Stev. 9. Leto LXIV.
V Ljubljani, 28. februarja 1924
Vse spis«, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati n« uredniitvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-Siljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon aredn. 312.
Glasilo UdruženJa Jugosi. Uiitelisfva - Poverieniitvo LiubElai.
^Inina plačana v gotovini,
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. Din. Članstvo „Pov. UJU Ljubljana" ima s člann-plačano naročnino 'a oglase in re-i vseh vrst je /2-50odpetit /atni davek po-ček. ur. 11.197.
Demokratična in nedemokratična prosvetna uprava.
»Organizacija slovenačkog učitelj-stva, koja broji preko 2500 udruženih učitelja, dala je dosad nesumnjivih dokaza o predanosti ideji državnog i narodnog jedinstva i suzbijanju ele-menata koji teže separatizmu. I zato ovaj protest njihov treba smatrati kao glas iskrenih prijatelja nove države i njenih ciljeva. Zato i ovaj zahtev slovenačkog učiteljstva treba uzeti u ozbiljno proučavanje i u pitanju likvidacije prosvetne uprave u Sloveniji povesti računa o ovim zah-tevima.«*
»Narodna Prosveta« z dne 21. febr. 1924 v članku »J.edan protest slovenačkog učiteljstva.«
Minister prosvete g. Miša Trifunovič je prejel pretečeni teden proteste in zahteve UJU Pov. Ljubljana in okrajnih učiteljskih društev v Sloveniji, ki izražajo željo slovenskega učiteljstva, da ostani višji šolski svet do novega šolskega zakona o narodnih šolah še v veljavi in da se načelno loči šolska uprava od politične državne uprave. Enako so bile zahteve predložene centrali UJU in drugim merodajnim faktorjem.
O. minister prosvete je izročil vprašanje in referat o tem g. dr. Janko Lo-karju, inšpektorju v ministrstvu prosvete.
Slovensko učiteljstvo je podvzelo ta korak iz strogo principialnih ozirov in iz načelnega stališča.
Po svetovni vojni je bilo vprašanje splošne socializacije družabnih dobrin in demokratizacije družabnega reda v ospredju vseh reformnih vprašanj družbe in držav. Vzporedno s snovanjem nacionalnih držav je tekla parola njih nacionalizacije in nacionalizacije gospodarstva. V nekaterih državah je socializacija in demokratizacija v polni meri zmagala, v drugih je prevladal kapitalistični sistem, ki mu je bil dober sotrudnik neurejenost razmer, in države so ostale napol ali popolnoma reakcionarne, medtem ko so druge stopile na pozornico nove dobe prerojene in sposobne za tekmo v novi smeri.
Z vprašanjem socializacije in demokratizacije družabnega reda je teklo vzporedno vprašanje socializacije in demokracije prosvete in šolstva, ki 'je za-
LISTEK.
Mitov slovar za Šolsko in domačo not.
Kaj pa je tebe treba bilo? Tako smo vzkliknili s Prešernom, ko smo zagledali najnovejše slovstveno delo g. dr. prof. Tominška, tako zvani nemško-slo-venski slovar za šolsko in domačo rabo. Prav nič ga ni bilo treba, saj imamo veliko boljši in obširnejši slovar Bartlov. Pa tudi to: sedaj v Jugoslaviji vendar ne bomo kopičili takih slovarjev, pa še take kvalitete! Nemško-slovenski slovar, ki naj podaje besedni zaklad, mora absolutno navajati poleg perfektivnih oblik glagolov tudi imper-fektivne, dalje ne sme navajati besednih oblik, ki niso več v rabi, dalje ne sme beležiti oblik, o katerih ne ve čitatelj, kako naj jih rabi, sploh ne sme biti poln napak. Kdor sestavlja tako besedišče, mora res korenito poznati živi jezik in to na vse strani, ne samo v šolskih mejah, ki so vse pretesne za sedanjo dobo.
Naj podamo nekaj podrobnosti v podkrepitev svojih izjav.
Za izraz ušesno maslo ima avtor samo ušesno smolo. Ta beseda je pač le lokalizem, n. pr. na Gorenjskem okoli Radovljice. Terminus je vendarle ušesno maslo, ki bi ga avtor moral poznati. Namesto pravilnega izraza prepečenec či-tamo nestvor dvopek = Zwieback. Za posmrtni kvartal velja le izraz posmrtna četrtina, ne pa četrtnina. »Inbegriff des Kechtes« je pravo, ne pa pravstvo. Poleg izraza utržek je pravilno tudi odtegljaj.
htevalo socializacijo dobrin prosvete in šolstva za vso družbo in čim širšo demokratizacijo prosvetne uprave.
