193. številka. Trst, v petek 24. avgusta 1900. Tečaj XXV ,,Edinost I.haja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša: Za celo leto........24- kron za pol leta.........12 za četrt leta ..............6 - za en mesec................2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-/očbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. _ Po tobakamali v Trstu s>e prodajejo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.1: izven Trsta pa po 8 stotink (4 nve.) Telefon StT. 870. Sdincst Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. V edinosti j« moč ! Oblast se računajo po vrstah v petitu. Za ve takratno naročilo 9 primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oelasi iul. ae računajo po pocobo Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spie-jema upruvništvo. Naročnino in oglasi je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna se nahajata v uliei Carintia Stv. 12. Upravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molili piccolo 5tv. 3, II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. Lraatnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Kar sb tiče vseli Slovanov! Pod tem naslovom pri občuje vrli »Sla-visehes Echo« nastopni lepi članek iz peresa nekega češkega rodoljuba : Bog je ustvaril svet in korak za korakom se je zemeljska obla razvijala do visoke kulture današnjih dnij. Cemtlr se o tem najbolj čudim, in kar je res nepojmljivo, je to, da nositelji kulture še niso ventilirali vprašanja, katerega jezika se je posluževal Bog, ko je ustvarjal svet. Odgovor je vendar tako samo ob sebi umeven in jasen ter se po visoko razviti sofistiki, ki jo ta kulturni narod rabi v vseh vprašanjih, ne more glasiti drugače, nego: Bog je bil pangerman in jezik, katerega se jc posluževal, je bil izključno — nemški. Celo to ni izključeno, da, ako bo te vrstice čital kakov iznajdljivi Tevton in jih uvaževal primerno, bodo celo nemški šolski otroci po kratki vrsti let, tebi, dragi čitatelj, če tudi z drugimi besedami, čitali iz svoje šolske knjige o tej iznajdbi. V nas je kaj ta-cega mogoče, celo jako verjetno. To ni šala, ker se slične resnice že dolgo vcepljajo po šolah v mladostna srca. Germanizujejo in uporabljajo o tem načelo: »Namen posvečuje sredstva«. In to sredstvo se je vzdržalo do danes neprikrajšano in se je pokazalo jako vspešno. Tako nedopustno postopanje je nasprotno kulturi, je nemoralno, dovaja do posu rov ljenja in pospešuje zločinstvo. Ob upiranju slovanskih narodov proti takemu postopanju, katerega mora obsojati vsaki pošteno misleči človek, se je razbijal vsaki vspeh vsled razeepljenja tlačenih. Vsaki narod se brani po svojih močeh, gleda, da doseza kolikor možno olajšanja, ali v utrudljivem boju za svoje pravo često ne more pregledati skupnosti*. To pa je ravno namen u i. p r o t n i k o v. Da preprečimo ta namen, je potrebno, da vse tlačene in resnico ljubeče zberemo okolo zastave humanitete, da tako kom {taktna masa nastopi proti sili teme, zavratnosti ir hinavstva ! Politiška deviza »Div'de et impera< se pod Metternchovo vlado ni tako vspešno uporabljala, h se niso posluževali sredstev na tak način, kakor so jih začeli uporabljati po Metterniclu. To zgodovino bodo potomci čitali z grozo in ne bodo mogli umeti, kako se je našo dd>o moglo imenovati dobo napredka in presvete. in kakih strašnih stvarij zahtevajo Slovani ? Oni nočej) nič več in nič manje, nego jednako prave, kakor je imajo Nemci in Židje. V naši lepi domovini bodi prastara za vse narode, da bodo mogli živeti v miru in se neovirano razvijati kulturelno. Bog, ki je dal, da je rastlo železo, ni hotel imeti hlapcev, poje German, ali ne postopa po tem. Velika zamuda je bila, da narodi, katerim preti nevarnost, niso stopili v tesneje zveze med seboj. Davno je že pripoznana potreba slovanskega posredovalnega jezika, sedaj, v teh časih nevarnosti, pa ne smemo čakati dalje. To naravno jezikovno sporazumijevanje je tako nujno, da je ne bo mogla preprečiti nobena sila te zemlje, in vendar je ovirajo po možnosti, da-si bi državi prinašalo tudi gospodarskih koristi. (Zvršetek pride.) POD LISTEK. 2f> Zinkž. Brazilijanka. Povest, Spisal Ivo T r o § t. VI. — Evropecu poišče pravico njegova domovina — vam jo mora naša država. Boste videli! — Bog Vsm daj zdravje in srečo, gospod Nadoslav! Učitelj je apel suknjo, se poslovil in odšel na delo. Drugi dan e pisal Zinki: Moja ljiba učenka ! V dolgih nesecih skušenj in težav nisi obupala. Iz vsalega lista tvojega diha sveža nada v skorajšnj. vrnitev. Mera tvojih brit-kosti je polna. l.paj, dekle, upaj I Zastavili sm> vse moči za tvojo rešitev. Upaj, upaj ! Ona sladka aada, ki ti je bila spremljevalka doslej, boci ti spremljevalka tudi na potu v domovine Blagor mu, kdor vstrajno upa ! Socijalizem — anarhizem. n. Anarhizem. Govorimo o anarhizmu italijanske speci-jjalitete. — Anarhizem je produkt revščine, in rekel bi posebne vrsti revščine. — Anarhizem je italijanska specijaliteta. In : to za to, ker Italija je ena onih dežel, ki, kakor je rekel glavar mod. socijalizma, Marks, vsled pomanjkanja razvitja velikih industrijskih podjetij , podražuje in ovira kapitalistično produkcijo. Italijanski kapitalist in rentier ima | jako malo vere v pri hod nj ost mladega kraljestva in stalnost države, drugače bi ne nalagal svojega kapitala v inozemske banke v Berolinu, Parizu in Ijondonu. Zadovoljuje se z majhnimi obresti, rajše, nego da bi denar vlagal doma v nova industrijska ali agrarna podjetja ; zato je toliko sicer rodovitne zemlje opustošene. Kmetijski delalci se pa selijo v ogromnem številu iz nehvaležne domovine v južno Ameriko — Ko je francoska pisateljica gospa Adam pokojnemu kralju Humbertu pohvalno govorila o krasni rimski campagni in o drugem lepem divno romantičnem svetu italijanske zemlje, je sam kralj pripomnil, da so opisani kraji res lepi, a še lepši bi bili, ko bi bit po njih posejan krompir. Čitatelju je treba pojasniti še neko posebnost te države. V Italiji obstoji še danes neka vrsta neodvisnih profesijonistov, ki so v ved-j nem divjem konkurenčnem boju z veliko industrijo, kolikor jo je. Tak siromak izhaja in trpi, dokler ga ne doženejo tako daleč, da j je brez zaslužka; tedaj občuti vse nasledke ! brezsrčnega kapitala, j ———— Nada je zvezda vodnica, ki brani, da naše duše ne zatro temni viharji nezgod in težav : nada je ono čarovno žezlo, s katerim okušamo tudi samo prihodnjost, ki bi nam j bila sicer gosto pokrita. Nada nam je vod- I niča v nesreči. Kdo ne bi obupal, ko bi ne imel v prsih sladkega tešila : kmalu