Naročajte, črtajte in širite JUTRO"!
Pri prodaji, nakupu in zamenjavi nepremičnin, oddaji, preskrbi trgovskih in obrtnih lokalov ter stanovanj
se poslužujte vedno le: 4101
Obl. konces. realitetne pisarne
= ,,POSEST" =
LJUBLJANA, Poljanska oesta 12 kjer boste najuspeinej* In reelne postrelenl.
irg-i
BieiifciOiiesl.
mmm*,imnrmiimiiuiaumMmmmmmmmmBza
Fllljalka
Simon Hmetec, Ljubljana
Kolodvorska ulloa ite«. 26.
Sprejema potnike v juino In oeverno Ameriko, Izdaja točna pojasnila In prodaja vozne liste.
Odhod iz Ljubljane vsaki teden.
- - - M' ■ ■ - ' - ■ "	■ - "	■	'	1 ■ "	-	- '	-	...	___ L	. I ii—
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo	102
«J. O. Draškovič
ZAGREB „B" Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB
Podrntntoe: Baograd, Balkanska nllea £6. — Snlak: Joto Gj. iToševič, Karolinška oesta 160. — BpUt: Anto Duld, DioklecljanoTa obala 18. — Orni: i to LovrlčoviA. — Bltolj: Gjorgjo J. Dimitiijevli & Eornp. Bulovard Kralja Aleksandra 187. — Vel. BeSkerski Dnšan LJ. MlhajlorM, Trg Kralja Petra 4.
Potnike do Hamburga spremlja druiEteenl uradnih