V naši državi stojimo še pred novim šolskim zakonom in z njim pred defini-tivno odločitvijo v eno ali drugo smer tega svetovnega gibanja. Stojimo pred alternativo: ali zmaga reakcionarno-ka-pitalistično naziranje, ki zavladuje danes duha in voljo sicer intelektualno in moralno visoko stoječe a obubožane večine, ali pa zmaga prava in resnična demokracija, ki bo odprla pot sposobnosti in so-odločevanja etično zdravi in deloljubni večini ter bo uvedla pravo demokratično samoupravo.
Zato je sedaj čas, da se oglaša učiteljstvo in da sodeluje pri izbiri smeri; čas je, da protestira, če opazi, da se s pogreškami v sedanjosti skuša ustvarjati prejudice na škodo našemu načelnemu stališču. V prosvetni zakonodaji se bo videlo ali je krenila naša država in družba v smer prave socializacije in demokratizacije; v prosvetni upravi se bo pa zrcalila tudi naša pot, ali korakamo v smeri prave demokratične uprave, v smeri prave demokratizacije ali lažidemokratizacije
Zato tudi ne smemo prezreti pogrešk,ki se jih hoče napraviti danes, ker poznejša korektura je težka ali pa popolnoma nemogoča.
Slovensko učiteljstvo se je izreklo za čim demokratičnejšo prosvetno upravo, ker je ista neobhodno potrebna v interesu države. Izreklo se je za ločitev prosvetne uprave od politične pri central, pri oblastih, v srezih, ker je to bistvo in predpogoj demokratično urejeni prosvetni upravi; to nam znači samoupravo in neodvisnost prosvete in šolstva v državi.
Med samoupravo šolstva, ki jo zahteva slovensko učiteljstvo in avtonomijo šolstva, ki jo propagirajo tudi pri nas separatistični krogi, je bistvena razlika. Slovensko učiteljstvo je za samoupravo v gorenjem zmislu s čimširšo upravno dekoncentracijo ali upravno decentralizacijo, ker zahteva tako interes države; je pa odločno proti avtonomiji šolstva v smislu teženj separatističnih elementov, ker je taka prosvetna avtonomija na ško-
ne pa odtegnina. Ohišje za Gehäuse je res prevod, a za to imamo besedo okrov. Pravilni obliki sta brinov, brinovec, ne pa tudi brinjev, brinjevec. Grd germani-zein je: na kugi bolan namesto z a kugo bolan. Bolan sem za grižo, za sušico, pač pa bolan sem na pljučih ...
Vprašanje ni odprto, nego je nerešeno, nedognano. Poleg izraza vsebina ne velja tudi zapopadek. Voh je čut (Geruchssinn), ne pa tudi duh. vonj. Za gehorsam navaja slovar ubogljiv, za Gehorsamkeit brž nato poslušnost. Kakšna doslednost! Za erschöpft ima na prvem mestu izčrpan, potem šele onemogel, upehan. Za Krieg ima dosledno samo izraz vojska. G. pisatelj, klasično izobražen mož, bi moral vendar razločevati vojsko od vojne. Poleg tega ima germanizem: vojsko peljati Krieg führen. Dalje piše svota in vsota, vun in ven, ogel, ogal in vogel — uže". vže in že, eno obliko poleg druge. Katere oblike naj se neuk človek drži? Dandanašnji imamo le eno že utrjeno obliko. Konstrukcija čakati na kaj je napačna, pravilno čakati česa. Kako naj izgovarjamo besede: (v)lasulja, navzoč(en)? Pravilno je pač: lasulja, navzočen, nikakor ne: vlasulja, navzoč.
Za eine Handvoll čitamo: peščica, pest, troha. Edino besedo pest bi za silo izvzeli, drugi dve pa nikakor ne značita tega, kar nemška. Veljaven izraz pa je le prgišče. Stornieren ni popraviti, nego črtati, odpraviti, razveljavti postavko. Passend je primeren, pravšen, ne pa pravdenski. Gegengift ni vstrup, nego nasprotni strup, protistrup. Za Ortsinn čitamo krajevno slutilo. No, res lep iz-
do državnemu in narodnemu edinstvu in na škodo državi sami.
Višek demokratične uprave vidi učiteljstvo v tem, da se zasliši pri vseh vprašanjih vedno mnenje prizadetih — vsaj po njihovih legitimnih zastopnikih. Zato se je izreklo učiteljstvo za institucijo »učiteljskih zbornic«, ki naj bi urejale vse učiteljske personalne zadeve. One naj bi bile v tem oziru kontrolni organ okrajnim šolskim nadzornikom in oblastnim šolskim inšpektorjem, ki jim projekt novega šolskega zakona daje nekako absolutistično moč, brez vsake kontrole, za kar moramo nazvati tako šolsko upravo nedemokratično. In četudi bi dosegli ločitev šolske uprave od politične, bi ostala taka samouprava še vedno nedemokratična.