dospemo z nevarnega morja v mirno luko sreče in blaženosti ! In naša domovinska ljubav, Zinka, ali ne bi ugasnila, ali se ne bi ohladila vsled zapuščenosti, notranjih in zunanjih viharjev, katerim mora kljubovati slovansko ljudstvo, ako noče, da izgine v morje pozabnosti, kamor so je že davno hoteli potisniti lakomni sosedje? Jedino vspešno netivo je nam vsem sladka misel, da po dežju, po nevihti zašije ljubo solnce, za žalostjo veselje. Upajmo in delajmo, moja Zinka! Ti si vrlo začela in Bog te ni pozabil. Mene kličejo službene stvari na drugo mesto naše domovine. Mogoče, da se ne bova videla več na tem svetu. In zopet mi blišči nasproti sladka nada, da bom videl tudi tebe, Današnja kapitalistična industrija v Italiji je zamogla nastati in vzdržati se edino s pomočjo skrajne zaščitno-carinarske politike. Zato pa ta industrija ni zamogla dospeti do razvitja, primernega velikemu kapitalu, in do posledice temu : da bi postali izdelki ceneji. Temu, da se velika industrija ni mogla slobodno razvijati, kakor v sosednjih industrijskih državah, je iskati vzroka v tem, da so ga zavirali od ene strani vladni fiskalizem in visoke obresti državnega dolga, od druge strani pa nepremišljena ekspanzivna politika, ki je v sramotnem fiasku v Eritreji požrla ves prihranjeni denar, kar ga je še ostalo fiskusu od prodaje cerkvene posesti. Slednjič še tatinsko grabljenje v narodnih denarnih zavodih in v ponarejenju državnih papirjev: vse to je pretreslo državni kredit na inozemskih trgih ter zaviralo industrijalni razvoj doma. — Vsled teh vzrokov ni zamogla velika industrija pievzeti vseh izločenih profesijonistov in spremeniti jih v dninarje z gotovim in boljšim zaslužkom, nego ga ima danes v konkurenčnem boju. — Iz navedenih gospodarskih nezdravih razmer se je neprestano razvijala idealogija anarhizma. Delalec, ki je bil navajen delati sam za-se, sanjal je tudi o boljši bodočnosti drugače — neodvisno, ter bi se vedno upiral disciplini, katera je potrebna na delu v de-lalskih masah. Tak človek, ki je rastel v tej naravni slobodi, ima poseben individuvalistični instinkt, kateri ga vodi tudi takrat, kadar si išče sredstvo v socijalnem in ^političnem boju. Tak slobodnjak ne vidi in ne spoznava, kakor spoznava tovarniški delalec, tla je njegova usoda spojena z usodo drugih tovarišev in da je odvisna od njih; daje posamičnemu pomagano le s tem, ako nastopijo vsi in solidarno za njegovo pravo. — Nasprotno se postavlja tak slobodni profesijonist — sam v boj za pravo, svojo srečo, ter prihaja ob enem vsej družbi v navzkrižje. Njegovo mišljenje izvira iz lastne osebe, je abstraktno, induktivno in končuje zopet pri pojedincu. Tak italijanski proletarec misli in računa le na samega sebe ; živi v boju proti vsem, ter si izbira v obupnem socijalnem boju svoje žrtve ad libitum — svojevoljno. Socijalizem pa cvete nasprotno najbolj tam, kjer cvete velika obrt: posledica temu zadružnemu življenju je tudi dušno in moralno razvitje zakonov v smislu zadružnem ali kolektivističnem ; zato je anarhizem nasproten morali socijalizma. Za divjaka-anarhista je oseba izhod in svojo nekdanjo vrlo učenko in gojenko, tam gori pri našem dobrem Bogu, kjer nas bodo vsi ljubili in mi bomo vse narode spoštovali — nad zvezdami. Naj bi me ta nada ne varala ! Z iskreno rodoljubnim pozdravom V Podnanoščini, starega leta dan 188*. N a d o s 1 a v. * * * Kadovo zločinstvo je naznanil Nadoslav avstrijskemu konzulatu v Sao Paolo. Ker ni zamolčal niti njegove prošlosti, spletkarstva in dobičkarstva, se je na spomlad pripeljal — jetnik s tistem parnikom v Trst kakor Zinka in — Nina. Da, tudi Nina je prišla v svojo domovino in dedovala nekdanje posestvo svoje matere; prišlo pa je še več prodanih deklet žnjima srečno nazaj. — Tisti dan si ga je Gregor zopet privoščil nekaj čaš, a pijan je bil od veselja. Ker ni imela teta Reza svojih otrok, je pomagala Gregorju v gospodinjstvu; le-ta je pa zopet pridno nabijal podplate na kolenih, razdelal skedenj in namalal črevelj nad vrata novega domovanja. Ni bilo kdo ve kako prilično, pa konec — oseba je sama sebi lastni zakonodajalec. — Anarhist deluje, sklepa in izvršuje sam kakor zli duh, ki tudi sam tava od človeka do človeka, da bi mu dušo umoril. Anarhist se pa zadovoljuje s telesom; jeli dotična oseba vredna smrti, ali nc, to ni njemu mar. Tak jj bil sklep in krvi žejna duša je izvršila delo : v rešenje socijalne bede ! Socijalistiška morala pa uči nasprotno, da vse družebniške in politične premembe izhajajo iz večine ter zahteva, da se od te večine tudi izvedejo. Ponavljamo torej : nad-vladje ene ali druge politične teh dveh moral je odvisno od tega, ali prevaguje v državi kapitalistična industrija ali ne. V tem je jedro vprašanja: ali se kje razvija socijalizem ali anarhizem. — Italija nam daja največ nasilnega anarhizma, ker ni znala premagati perijode industrijskega preobrata. Nasprotno: naraščanje kapitalne vrednosti, životarenje rokodelskih mas, kronično pomanjkanje dela, neznosni davki, raztrošenje državnega imetja, neraz-merno namnoženje in nadvladje militarizma, neumna kolonijalna politika, obsovražena protekcija, nezaupanje v pravico sodišč in prenapetost tiskališkega zistema : so vzroki, da so italijanska tla tako redilna za anarhizem. Vse to je oviralo blagodejni proces gospodarskega preobrata, ne da bi bil kapital za-mogel absorbirati in prebaviti stare produktivne oblike, nesposobne za življenje. Vrnimo se in vprašajmo, kaj vzdržuje sedanji človeški družabniški red? To bi bilo : monarhije, vojske, tribunah, policija in druge ustanove. Anarhizem zahteva smrt in uničenje vsem tem institucijam. No, ako bi se jim tudi to posrečilo, prišli bi do novega družabnega reda, v nekak — vesoljni vojaški stan in vsakdo bi se moral uklanjati socijalnemu imperativu — moraš; in nastal bi kaos ali vesoljna zmešnjava : vladal bi absolutni nered. Zato sklepamo, da ravno to načelo stanovskega boja, katerega socijalisti danes pa-rafrazirajo, hrani v sebi nevarnost kolektivi-stične propagande, ki je že tako razširjena med nerazsodnimi masami nevednega ljudstva ! To ljudstvo hrepeni po poboljšanju, pričakuje nenadnega radikalnega preobrata. Ubožni in izstradani proletarijat, toliko po italijanskih mestih, kolikor na opustošenih kolona ti h, je gluh in slep za vsako pametno svarilo. Današnji italijanski socijalisti niso dajali žejnemu narodu zdravilnih kapljic po umnem predpisu, marveč so jih napajali kar na vedro- j bilo je doma in pa — njegovo. Otroci so mu ! doraščali in si služili kruha vestno in pošteno — Ivanka celo na