Pezo prehodne dobe čuti izmed vseh stanov najhujše in najintenzivnejše ravno sedanja generacija našega stanu. Za učiteljstvo se pravzaprav šele pričenja križeva pot, doba trpkih razočaranj, zapostavljanja in neupoštevanja ravno na tistih mestih, kjer bi pričakovali najpreje razumevanja in pomoči. V mislih imam pri tem predvsem moralno stran našega stanu.
Vse te velike neprilike in vsa ta, tako občutna in trpka presenečenja, ki jih doživljamo dan na dan, skoraj nam isto-tako klone duh pod moralnimi udarci, kakor telo pod gmotnimi, vse to je pa naravna posledica naše črne preteklosti in obenem naraven predpogoj lepše bodočnosti našega stanu. Zakaj jaz in tisoči in tisoči mojih tovarišev in tovarišic še nismo zgubili vere v lepšo bodočnost svojega stanu, kateri gremo kljub vsemu in proti vsemu nasproti v svobodni domovini. Najbrže te lepe bodočnosti ne doživi sedanji rod, doživel pa jo bode poznejši...
Pa zakaj mora ravno učiteljstvo občutiti najhujše vse posledice prehodne dobe? Saj imamo najmočnejšo organizacijo, za katero nas zavidajo vsi drugi stanovi? Saj vendar imamo ravno potom svoje vzorne organizacije stik in vpliv na najmerodajnejša mesta? Saj smo bili poleg sodnikov ravno mi skoraj edini, ki nismo bili stavljeni ob uveljavljenju nove pragmatike na razpoloženje? Itd., itd.
raz! Zakaj ne čut za kraje. Napačno je tuzemsko, tuzemstvo, prav: toz ... V zlo moramo avtorju šteti tudi glasoslovno napako častitati, častitka namesto če-stit... Gegend am Meere je primorje, ne pa pomorje. Lep nestvor je tudi trgo-varna za Warenhaus.
V	oddelku za lastna imena kar mrgoli napak. Naj jih naštejemo: Cirknica (Cerknica), Veržej (Vržej), Terzin (Trzin), Ruperč (Ruprč) vrh, Berniki (Brni-ki), Zaprce, Predvor (Preddvor) Selce (Selca), Gameljni (Gameljne, rod. Gamelj), Begunje (Begunje, govore Begnje). Pri nekaterih imenih čitamo dvojne oblike: Zatičina in Stičina, prav Stična, Novo Mesto (Rudolfovo), prav samo Novo mesto, Žila in Zilja, prav Žila, Donava in Dunav, prav le Dunav, Split in Splet, prav le Split. Brežice je napačno, pravilno Brežce. Podlaga: breg, brežec, brež-ci. Prav tako Stožce (stog, stožec, stožci), a ne Stožice.
Za Baltisches Meer = Ostsee čitamo Baltiško morje in Baltsko morje, prav samo Baltijsko morje. Nedosledno piše: Dneper in Dnjester, obakrat je treba pisati Dnje ... Dalje piše Jadransko in Adri-jansko morje.
Že te navedbe kažejo, da je avtor delal površno in brez razumnosti za tako slovarsko delo, ki mora biti vsekakor nekaj pozitivnega, trdnega.
V	uvodu piše g. avtor, da ni bilo mogoče sprejeti izrazov iz vseh panog, vendar da so zastopane vse stroke in da je rajši sprejel preveč izrazov nego premalo, hoteč ohraniti in pridržati tiste, ki smo jih že imeli. Dalje piše (prav pa-
Danes imamo na čelu prosvetne uprave može demokratičnega duha, jutri lahko pridejo možje absolutističnih tendenc in ambicij in mesto demokratizma zavlada lahko najsurovejši in najnemo-ralnejši absolutizem, na škodo prosveti in na škodo državi.
Zato učiteljstvo tako neizprosno vztraja na stališču zastopstev prizadetih, kjer bi imelo tudi učiteljstvo svoje legitimne zastopnike, zato se principialno izreka tudi proti ukinitvi višjega šolskega sveta.
Ono se izreka za demokratično in proti nedemokratični šolski upravi.
—k.
Kljub tem in mnogim drugim vprašanjem pa je stvar dokaj enostavna, razumljiva in — če se upoštevajo splošne naše razmere — tudi v precejšnji meri opravičljiva. Vsled svojega posebnega poklicnega delovanja in pa vsled prejšnjih političnih razmer je bilo izmed vseh stanov ravno učiteljstvo — »extra sta-tum«. Nismo bili ne uradniki, ne podurad-niki, niti sluge. Ravno vsled svojega poklica pa smo imeli mrvico moralnih pravic in privilegijev, ki pa niso niti zdaleka odtehtali vseh drugih moralnih in gmotnih krivic. Tako smo imeli svoje zastopstvo pri vseh šolskih oblastih in korpora-cijah, kjer se je odločevalo o šolskih in naših vprašanjih. To je bilo sicer precej vredno, a kljub temu so šle oblasti preko nas in proti nam, če so le hotele.
Drugo javno uslužbenstvo ni imelo nobenih takih privilegijev. Ali ga je imenoval deželni odbor, deželna vlada, ali pa sam minister, procedura je bila docela ista. Zastopnik dotičnega stanu ni imel nobenega upogleda, pa tudi ne nobenega vpliva. Prav tako ni imelo uslužbenstvo samo prav nobene ingerence na razvoj notranje službe v dotični stroki. Od zgodaj so prišli striktni predpisi in po teh se je bilo treba ravnati, pa če so se zdeli posamezniku, ali pa večini še tako — neumestni. V najboljšem slučaju se je sklicala od vladajočih kaka anketa, na katere sklepe so se pa ozirali merodajni faktorji samo toliko, kolikor se je njim
sivno!): Snov se je ob natisu prikrajala novo nastalim potrebam. Knjiga se je sproti le izpopolnjevala, zato se sme pričakovati, da bo njena neenotnost tudi rabiteljem le v korist. Znanstvenih svrh pa ne zasleduje.
Te besede so jako širokoustne. Vse stroke so zastopane! Kako neki? Saj niti ni mogoče ob obzorju, ki ga ima avtor ob dandanašnjih razmerah, ko so tako razprostranjene vede. Ohranjeni in pridržani so izrazi, ki smo jih že imeli. Cemu? Stara šara! Oblike uže, vže, že — ogel, ogal, vogel? Kako naj pišemo in govorimo? Novo nastale potrebe niso prav nič vpoštete. Kje je kaj obrtnih izrazov? Višek samozavesti pa je, da bo neenotnost le v korist tudi vsem, ki bodo rabili njegov slovar.
Ko je stvar taka, smo kar strmeli ob reklam, ki jako diši po samohvali. V »Jutru« je izšla in slove dobesedno takole: Nemško-slovenski del se je razrasel v impozantno knjigo, ki bo slovenskemu rabitelju izvrstno služila i v šoli i pri vsakdanjem čtivu, Nemcu pa bo zanesljiv pomočnik pri aktivni rabi slovenskega jezika. Tominškov slovar je tedaj vseskozi na višini sodobnih zahtev; slovenske besede so naglašene, oblika priročna, tisk velik in razločen, cena razmeroma jako nizka. Nadejati se je, da postane to vešče in praktično delo našega odličnega šolnika nepogrešljiv sestavni del vsake domače knjižnice in dragocen priročnik vsakega poslovnega človeka.
Mi smo izrekli sodbo, naj sedaj sodijo še drugi prav tako objektivno!
Zadloški.
Najhujše zlo.

zdelo umestno. — Med tem pa je učiteljstvo pri dobrem in discipliniranem nastopu lahko doseglo marsikaj, pa tudi marsikaj preprečilo.
Ravno vsled tega pa drugo javno uslužbenstvo ne občuti v tej meri moralnih težkoč prehodne dobe, kakor jo občuti učiteljstvo. Tako je tudi razumljivo, da se za naš stan šele priče-n j a križev pot. Saj smo do sedaj imeli še v vseh korporacijah ne samo vpogleda in veljave, ampak tudi kolikor toliko vpliva. Šele zadnji čas se je nehalo vse to. Res je, da so se dosedanje šolske oblasti in korporacije prenehale prehitro. Saj nimamo še niti šolskega zakona! A kljub temu se moramo sprijazniti z mislijo, da je preteklost položena »ad acta« tudi v tem oziru.
Sicer pa bi nam za vse te nekdanje resnične in navidezne privilegije in pravice ne bilo prav nič žal, ako bi bili normalni časi in normalne razmere, in bi bili na merodajnih mestih pravi ljudje, kateri bi izvrševali svojo odgovornosti polno nalogo samo iz strokovnih in stvarnih vidikov in ne bili pristopni nobenim drugim bodisi političnim, strankarskim, ali pa osebnim argumentom. Žal pa, da temu ni tako. Časi so še vedno abnormalni, razmere še daleko ne ustaljene in prve in glavne besede nima tisti, ki je najpametnejši in najstvarnejši, ampak tisti, ki je po številu najmočnejši.
Tu je izvor vsega zla, odtod so prihajali, prihajajo in bodo še prihajali udarci na vse, zlasti pa na učiteljstvo. Naše gorje in zlo še ni doseglo viška, posebno ne učiteljsko.