brazilijanskem konzulatu v Trstu : Zinka pa, pozneje zastran svojih brazilijanskih pisem, ljubezni do očeta in lastne domovine, šaljivo nazivana Zinka Brazilijanka, se je držala poštenih Slovencev v Trstu in na Reki. Z navdušenjem se je udeleževala raznih društvenih shodov, in še danes se spoštljivo ozirajo nanjo mlajše tova-rišice, kajti če katera društvenica nosi na veselicah ponosno trobojni trak slovenske zastave na prsih, ga nosi gotovo Zinka Premrlo va. Učitelj Nadoslav s slastjo čita po časnikih redke novice o Podnanoseih, in ko bi ga sreča donesla na kako primorsko veselieo, kjer bi videl Zinko Brazilijanko, bi bil srčno vesel, da je vzgojil tako vrlo Slovenko. Z zaslužkom svojih rok in vspodbujevalno besedo pomaga očetu vzgajati najmlajše sestrice in bratca, med tovarišicami pa kaže z dejanjem, da je vrlo poslušna naukom svojega nekdanjega učitelja. (Zvršetek.) s socialističnimi nauki ter jih tako nevarno upijanili. — In ravno iz te posurovljene, že zdivjane mase, katera nima več nobene prave podlage, oprt:e na verski čut (če tudi Italija šteje največ svečenikov) in na pravičnost državnega zakona, se rekrutirajo širom italijanskega sveta italijanski anarhisti, ki se vsako toliko prikazujejo iz temne noči, tako, da je videti samo svitlo bodalce, oskrunjeno z nedolžno-kraljevo krvjo. Benečan. V Trstu, 24. avgusta 1900. K proslavi Strossmayerjevega jubileja V očigled predstojeći svečanosti petdesetletnice škofo Vanja velikega škofa se je osnoval v Djakovem odbor, kateremu je centralni odbor poveril nalogo, da poskrbi za dovoljno število stanovanj za one, ki pridejo na slavje. Oni torej, ki se mislijo udeležiti Strossmaverjevega jubileja, naj se prijavijo pri gori omenjenem odboru najkasneje do druzega septembra. Za one, ki se ne prijavijo, ne prevzame odbor nobene skrbi. Prijave je »dresirati na dra dr. Alojzija Vince-tića, profesorja v Djakovem. Tudi praška »Politik« je ožigosala ne-lepo in nevredno vedenje » Hrvatskega prava « nasproti biskupu Strossmaverju. »Pravo« je radi tega jako ozlovoljeno. Praški list pa replicira: «Od tega, kar smo pisali, ne umaknemo nobene besede. V resnici nezaslišano je, ako list, ki hoče, da brani pravice hrv. naroda, tako postopa z največim in najzaslužnejim sinom naroda. Isto velja tega glede vsega, kar smo pisali o ostalem delovanju «Hrvatskega prava«. Nam ne treba, da bi si od kje drugje naročali sodbo v listu, ker smo v položaju, da samo zasledujemo njega delovanje. Kar se tiče zmerjanja 111 podtikanj, s katerimi nas «Hrvatsko pravo» obsiplje o tej priliki, menimo, da bi bilo pod našo častjo, tla bi se bavili s tem». Velja ! Politični pregled. TRST, 24. avgusta 1900. Rusi in Kitajci. Zvezne čete so v Pekingu. Zanimivo je. da o tej priliki opazujemo zopet enkrat občudovanja vredno pokvarjenost nasprotnikov Rusije in Slovanstva, I ki so pohiteli, da glavno uslugo na tem vspeliu priznajo Japoncem. Japonci so se res vrlo vedli na vsej dosedanji akciji, ali baš oni so, ki priznavajo v svojih poročilih največji del zasluge Rusom. Ce prav o tej priliki ni bilo določenega ! vrhovnega poveljnika, vendar je znano, daje to nalogo dejanski vršil ruski general Le-novič. S tem, da so se zvezne čete polastile Pek inga, je dovršen glavni del naloge, ki so jo imele zvezne čete. Sedaj so poslaniki slobodni in nastaja le še vprašanje, kaj je zdaj storiti še nadalje in bodo li o daljnem postopanju velesile še mogle ostati —jedine ? Kajti že so se pojavili znaki nesporazumljenja. An- j gleži zahtevajo, da se kitajska prestolnica premesti v kako primorsko mesto, kjer bi bila seveda vsaka kitajska vlada prav pod neprestano kontrolo in v strahu angleškega brodo vj a. Rusi in Francozi ne morejo privoliti v to. Dvomljivo je torej, ria-li bodo vlasti še zanaprej mogle hoditi skupaj, ko imajo tako različne cilje. Vsekako je položaj Rusije in ž njo združene Francije najugodnejši izmed vseh velesil. Neprevidnost Kitajcev, ki so v Man d-j žuriji napadali Ruse in njihove železnice, je; dala Rusom hudo orožje v roke: Rusija gospoduje dandanes v vsej prostrani Mandžuriji in Kitajci sami so jo prisilili do tega koraka. — Pa tudi sicer je upliv Rusije odločilen o reševanju kitajskega vprašanja. Kitajski listi poročajo namreč, da je kitajska vlada ukazala Li-Hung-Cangu, naj po kitajskem poslaniku v Petrogradu povpraša rusko vlado, da-li bi bila voljna, da sprejme posredovanje , za mirno razpravljanje in urejenje vseh spornih vprašanj. Celo to se je govorilo, da kitajska vlada naloži svojemu poveljniku v Mandžuriji, naj zaustavi vsa neprijateljstva nasproti Rusom. Sedaj razumemo velike skrbi, ki se pojavljajo v javnem menenju na Nemškem, kjer se vprašujejo ljudje, ne da bi dobili povolj-nega odgovora : kaj prav za prav hoče grof VValdersee na Kitajskem? Ne bode - li, ko prispe na svoje mesto, popolnoma osamljen ? Ni se-li morda nemški cesar vendar le malce prenaglil ? Bodi temu, kakor mu drugo, že sedaj vidimo, da ostane na Kitajskem na površju — | slovanska Rusija, vkljub vsem laže m in ho-matijam slovanofobov. Romunija in Bolgarija. Med Ro- ; munijo in Bolgarijo je prišlo do zelo ostrega ! spora, ker je Bolgar Dimitrov ubil nekega ! Mihajleana. To je že tretji slučaj, da so Bolgari, ki hočejo braniti bolgarsko narodnost v Makedoniji, ubili romunske agente, ki se zavzemajo za pravice Cinearov v Makedoniji. I Gotovo je, da poseganje Romuncev v ma-| kedonsko vprašanje, ki je že itak dovolj za-j mršeno, izziva največjo nejevoljo ostalih ude-leženih narodov, to pa tembolj, ker Cincari često iščejo [svojo moč v tem, da Srbe in Bolgare denuncirajo turškim oblastim kakor zarotnike in puntarje ter da skušajo na tak način sebi zboljšati položaj v turškem cesar-j stvu. Iz te opravičene nejevolje je potekel umor Mihajleana, katerega so Makedonci v Sredcu in Bukarešti smatrali za nevarnega i cincarskega agitatorja. Pa če je nevolja Ma-! kedoncev še tako razumljiva, to še seveda nikakor ne opravičuje tako grdega sredstva, kakor je političen umor- To je zaslepljenost, ki gre le v prilog romunski agitaciji, ker nabavlja Cincarjem važnosti in simpatij v Evropi, katerih bi sicer nikakor ne zaslužili. | Ubijalec Dimitrov je grd fanatik, ki s svojo | nerazsodnostjo pomaga baš onemu, proti kateremu misli, da se bojuje z zločinstvom. In romunska vlada je vsestranski izkoristila zločin Dimitrova v svoje namene. Napravila je : iz muhe slona in navedeni politični umor ji je bil povod za zelo ostro postopanje proti Bolgariji. Romunska poročila trde, da je 20-letni Dimitrov priznal, da je izvršil zločin po ukazu