Mnogi pričakujejo izboljšanja z menjavo sedanjega kurza. Po mojem trdnem uverenju se — žal — motijo. Zboljšanja nam ne bo prinesla bodisi v tem ali onem oziru nobena vlada, ker ga prinesti ne more. Zboljšanje bode nastopalo polagoma, korak za korakom, kakor se bodo in v kolikor se bodo zboljšale splošne razmere.
*
Iz dosedanjih splošnih izvajanj pa lahko posnamemo to-le:
Težki časi za učiteljstvo se šele pričenjajo. Da jih naša generacija prebije brez večje škode in da ustvari čim ugodnejše pogoje za razvoj v bodočnosti, in to dobo zla in razočaranj skrajša kolikor je največ mogoče, zato je predvsem potreba :
1.	tesno strniti naše vrste na zunaj,
2.	med nami poglobiti delo na znotraj, da bode slehern vedel, zakaj gre in stal kakor granit na svojem mestu, pa naj pride karkoli hoče,
3.	doprinesti izven svojega stanu vse, kar more čimpreje ozdraviti splošne povojne razmere.
Kdor pa misli, da bo to delo lahko prestal izven naših vrst, s prekrižanimi rokami in s cinizmom na jeziku, ta bode pa uvidel — če prav prepozno — da se jako moti.
Neodrešena domovina in oomejno šolstvo.
—r Cvetka s koroških »utrakvistič-nih« šol. »Koroški Slovenec« poroča: V ljudski šoli v Zgornjem Rožu, ki jo obiskujejo skoraj izključno otroci slovenske narodnosti, je dal učitelj 3. razreda napisati učencem v zvezke sledečo »učno snov« in slovenski otroci so se morali učiti na pamet: »Die Slaven sind im 6. Jahrhundert von Osten in unser Land eingedrungen (!). Sie besetzten das'Drau -gebiet zwischen Wörthersee und Völkermarkt und drangen auch (!) in die Seitentäler ein. Sie waren Heiden, zwar ein Bauernvolk, jedoch rauh, grausam und raublustig (!).« — »Slovani so v 6. stoletju od vzhoda vdrli v našo deželo. Zasedli so Podravje med Vrbskim jezerom in Velikovcem in prodrli tudi v stranske doline. Bili so pogani, sicer poljedelski narod, toda surov, krut in ropaželjen.« — Tako se v koroških šolah zastruplja slovenska mladina. Ali je čuda. da prihajajo s takoimenovanih »utrakvističnih« šol zagrizeni renegati? Nemški kulturi in nemški zgodovini tako brezprimerno zlorabljanje šole pač ni v čast.
Splošne vesti.
— Predsednik UJU tov. Milutln Stan-kovič je bil dne 20. februarja t. 1. pri g. ministru prosvete M. Trifunoviču o zadevi zahtev slovenskega učiteljstva z ozirom na zadnje ukrepe pri prosvetni upravi. O poteku razgovora prinaša »Narodna Prosveta« sledeče poročilo: 20. ov. m. g. Ministar Prosvete primio je pred-
sednika našeg Udruženja koji ga je oba-vestio o teškom utisu, koji je na slovenač-ko učiteljstvo proizvelo ukidanje Prosvet-nog Odeljenja u Sloveniji, ukidanje tamoš-njeg Višeg Školskog Saveta u kome je učiteljstvo imalo svoje predstavnike, i za-menjivanje tog najvišeg prosvetnog tela policiskim aparatom. Tom prilikom predsednik Udruženja istakao je svu dosada-nju lojalnost slovenačkog učiteljstva, nji-hovu predanost državnoj ideji i sav njihov dosadanji rad u tome pravcu. Povodom toga obrazložio je, da su svi obziri nalagali da se do donošenja novih prosvetnih zakona tamo zadrži dosadanja prosvetna organizacija, i da prosveta ostane pot-puno odvojena od policiske vlasti, da prosvetna uprava bude neposredno pod Mi-nistarstvom Prosvete i da se u tome pogledu omoguči primena čl. 88. Zakona o podeli na oblasti, koji predvida da se radi izvodenja kulturnih i prosvetnih ciljeva mogu dve oblasti udružiti. G. Ministar, pošto je saslušao sva ova izlaganja, na-glasio je, da je več primio telegrafski protest slovenačkog učiteljstva povodom sve-ga ovoga i da se sa tonom tog telegrama ne može složiti (Brzojavka je bila pač sestavljena v telegrafskem stilu, in se le čudimo tozadevni opazki. Op. uredn.) Od-nosno same stvari rekao je, da je sve ovo posledica likvidacije pokrajinske uprave, koja se izvodi na osnovu Ustava i posto-ječih zakona. Žali, što političke prilike ni-su dopustile da se dosad donesu novi prosvetni zakoni, a da je to učinjeno ova likvidacija starog stanja ne bi tako teško padala. On je zadržao sve dosada postavljanje novih članova Glavnog Prosvetnog Saveta samo zato, što je se nadao da če moči sprovesti novi Zakon o Gl. Pr. Sa-vetu, pa je želeo da postavljenja novih članova izvrši po novom zakonu u kome bi slučaju znatan broj slovenačkih učitelja i profesora ušao u novi Glavni Prosvetni Savet. Prilike su to omele, ali on se nada da če se sve to uskoro ostvariti i da je prema tome sadanje stanje u prosveti samo jedna neizbežna privremenost, koja neče dugo trajati iza koga če doči stanje koje če slovenačko učiteljstvo pot-puno zadovoljiti. Na ponovno objašnjenje predsednika našega Udruženja o štetnosti i neprirodnosti koja proizlazi iz toga, što je prosveta potpala pod vlast velikog župana, a tim samim stavljena pod uticaj po-litičkih ljudi, g. Ministar je obečao da če se postarati, da iskoristi ovlaščenje Mini-starskog Saveta, da prosvetni šefovi o oblastima budu pod neposrednom upra-voin Ministra Prosvete i da če učiniti što može, da u prosvetnom pogledu Slovenija ostane iedna oblast.
—	»Zvonček« 3. številka bo razposlan koncem tega tedna. Število naročnikov je prekoračilo sedmi tisoč. Čast in hvala našemu članstvu, ki je šlo neutrud-ljivo na delo in doseglo tako izredno lep uspeh. Drugi teden ponatisnemo še enkrat 1, številko. Naročnike prosimo dotlej potrpljenja. Prosimo pa, da tudi drugi. ki še nimajo 1. številke, pridno sežejo po nji. Pri ekspediciji 2. številke se nam je zgodilo par neljubih nerednosti. Prosimo naročnike potrpljenja, potruditi se hočemo, da te napake v bodoče odpravimo. Razpošiljanje posameznih številk sega preveč drugo v drugo, tako, da skoro ne utegnemo stalno urediti indeksa naročnikov. S 4. številko bo že vse točno urejeno.
—	Za reducirane uradnike. Na seji narodne skupščine dne 20. februarja je prometni minister dr. Kojič odgovarjal na interpelacijo glede brezplačnega železniškega transporta za reducirane uradnike, ki se vozijo iz svojega dosedanjega službenega mesta v svoje stalno bivališče. Minister je opozoril interpelante na člen 4. pravilnika, po katerem imajo uradniki pravico na 50% znižano vožnjo trikrat na leto. Po členu 10. uradniškega zakona imajo reducirani uradniki, ki imajo do pet let službe pravico do dvomesečne plače, drugi nad 5 let do trimesečne plače. Minister je izjavil, da imajo reducirani uradniki v smislu pravilnika pravico do polovične vožnje po železnici s člani svoje rodbine pri vožnji v svoje stalno bivališče. Minister je tudi za to, da se jim dovoli brezplačen transport.
— Iz Chicaga smo prejeli 1. številko slovensko - angleškega »Mladinskega lista«, učitelja slovenskih malčkov, katerim je šinil z letom 1923. skozi srebrna okna kakor solnček zlati, da pokramlja z njimi. V minulem letniku srečamo Otona Župančiča, Engelberta Gangla, baržu-naste pesmice Vide Jerajeve, Petruška, Frana Žgurja, pesniško izkristalizirane zastavice Albina Čebularja. V prozi nas pa pozdravlja z igrico J. Ribičič, Fran Erjavec govori »Iz življenja in delovanja Schnackschnepperleina«, Andrej Rapč.
Ivo Trost i. dr. Letošnje leto stopa list z razširjenejšim delokrogom in želimo mu, da bi se povzpel literarno še višje, kar bodo gotovo gg. sotrudniki pripomogli. — Uredništvo se nahaja: 265 J So. Lawn-dale Avenue, Chicago, 111.
—	Usposobljenostni učiteljski izpiti Ministrstvo prosvete je dovolilo, da smejo polagati usposobljenostne učiteljske izpite vsi oni pomožni učitelji, ki nimajo zrelostnega izpita na učiteljišču, ako so izpolnili sicer vse pogoje, ki jih zahtevajo tozadevni predpisi, veljavni v Sloveniji že pred prevratom. Ta ugodnost velja za kalendarsko leto 1924. S tem bo rešen marsikak učiteljski pripravnik težkih skrbi. O tem, ali je izpolnil kandidat pogoje za pripuščanje k izpitu, odloča šef prosvetnega oddelka v Ljubljani. Po preteku omenjenega roka se ne pripusti nikdo več k izpitu usposobljenosti brez zrelostnega izpita na učiteljišču. V katero kategorijo in skupino se bodo uvrstili taki učitelji, bo odločilo ministrstvo za vsak slučaj posebej na podlagi izpričeval.