makedonskega odbora v Sredcu. Glavna težnja romunske vlade pa je ta, da dokaže, da je sama bolgarska vlada zapletena v ta zločin. Romunska vlada »e ni zadovoljila s tem, da je z ostro noto osumni-. čila postopauje bolgarske vlade ter odločno zahtevala, da se onemogoči tako postopauje makedonskega odbora, ampak se je obrnila tudi do sultana kakor sueerena Bolgarske. Ta*korak je moral seveda še bolj ražaliti bolgarsko vlado, ki je odbila vsaki sum, da bi bila v zvezi z zločincem Dimitrovom in ljudmi, ki so ga najeli. Pravijo, da sta obe de/eli začeli celo razmeščati svojo vojsko. Mi se nadejamo, da ne pride do resnejih posledic temu žalostnemu dogodku, da pride resnica na dan in da se pokaže pretiravanje z romunske strani. Bolgari pa naj spoznajo, koliko jim škodijo hudobni neumneži, ki delajo Jle sramoto svojemu narodu ter s čini j svojega [fanatizma podpirajo le sovražnike. Najžalostnejše spričevalo za narodne pravice je to, ako za nje ne najdemo drugih poštenih in čistih dokazov nego — zavratni umor. Bog nas obvaruj neumnih prijateljev! Knez Črnogorski in dogodki v Srbiji. V »Information« čitamo nastopno zanimivo črtico: Knez Nikolaj Črnogorski je bil za dn; svojega bivanja v Rimu, povodom pogreba kralja Humberta, predmetom najvećih simpatij toliko na dvoru, kolikor v poli-tiških krogih. Mej drugim mu je kraljica Margarita poklonila čašo, iz katere je pil pokojni kralj, a kralj Viktor Emanuel mu je poklonil glavo jelena, ki ga je kralj Hum-bert ustrelil na lovu. Nekateri parlamentarci v Rimu, spodbujeni po kneževi lj u bez nj i v osti, so zasukali pogovor žnjim na dogodke v Srbiji. Nasproti tem poskusom se je knez kazal sicer jako rezerviranega, vendar ne to-j liko, da bi se ni bilo moglo spoznati njegovega menenja. Po njegovem menenju preobrat ni le začel, ampak nadaljuje tudi. Da-li bo pa i trajal dolgo, o tem ni knez rekel ničesar. Zdi ; se pa, da jako skeptično gleda v bodočnost. Na vprašanje o razmerju med Srbijo in Črnogoro je odgovoril, da razmerje ostane od- ; kritosrČno in stabilno, čim bo preobrat v J Srbiji odkritosrčen in stabilen. Jeden navzo- ■ čili je sprožil vprašanje: Kake garancije naj: bi dala Srbija? Knez je odgovoril: V Srbiji vedo to p:av dobro. Na vprašanje, da-li bi 1 pomiloščenje voditelja radikalcev Rajka Taj-' sica, ki biva sedaj v Črnigori, bila taka garancija, je rekel knez : To bi bilo brez dvombe močan dokaz približevanja Srbije nasproti Črnigori. Na vprašanje, da-li pride to pomiloščenje, je menil knez: Imam vzroka se nadejati temu. Sicer pa se je knez izogibal temu, da bi imenoval Milana in Avstrijo. Tržaške vesti. Imenovanji. Finančni minister je imenoval finančna komisarja Artura Covacicha in Edvarda Sulligoia fin nčnima višjima j komisarjema v območju finančnega ravna- j teljstva tržaškega. Katoliški shodi v Zagrebu in Ljub-1 Ijani. Danes se je v prostorih »Del. podp. društva« sešlo več poslancev in drugih rodoljubov, hrvatskih in slovenskih, iz duhovni-I ških in posvetnih krogov iz Istre in Trsta, j da se posvetujejo o udeležbi na kat. shodih j v Zagrebu in Ljubljani. Bili so menenja, da |se udeležba na teh shodih prepušča Hrvatom | in Slovencem teh omenjenih dežel, z ozirom j na to, da stojijo tudi oni na krščanskih kat. j načelih in da so del hrv. in slov. naroda, za katerega se ona dva shoda obdržujeta. Na »slovesni« poziv — kategorična odklonitev. »Primorski list« nas pozivlje vnovič, naj preldičemo svojo vest, da se je spodtikal nad onimi duhovniki, ki so se udeležili pogreba pokojnega pravoslavnega župnika tržaškega. To insinuvacijo odklanjamo mi uljudno, kratko in kategorično, in če bi nam »Pri-j I morski list« radi tega še stokrat pritisnil na lice žig liberalstva. Mi smo v številki od 21. t. m. z doslovni m i citati iz »Primorskega lista« dokazali, da je ta list polemi-zoval proti našemu obrarnbenemu govoru onim duhovnikom v prilog, in da je rekel, da s tem zavajamo 1 j t: d s t v o v ve r-ski razkol! Kaj ;e to? Ali se ni s tem pridružil onemu laškemu listu, ki se je sr-; dito zagnal v večkrat omenjene duhovnike baš zato, ker so se udeležili r e č e-nega pogreba?! Laški listje hotel onim duhovnikom ukrasti njih dobro ime kakor katoliških duhovnikov in vi, gospoda okoli »Primorskega lista« ste svojo polemiko proti »Edinosti« odobravali lo početje!! To stoji in je pribito tako trdno z žeblji dejstev, da jih ne izdere vsa sofisterija. Kralja Humberta je tudi umoril en sam Bresci, a koliko raznih Brescijev je že zaprtih, ker so odo b r a v a l i n j e g o v čin!! ; Ali prosimo, to je bila le primera. Povdariti smo morali to, sicer bi nam morda še prišli iz Gorive s celimi vedri zgražanja, češ, da smo jih postavili v eno vrsto z Brcscijem. Gospodje se namreč v no vej i čas grozno radi zgražajo. Tako se zgražajo tudi sedaj, ker smo jim »zabrusili v obraz« najgrši fanatizem. Le smola je ta, da jih njih zgražanje radi tega očitanja nič ni oviralo, ko so nekoliko nižje doli zapisali gorostasni izrek : Verska toleranca je nezmisel! Ali hočete boljega potrdila, da res obsojate one duhovnike ! Gospoda, ako je to res, ako je torej katoličanu brezpogojno prepovedano — naj j bo. že prilika taka ali taka — zahajati v ; drug"o cerkev in n:i obrede druge vere, potem pa mora biti vice versa drugo verni kom absolutno zabranjeno, zahajati v našo cerkev, ali celo vplivati na nje stvari. A kaj se godi v Trstu, kako je bilo povodom m ase-zadušil i ee v cerkvi sv. Antona novega "? ! Ali ni, da se moramo sramovati, kakor k atoli č a n i, ko vidimo tesne zveze med »vrlimi bori telji za krščanske resnice«, toli omiljenimi »Primorskemu listu«, in med židovskimi novinarji; saj je javna taj-j nost, da prvi donašajo poslednjim materijala ; in podatkov za proganjanje slovenskega jezika iz tržaških cerkev, da jim torej ustvarjajo možnost utikati se in uplivati na stvari katoliške cerkve. Mi nimamo ničesar preklicati. Dokler gospoda okolo »Primorskega lista« (brez škode za svoje katoliško mišljenje) smejo biti zaljubljeni v zaveznike Zidov, tudi nasa toleranca do pravoslavnih ne more bit? greh na koristih katoliške cerkve. Kar se dostaje obljubljenega o tržaški inkviziciji«, pričakujemo z veliko radovednostjo in zadovoljnostjo ; morda nam to prinese priliko, da se bo govorilo marsikaj, kar že dolgo sili na dan. Morda bo dobro, da ta ali oni dobi enkrat, kar išče že dolgo. Birokratizeiu, živio! Upravništvo »Slo- J venke« je poslalo neki ljublanski knjigarni j več iztisov zadnjega zvezka »Slovenke«. Cez j nekaj časa se je istemu vrnil zavitek z opazko: »t ber 1000 g. unzulassig, retourj Triest.