—	Organizacija in dobrodelnost učiteljstva v Radvanju. Vsi člani učiteljskega zbora v Radvanju pri Mariboru so bili v letu 1923. včlanjeni v svojem kraj-nem učiteljskem društvu. Trije (2 učitelja in 1 učiteljica) so se zborovanj redno udeleževali, dve učiteljici manj. Vsi so bili včlanjeni pri Slovenski Šolski Matici. Dobrodelnost učiteljskega zbora, ki je v letu 1922. zavzemala odlično mesto, je padla v letu 1923. na 606 Din. Prispevali so raznim stanovskim in narodnim društvom in napravam R. Knaflič 133, Ko-mavlijeva 127, Jordan I. 123, Roberjeva 123 in Zalarjeva 100 Din. Razen tega je nabral R. Knaflič 11 udov za Jugoslovansko Matico, ki ji prispevajo letno 132 Din.
—	Opozarjamo na današnji oglas »Tvornice učil in šolskih potrebščin« in prosimo vse tovariše in tovarišice, da se pri nakupu in oddaji del ozirajo na to naše stanovsko gospodarsko podjetje.
—	Knjigoveška tečaja v Črnomlju in Metliki sta se končala v popolno zadovoljstvo prirediteljev in udeležnikov. V Črnomlju se je udeležilo tečaja do 40, v Metliki do 30 oseb, tovarišev in tovari-šic, pa tudi nekaj drugih gospodov oziroma dam. Vsak tečaj je trajal dva dni. Udeleženci so pridobili toliko spretnosti, da bodo lahko nadaljevali delo doma. Prva dela so bila pri večini prav čedna. Tečaj v Črnomlju sta posetila tudi gosp. okrajni glavar Kaki in g. okrajni šolski nadzornik Lukežič. Oba sta se izredno zanimala za potek. Ob večernih urah so se vršili tovariški sestanki, pri katerih je bila izrečena marsikatera napitnica. Izrazila se je tudi želja, naj bi se vršili taki tečaji pri vseh učiteljskih društvih, ker je knjigovezništvo v teh dragih časih ne le gmotno koristno, temveč tudi velikega vzgojnega pomena ter se lahko uvede v šole kot rokotvorni pouk. Učenci spoznajo postanek knjige: od pisatelja do knjigoveza, jo vzljubijo in radi čitajo. — Zagažen Ivan, prireditelj tečajev in šolski vodja na Planini pri Črnomlju.
—	Vredno posnemanja. Pri sestavi proračuna za sodnji okraj Metlika so zbrani župani določili iz okrajne blagajne prispevek 1000 Din desetim kmetovalcem iz okraja Metlika, ki se udeležijo kmetijskega poučnega tečaja na Grmu. Čast zavednim županom in vsem, ki so k temu sklepu pripomogli. Ako bi ta lep čin posnemali tudi naši drugi okraji, bi to gotovo znatno pripomoglo h gospodarskemu napredku naše dežele, katerega smo tako silno potrebni.
—	Slike naših krajev in znamenitosti. Stopnjema izvršuje svoj program, namerava Umetničko Odeljenje Ministrstva Prosvete začeti z zbiranjem fotografij, ki kažejo razne kraje in dele naše kraljevine, starine, samostane, spomenike, umotvore, razne tipe, narodne noše, večja mesta in kraje, znamenitejše ljudi itd., vse to torej, kar more imeti zgodovinski, umetniški in nacionalni interes. Z dobrimi reprodukcijami in objavljanjem doma in na tujem podala bi se možnost za boljše upoznavanje naše države tako med seboj kakor tudi v inozemstvu; pomen in koristne posledice takega dela je lahko umeti. — Zato se obrača Umetničko Odeljenje do umetnikov, fotografov, fotografskih amaterjev in vseh kulturnih ljudi sploh s prošnjo, da ga podpirajo v tej njegovi nameri in mu čim prej pošljejo fotografije z zgoraj navedenimi posnetki, ako in koliko jih že imajo, ali da se zainteresirajo na ta poziv za nadaljnje delo. V oddelku je osnovan poseben odsek za zbiranje, odbiranje in reprodukcijo takih fotografij.
—	Redukcije profesorjev in učiteljev. V ministrstvu za prosveto se izde-
luje izpisek vseh nad 65 let starih profesorjev in učiteljev, ki bodo vsi brez izjeme vpokojeni. Lahko pa bodo še delovali kot honorarne moči. — Tako vest prinaša »Slovenec« kot izvirno iz Beograda. Sigurno vest ni brez tendencijoz-nega ozadja — razburjati stare ljudi.