« Ali ne bi mogli \ edeti že v Trstu, j daje pošilja te v pretežka za tiskovine, ter j tako preprečiti neljubo zamudo, ki je nastala vsied tega, da je »Slovenka« romala iz Trsta v Ljubljano, a iz slovenske prestolnice z nemško uradno opazko zopet nazaj v Trst, kamor je dospela, razume se, precej poškodovana J 0 preseljevanju. Objava tukajšnjega policijskega ravnateljstva opominja, tla so lastniki poslopij, oskrbniki in upravitelji dolžni i javiti do lo. septembra t. 1. vse osebe, ki | bivajo v hišah, ki so podrejene njih upravi, j Dotične tiskovine je za mesto dohiti na }H>-I licijskem ravnateljstvu, za okolico pa na do-i tičnih komisarijatih. Ako bi katera hiša ostala prazna, treba javiti tudi to okolnost. Prijave treba izpolniti v dveh komadih ; eneg* vdobi policija, enega pa statistični od-} delek tukajšnjega mestnega magistrata. Vsako i krivo navedbo ali izpuščenje glede najemnikov in podnajemnikov bo kaznovano po zakonu. Ostali predpisi glede javljanja poslov itd. ostanejo seveda v veljavi. — Opozarjamo naše č i t a t e 1 j e, d a o tej priliki zahtevajo slovenske tisk o-{vin e. Konsumniui in obrtnijskim društvom v Trstu in okoliei v prevdarek. Z ozirom na notico, ki smo jo ininolo sredo i priobčili pod tem naslovom, nam pišejo : Da, tako sem menil tudi jaz! A vede, : da se naše občinstvo le redkokrat strinja z nazori, ki bi mu utegnili kaj koristiti, sem molčal. Gluhim ušesom ni kdo ne pripoveduje rad. Ko sem pa v »Edinosti« čital prav isto, o čemer sem često razmišljal, mika me, da tudi jaz pritrdim nazorom gospoda dopisnika » Edinosti«. Slovensko gospodarstvo, slovenska obrt-nija in trgovina so v nas, žalibog, na jako šibkih nogah. Da, da, gospodarstvo, obrtnija in trgovina, to je trojica, iz katere izvira blagostanje vsakega naroda, njegova .noč, njegova veličina, njegov upliv ter njegova moralna vrednost napram drugemu tujemu narodu. Gospodarstvo, obrt in trgovino treba mlademu p re porajaj oče m u se narodu tesno spajati v skupno zvezo: to je činitelj, ki more malemu narodu, kakoršen je naš, uliti iskrico upanja v njega nadaljni obstanek, v pjega trdnejše kljubovanje proti moči, pogubnemu uplivanju in namišljeni vzvišenosti sosednjih mu neprijatelje v. Da, viribus unitis ! Delati treba, ako se hoče doseči, po čemer hrepenimo, a je Ae tako daljno, daljno! Jaz sem nepoboljšljiv pesimist. Morda se pa to pot vendar motim, in želim in srca, da bi dobro mišljeni predlog gospoda RakuŠe ne šel a<-letnega strugarja Frana Hassa ki sta ponarejala kovani denar ter ga spravljala med ljudi. Poskusen samomor. 20-etna Marija V. iz ulice S. Filippo št. 7. se j; včeraj jutro skušala zastrupiti s karbolno kislino. Zavod Trevesa jej je podelil prvo panoč ter jo spravil v bolnišnico. To je drugi samomor, ki g-* je pusknsila ista nesreČnica. Se le nedavno sm jo izpustili iz tukajšnje opazovalnice za umobolne. 22-letna dninarica Mariji Maras iz ulice Molino a vento je istega dne poskusila samomor z vinskim cvetom, or katerega je izpila večjo količino. Tudi D nesrečnico s > spravili v bolnišnico. SI U 70 išče nemška druina. Sluga mora biti Slovenec, dobrosrčen ii krepek. Znati pa mora vsaj nekoliko italijanščine. Streči mu bo hromega gospoda. Nadalje pojasnilo daje upravništvo »Edinosti«. Umrljivost v Trstu. 3d 12. avg. do vštevši 18. avgusta je umrlo 41 možkih in 34 žensk, skupaj 80 oseb prot 02 v isti dobi lanskega leta. Med njimi je bilo 33 oseb starih do 1 leta, 6 10 let, djdo 20 let, 6 do 30 let, G do 40 let, G do H> let, 11 do 80 let, 2 nad 80 let. Po v prema umrljivost je znašala 24.7 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 13, bolezni v sopilih v 4, škrlatica v 2 slučajih, h ri pa vica v 0, krup v 1, ente-ritis v 6 slučajih in legar 1 slučaju. Dražbe premičnin. V soboto, dne 25. avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Scuole Nuove št. 3, hišna oprava ; v ulici Sanita št. tirjatve; v ulici Boschetto št. 9, hišna oprava : v ulici Poste št. 9. in v ulici Ghega vino: v ulici della Sanitft št. 13, hišna oprava; v ulici della Sanita št. 8, tirjatve. Vremenski restuik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 25.0., ob 2. uri popoludne 28.0 C°. — Tlakotner ob 7. uri zjutraj 7ti2.5 — Danes plima ob 9*7 predp. in ob 8.46 pop.; oseka ob 2.44 predpoludne in ob 3.0 popoludne. Vspored domači zabavi, ki se bo vršila v nedeljo dne 2(3. t. m. na vrtu šole sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu: 1. Poljski uapev: *Hej Slovani«, godba, dvoglasno. 2. Laharnar: »Pozdrav«, mešan zbor. 8. Dr. G. Tpavrc: »O mraku«, godba, šteroglasno. 4. Foerster: »Na planine«, moški zbor. 5. Dr. G. Ipavic: »Vse mine«, godba, dvoglasno. — Šaljiva tombola. — 6. M. Hubad: »Po jezeru«, godba, šteroglasno. 7. P. H. Sattner: -Po zimi iz šole«, mešan zbor. 8. F. S. Vilhar: »Bojna pjesma«, godba, šteroglasno. Svobodna zabava. (Dobitki šaljive tombole so pora bij i vi za vsako družino in nekateri velikega — obsega.) Zveza slov. trgovskih pomočnikov v Trstu bo imela svoj prvi občni zbor dne 26. t. m. v prostorih »Slovanske Čitalnice«, ulica 5. Franeeseo št. 2 s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Prememba pravil. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajni predlogi. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Po dovršenem občnem zboru slobodna zabava. Ker se ima rešiti važno vprašanje radi premembe pravil, je pričakovati osebne udeležbe od strani vseli členov. O d b o r. Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine v sv. Križu v tržaški okolici priredi dne 26. avgusta javno tombolo na občinskem trgu. Dobitka bosta dva: cinkvina 100 kron, tombola 200 kron. Cene srečkam po 40 stotink. Začetek točno ob 41/* uri popoludne. Po tomboli bo ples na občinskem trgu. Svirala bo domača godba. zasledovan v policijskem listu zaradi pone-verjenja in pobega od vojakov. Isti je bil rojen v Zagrebu 1861. 1. * Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je ljubljanskemu ribiškemu društvu dovolilo 600 kron podpore. * K r a n j s k i S 1 o v e n c i na pariški razstavi. Ker so od vladne komisije za potovanje v Pariz določeni gg. dr. Gregorič, Spreitzer in Iv. Bele izjavili se, da ne pojdejo na to potovanje, prišli so na njihova mesta določeni namestniki, namreč gg. učitelja Dimnik in Rojina ter predsednik »mizarske zadruge* v St. Vidu nad Ljubljano, g. Arhar. * Drugi slovenski katoliški s hod v L j u b 1 j a n i. Pripravljalni odbor nam javlja: Vspored obravnav in shodov: Ponedeljek, 10. septembra ob 5. popoludne «Pridi sv. Duh» in blagoslov, Stolna cerkev. — Ob 6. zvečer. Osnovalni shod, Alojzije-višče. — Ob pol 9. zvečer. Zabavni večer «Meščanskega kluba*, Katoliški dom. Torek, 11. septembra ob 8. zjutraj- Slovesna sveta maša, Stolna cerkev. — Posvetovanje odsekov : Od 10. do pol 12. Šolstvo, Katoliški dom. — Od 10. dalje Socijalni odsek, Staro strelišče. — Od 10. dalje Časnikarstvo, Rokodelski dom. — Od pol 12. do 1. Krščansko življenje, Semeniška knjižnica*. — Od pol 3. do pol 4. Šolstvo, Semeniška knjižnica. — Od pol 3. Socijalni odsek, Staro strelišče. — Od 2. dalje Časnikarstvo, Rokodelski dom. — Od 2. dalje Organizacija. Katoliški dom. — Od pol 4. do pol o. Krščansko življenje, Semeniška knjižnica. — Od pol 6. zvečer I. slovesni shod, Alojzijevišče. — Od pol 9. zvečer, Pozdrav *Slov. kršč. socijalne Zveze* katoliškemu shodu, Katoliški dom. — Sreda 12. septembra. Ob 8. zjutraj Tiha sv. maša (go\or). Stolna cerkev. — Ob pol 10. zjutraj II. slovesni shod, Alojzijevišče. — Ob 3. popoludne III. slovesni shod, Alojzijevišče. — Ob 7. zvečer Slavnostni komers akademič-nega društva «Danice», Staro strelišče. na povzdigujoč način. Globoko ginjen Vara nalagam, da naznanite na vse strani mojo najtoplejšo zahvalo, ki naj pride v sleherno še tako oddaljeno kočo. Vsi moji narodi naj vedo, da sem njihovi sreči posvetil svoje življenje, da se smatram srečnega, da povspešujem njih blagostanje ter da vidim v lojalnosti, patrijotizmu in mejsebojnein zaupanju trdne stebre, na katerih sloni prihodnjost domovine. Bog vsemogočni blagoslovi in ohrani vez, ki me druži z mojimi narodi. Ischl 19. avgusta 1900. Fran Josip 1. r.« BUDIMPEŠTA 24. (K. B.) Uradni list priobčnje lastnoročno pismo cesarjevo ministru predsedniku pl. Szellu z zahvalo za izraze udanosti o priliki cesarjeve 70-letnice. Imenovanji. DUNAJ 24. (K. B.) »\Viener Zeitung« javlja : Cesar je imenoval profesorja na državni gimnaziji v Kopru Štefana Štefanija, ravnateljem istega zavoda. Minister za nauk in bogočastje je imenoval začasnega učitelja na trgovinskem oddelku trgovinske in pomorske akademije v Trstu, Vincenca Bron z i na, pravim učiteljem istega zavoda. Švedski kralj Oskar — razsodnik. STOCKHOLM 23. (K. B.) Kralj Oskai je sprejel razsojevanje v vprašanju glede odškodnine nemškim, angleškim in amerikanskim podanikom za škodo, ki so jo trpeli za zadnjih nemirov v Samoi. Protestanti na Španskem. MADRID 24. (K. B.) Vlada je prepovedala sklicanje protestantskega shoda v Sa-ragoso, ker da zakon prepoveduje drugo izvrševanje veroizpovedanja, nego zasebnim potom, ako dotičniki niso katoličani. Povodenj v Indiji. BOMBAY 24. (K. B.) Vsled povodenj v pokrajini Madras je reka Godovar preplavila obali ter je vsa pokrajina pod vodo. Mnogo oseb je utonilo. Škoda na železnicah, zasebni lastnini in zlasti na poljskih pridelkih je velikanska. Ustaja na Kitajskem. LONDON 23. (K. B.) «Dailv Chronicle» javlja včeraj iz AVashingtona, da poda vlada Zjedinjenih držav kitajskemu poslaniku ta-le odgovor: Pred vsem treba dokazati, da ima Kitaj vlado, ki zamore napraviti konec sedanjim zmešnjavam. Ako se obustavijo sovražnosti, hoče tudi amerikanska vlada stopiti v zvezo z Li-Huug-Cangora v dosego častnega miru. Dotlej pa ostanejo amerikanske čete v Pekingu. \VASHINGTON 23. (K. B.) Brzojavka admirala Remeva z dne 20. t. m. pravi : 6. amerikanki konjeniški polk, kakih 400 mož, v zvezi z Japonci, je včeraj jutro osem milj od Tietsina razgnal kakih 1000 bokserjev. Padlo je kakih sto Kitajcev. BEROLIN 23. (K. B.) »Wolff« javlja: Nemški konzul v Tientsinu je poslal čez Cifu brzojavko nemškega diplomatiškega zastopnika v Pekingu z dne 14. t. m., da so istega dne ruske, japonske, angležke in amerikanske čete oslobodile poslaništvo. DUNAJ 24. (K. B.) Jutri ob 9. uri predpoludne bo v votivni cerkvi slovesna maša-zadušnica za poveljnika cesarske ladije »Zenta«, fregatnega kapitana pl. Thomana, ki je padel na Kitajskem, ter za padle pomorščake. Cesar je iz Ischla poizvedoval, kako godi oboleli soprogi pokojnega pl. Thomana. PARIZ 23. (K. B.) Francoski konzul v Shanghaiu javlja dne 20. t. m.: Mesto je mirno. Francoske čete so brez težav izkrcali na našem zemljišču ; to je napravilo najboljši utis. Francoski konzul v Hankau-u brzojavlja dne 22. t. m. i Dne 20. so poskušali zažgati carinski urad. Podkralj je še o pravem času izdal potrebne naredbe. Kolovodje so zaprli, dva krivca obglavili. Iz zaplenjenih papirjev izhaja, da imamo opraviti z zaroto i n taj n i m d r u stvora. Vojna v južni Afriki. LONDON 23. (K. B.) »Dailv Express« javlja včeraj iz Lourenzo Marqueza : Predsednik Krfiger je izdal proglas, ki je nekak odgovor na zadnji proglas Robertsov. Kruger pravi, da bi bilo zaman odložiti orožje, ker je Roberts izjavil v svoji proklamaciji, da bo smatral vse Boerce, stare več nego 12 let, kakor ujetnike ter jih spravil na otok sv. Helene. Istotako brezmiselno bi bilo, ako bi burgherji zapustili svoja poveljstva; kajti v kolikor se bližajo svojim farmam, toliko se bližajo tudi sv. Heleni. Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. II. del. Trgovina z blagom. Tretji oddelek. Uloga denarja t trgovini z blagom. Kovani in papirnati denar. (Dalje.) Denar rabimo kakor sredstvo menjavanja : ne treba nam menjavati blaga z blagom ali delom ; vsled rabe denarja je nepo-i sred no menjavanje čisto odpadlo. O vsakem trgovinskem opravilu tvori obče priznano menjalno sredstvo, denar, dajatev ali vračilo, ter dotična stranka ali kupuje Iz denarjem), ako dobiva blago, ali pa je prodaje (za denar), :tko odstopa blago drugi stranki. V raznih deželah, zlasti v takih, ki so zaostale v omiki, so rabili najrazličnejše predmete namesto denarja n. pr. kože, žito, govedo (primeri lat. peci is = živina in pecu-nia = denar), in še dandanes nahajamo v Afriki in Aziji školjke (kauris) biserje od stekla, porcelana ali kovin, bombažne tkanine itd. kakor sredstvo izražanja in prenosa vrednosti. Naprednejši narodi pa so s, izbrali v to svrho žlahtne kovine, zlasti zlato in srebro, in sicer za to, ker ti predmeti najbolj odgovarjajo pogojem, ki jih stavimo do rab'jivega denarja : tvarina je nespremenljiva, lahko jo je razdeliti, vrednost teh kovin je visoka in stalna in, kar moramo tudi upoštevati: priljubljene so. Sprva so te kovine lili ali kovali v nedoločene kose, a o plačevanju ž njimi so jih tehtali. Pozneje pa so začeli kovine razdeljevati v komade določene težine ter jim utipkati znamenja, "z katerih je lahko vsakdo spoznal, koliko tehtajo in koliko so vredni. Tako je nastal kovani denar, ki je torej denar iz kovin, razdeljenih v komade z določeno težo in utisnjetrm kovom. Pravico, da kuje denar, si je pridržala država, ker le na ta način je mogoč red v denarstvu. Kdor si hoče iz nekovanih kovin, iz inozemskega kovanega ali domačega kovanega denarja, ki ni več v veljavi, dati napraviti kurantni denar (ki je v teku in veljavi), mora se obrniti do kovnic dotične dežele. Kovani denar ima naravna ali samovoljno izmišljena imena. K prvim spadajo zaznamovanja kakor lira (livre), drahma, marka itd., ki niso nič druga, nego imena tež, ki so bile prej v navadi. Samovoljna imena so n. pr. krona, Lonisd' or, Napo-leonsd ' or, tolar (od kraja : Joachimsthal, kjer so kovali prvi denar te vrste) itd. Niti zlata, niti srebra ne rabimo čistega za kovanje denarja; o i »oje je vedno pomešano z drugimi kovinami, zlasti z bakrom (zlato tudi s srebrom), to pa zaradi tegu, ker bi zlato ali srebro samo bilo premehko in bi se prehitro obrabilo. Razmerje, v katerem se smejo zlivati ali mešati kovine, je določeno potom zakonov. (Pride še.) Vesti iz ostale Primorske. X Pevsko d r u š t v o »Pri m o r-s k o« v Mačkoljah naznanja vsem onim društvom, ki so bila povabljena na njega veselico, da se je le-ta odložila na 23. septembra. To radi bolezni gospoda pevovodje. X P a t r i j o t i č n i g o s p Ć j ni o d d e -lek društva r u d e č e g a križa v Sežani priredi v nedeljo dne 20. avgusta t. 1. v hotelu »Pri treh kronah« povodom 4t>0-letnega jubileja združenja poknežene grofije Goriško-Gradiščanske z Najvišo cesarsko hišo in v slovesno praznovanje 70-letnega rojstnega ilne Njih e. in kr. Apostolskega Veličanstva, presvitlega cesarja Frančiška Jožefa I. koncertno veselico in ples. Godbo za koncert in ples oskrbuje iz posebne uljudnosti polkovna godba c. in kr. pešpolka baron Waldstiitten štev. 97. Na večer bo splošna razsvetljava in umetni ognji. Za goste iz Trsta je naročen za vrnitev poseben vlak, kateri ima v Nabrežini za goste iz Goriškega zvezo z vlakom 1012. Odhod iz Sežane o polunoči. Slovesnost vrši se pri vsakem vremenu. Cisti dohodek je namenjen društvenemu zalogu. — Vstopnina 2 kroni za osebo. — Začetek ob o. uri popoludne. — Na veselico pride tudi odličnih gostov iz Trsta, med njimi menda tudi njeg. eksce-lenca namestnik grof Goess. V e s e 1 i č n i odbor. X Morska t r o b a je zajela včeraj v jutro v bližini Pirana jadernico »Neptun«, ki je vozila opeko iz Ravene. Prednji jambor in jadra je vzela voda, ladijo pa so brez nadaljne škode potegnili v luko. Vesti iz Kranjske. * Stotnik aretiran. Pred včeraj je policijski kancelist v Ljubljani, gosp. Ivan Toplikar, aretoval v «Zvezdi» stotnika Jurija Leskovarja od 30. lovskega batalijona, ki je Razne vesti. Največji manevri, ki so se sploh kdaj vršili v Evropi, bodo letošnji avstro-ogerski cesarski manevri v Galiciji, katerih se udeleži 180.000 mož s 390 topovi. Kako visoka bo neki svota, s kateri se pokrijejo stroški za te velikanske manevre?! S kolesom v Kitaj Sta se te dni P »dala j dva rokodelca iz Berolina, in sicer 25-letni 'kipar Siegbert Muller in 19-letni mizar Gii-I stav Christoph. Ker ju niso hoteli sprejeti v ; voj dobrovoljcev, namenjeni v vzhodno Azijo, hočeta sedaj s kolesom sama preko Budim-f pešte skozi Turško, Malo Azijo in Perzijo — dospeti v Kitaj. Ondi upata, da ju sprejmejo v ekspedicijski voj, potem ko sta s tako i dolgim potovanjem dokazala svojo moč in j vztrajnost. Jar! pi. Bothwell. Iz Kodanja poročajo sledečo zanimivost: Gotovo je le malo znano, da Jari pl. Botlnvell, tretji soprog nesrečne škotske kraljice Marije Stuart, leži v neki mali danski vaški cerkvi pri Nvkjobingu na Scelandu. Jarl, ki je bil, kakor znano, na sumu, da je umoril prejšnjega soproga kraljice, Darnleva, je bil po odstavljenju Marije Stuart leta 156S, prisiljen pobegniti na Norveško. Ondi pa so ga prijeli, odvedli na Dansko ter ga tu zaprli v gradu Dragshohn, ki je takrat služil v državno ječo. Za debelimi zidovi starega temnega grada presedel je dolgih deset let v verigah, dokler ga ni rešila smrt. Skozi mnogo let je ležalo potem njegovo truplo v odprti krsti v neki grajski kleti. Na čuden način pa se je to truplo ohranilo tlo današnjega dne, ki se nahaja sedaj v prosti leseni rakvi brez pokrova v mali faareveilski cerkvi. Vsak obiskovalec, ki hoče zadostiti svoji radovednosti, lahko odstrani umazani prt, v katerem je zavito truplo ter opazuje razumno čelo, oster zakrivljen nos in velika usta z zasmehljivira in porogljivim izrazom. Se Čez štiri in pol stoletja ni Both-\vell našel tihega miru v grobu ter je izpostavljen radovedni množici. Brzojavna poročila. Cesarjeva zahvala. DUNAJ 24. (K. B.) »Wiener Zeitung* priobčnje to-le cesarjevo lastnoročno pismo : »Ljubi dr. pl. Korber! O priliki svojega 70-letnega rojstnega dne sem prejel od vsega prebivalstva toliko čestitk in voščil, ter je bilo toliko mnogovrstnih izrazov lojalnosti, da se je vseobsežna udanost moji osebi pokazala J Zaloga ii tovarna pohištva vsake vrste Alessaniro Levi Minzi v Trsti. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bo»at Izbor t tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se m brod ali Železnico brez d« bi se za to kaj zaračaaa*. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri certri st. Petra (Piazza Bosario rod ijudsfco šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe »e izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo is točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip St&ntič če vi j. mojster xxxxxxxxxxxxxxxx F 1 L I J A L K A c. Kr. Kriv. avstr. kredite zavafla za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 21lt°l0 30- „ - 33 . ° „ V napoleonih na 30-dnevni odkaz 20/0°/0 3-meseeni S1/«*/. 6- . 21 " na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo piove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropave. i Keko kako v Zagreb, A rad. liielitz, Gablonz. Gradec ; Sibinj, Iiiomoatu, Czovee, Ljubljano. Line, Olomcu, i Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l°Il0 provizije. Inkaso vseli vrst pod najumestnejsimi pogoji. Predujmi. Jamčevue listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem 1 kursu. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Rimiione Adriatica di Sicnrta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen- društva dne 31. de^r 1892.: Glavnica društva..........gld. -l.OOtUKM)-— Premijna reserva zavarovanja na življenje..............,, 13,326.34(1-98 Premijna reserva zavarovanja proti ognju................„ 1,632.248*22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..........- 49.465*07 Rezerva na razpolaganje . . _ 500.000*— Reserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov, bilanca (A) . „ 333.S22*42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (Bi „ 243.331*83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . „ 500.000*— Občna reserva dobičkov . . ., 1,187.164*86 Urad ravnateljstva : Via Valdirivo St. 2, (v lastni Mil j. FI LIJ ALKA BANKE UNION V TRSTU c peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema u plačil a na tekoči račun ter jih brestuje: Vrednostne papirje: po 2®'„00 proti o dnevni odpovedi - . 12 _ -i 31uc/0 4 mesečni ri 31a"0 8 _ 35' 1 letni n J 8 O -i 1 1 ^L1J i Napoleone: po 2 °/0 proti 20 dnevni odpovedi „ 2',V7o . -40 „ n 2s/4°/0 3 mesečni . 3 «/. . 6 . Tako obrestovauje pisem o uplačilih velja od 25 oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 23_,°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a clieque: za veće zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - eorrentiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjiee za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih: jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone proti primerni proviziji. Trpi-obrtna re£istrovana zadria z neomejenim jamstvom. T GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr. --- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po o°/0, navadne po 4 72°/o vloge na Conto - eorrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/o- Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih <>d 9—12, dopoludne. | Omnibns k vsakemu vlaku. Marat |C6tel SllSak Kavarna Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin. Poleg abonementov je podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih za željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menu. Izborna, bela vina iz slavnoznanili kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu. Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izberi liter po 1 K. 20 vin. Dalmatinska najizbranejša vina v bufiljah po vin. 40, 60 in 1 K. Opozarjajo se p. n, gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica iz Bakra, lastnega pridelka, po 2 K. butiljka. Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po 64 vin. liter. RAVNATELJSTVO. Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave Električno razsvetljen vrt. Balincanje in 1» a w n - T e n n i s. | Omnibus k vsakemu, vlaku. Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih, kedar živiua noće rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah. Cena l/i škatljiea kron 140. '/, .^kutijice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnnh in drogerijaii Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski In knežje bolgarski dvorni zaiagatelj. Okrožni lekarnar, Korneuburg-pri Dunaju. Cv Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku piše odličen trgovec, gospod I. 1'relogr iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žnideršie in Talenžiž v II. Bistrici. Original tega lista z d le 21. jaimvarja t. 1. vsakemu na ogled. •©C S :xmk HERA PROMETHEUS S e s 2 DELNIŠKO DRUŠTVO U APNENI OGLJIK IR ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. jMT" Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest ' 1899 » » » 99 t> r> Schiedam Haag * » » Vratislava » » » Monakovo Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseh delih sveta. Centralne napeljave t flelovaiijn s približno 15000 plamenov. Čistilni in sušilni /istem glasom privilegija nemškega cesarstva št. 9S.762 in 10V-44, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski u|»oral»iI z uajodličnejStmi uspehi. Apneni oglik najprve vrste, Ki daja največ plina, se prodaja po ngodnili cenah. Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko. Italjansko, ter angležko Indijo Podjetne Urez konkurenee išee solidne AGENTE za razprodajo novih in povsod rabljivih izdelkov. Visoka provizija, eventualno stalna plaea zagotovljena. Ponudbe na : J. Klimesch, Praga št. 1134 TI. B Fran \Vilhelmov ■ odvajajoči čaj od Frana Wilhelm lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrijai. Se dobiva v vseli lekarnah v zavitku po 1 gld. a v. vel j. S S 8 S •oc EDVARD TURECK V TRSTU. :«MK==»©ooc=xhk: K M. A I T E Trgovina man i takt urnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. 8. t ast mi je javiti slavn. občinstvu in cen j. odje malcem. tla sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer : črne in barvane usovij. za moške obleke ; velik izbor snovij za ženske kakor: saten, perkal, pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje. ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti: bele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo. Velik izbor blaira za zastave in narodnih trakov za društvene znake. Vse po najnižjih cenah. Nadejaje se tudi v prihodnje podpore een odjemalcev in si občinstva, beležim se najuljudnej 3/. A i te. X)OKXXXXXXXXXXXXX Nikaka skrivnost ni več, da napravi vsakdo doma sam I »rez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem /istemu s pomoejo ekstraktov, ki stanejo za po 5 litrov likerjev : Tro-pinovec. Absint. Vermut. Ruski pelinovec. Češki liker, Kimel po 80 kr.: Slivovec, Rum, Češnjevec. Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak. Benediktinec, Char-treuse. Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali postno nakaznico : po poštnem povzetju 10 kr. več Vsaki pošiljatvi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več M aga. se cene mnogo znižajo. Anton Rukavina TRST-Via Belvedere št. 23. - TRST Ugodna prilika. Kadi preselitve se proda v Komnu za neverjetno ni&ko ceno dve tikajoči se hiši (jedna dvonadstropna, druga jednonadstropna), bogato meblirank z lepim dvoriščem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žgan jamico, vodnjakom. z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejeiuni vrtom. Polesr tejra še I0.4o7 m2 velik, vzorno o o vrejen vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. o. in 4. letu starosti. Hiši ste kaj pripra\ni za obrt posebno pa za letovišenike ter bi z ozirom na neverjetno skromno ceno do-našali velik letni dobiček. Iz prijaznosti posreduje Josip Štrekelj v Komnu. Pozor perice! perilo, okrožnike, pohištvo, podove, stopnice itd. itd. „ABLOVIA (milasta razku/Jjiva soda) mf ki je ekonomična, zdravilna ter prihrani na času in delu. Rabi se jo povsod namesto sode in mila. Rabi j iva tudi z morsko vodo. Navodilo, kako jo je rabiti in prodaja na debelo se nahaja v ulici S. Caterina štv. 5. Na drobno se prodaja v vseh droge rij ah in prodajalnicah jestvin.