—	Odškodnina za stanarino. V seji celjskega občinskega sveta, ki se je vršila dne 11. februarja, se je učiteljstvu priznala za čas od 1. julija 1922 do 1. marca
1923	odškodnina za stanarino.
—	Šolski vrtovi in krajni šolski sveti. Višji šolski svet je naročil krajnim šolskim svetom, da si morajo preskrbeti iz mapnih arhivov za šolske vrtove in event. druga zemljišča, ki spadajo k šoli, posestni list in vse potrebne listine o posestnem stanju in da ne smejo teh zemljišč odpro-dajati, za slučaj, če bi bilo potreba zgraditi na njih kako novo šolsko poslopje. Skupila odnosno najemščine za event. od-prodana zemljišča morajo pa porabiti izključno za kmetijske potrebščine šolskih vrtov, poučna učila, odnosno za šolske potrebščine v obče. To velja, samoposebi umevno tudi za stara šolska poslopja, če so last krajnega šolskega sveta, a dana v najem.
Vestni k upokoj. učiteljstva.
—up Novi upokojenci in predujmi na nove plače. G. minister prosvete je v decembru 1. 1. upokojil večje število učiteljev, katere je višji šolski svet v januarju razrešil službe in jim z 31. januarjem
1924	ustavil vse aktivitetne prejemke, t. j. redno plačo in predujem na nove plače za mesec november in december 1923. Ko je ministrstvo izdalo naredbo, s katero se je dovolilo državnim aktivnim uslužbencem predujem na račun novih plač za mesec oktober, november in december, izplačljiv v treh obrokih, in sicer v januarju, februarju in marcu 1924, smo bili sedaj upokojeni do januarja t. 1., t. j. do razrešenja službe še v aktivni službi in nam zato kot takim pritiče predujem. S tem pa, da je višji šolski svet istočasno z razrešitvijo službe ustavil poleg plače tudi predujem za november in december 1923, je zadel v našo materijelno rano. Nadejamo se, da se ta krivica čimpreje odpravi.
Književnost in umetnost.
Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo učiteljstvu rv Šolam, posebno pa tolarskim, vsem javnim ljudskim In društvenim ter učiteljskim>strokovnim knjii-ricam. Vse tu na ved« ne knjiqe se naročajo tudi lahko potom Učiteljske knjigarne v Ljubljani. Frančiškanska ul ca, Štev 6.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl K. Ewald: Tiho Jezero In druge povesti. Slovenski mladini povedal Pavel Holeček. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi 26 Din.
— kpl Milan Pugelj: Zakonci. Drugi natis. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Cena elegantno vezani knjigi Din 28.
—kpl »Ženski svet« izhaja v Trstu enkrat na mesec in stane letno 4S Din, polletno 24 Din. S krojno priligo, ki bo 1 zhajala na leto štirikrat letno 60 Din, polletno 30 Din. Pravkar je izšla 2. številka. Naroča se pri ge. Mili Prunk, Ljubljana, Karlovška c. 20.
—kpl L. Novak: Ljubosumnost. Veseloigra v enem dejanju. Poslovenil dr. Franc Bradač. Splošna knjižnica št. 6. V Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. Din 6, vez. Din 11.
—kpl Les preclenses ridicules, od Molièra; peta knjiga Francuske Biblioteke. Izdala Nakladna Knjižara D. D. — Zagreb (Gunduličeva ulica 24). 1923. Cena: 15 Din.
Ocene.
—k Les preclenses ridicules, od Molièra. U
redakciji Dr. Ježiča, prof. Zagrebačka Francuska Biblioteka izdala je još jednu lepu knjign, koja, s obzirom na današnje prilike i moralnu križu, dola-zi v zgodan čas. Slavni francuski pesnik Jean-Baptis Poquelin, koji je u celome svetu poznat pod imenom Molière, roden je 1622. u Parizu a umro je 1673. u istome mestu. Molière je bio veliki pozorišni umetnik i komični pesnik. On je stvorio u Francuskoj komediju društvenih običaja i bio je vrlo vešt slikar, koji je smelo iznosio sve društvene mahne i nedostatke svoga doba. U re-ljefnom slikanju interesantnih karaktera kao 1 du-hovitoj snazi, ovog vernog i velikog slikara ljudskih strasti još nijedan pisac docnije nije mogao destiči. Originalne ličnosti koje je Molière stvorio u svoiim mnogobrojnim duhovitim komedijama, uvek če živeti kao ¡edinstveni tipovi raznih ljudskih karatktera. Pokazujuči iskreno 1 smelo na mnoge ljudske pogreške i mahne, on je na taj način uticao na bolje vaspitanje podmlatka, naroči-to ženskog i tako je mnogo doprlneo moralnom preobražaju i podizanju svoga naroda. Kao 1 ostali genijalni pisci in on je svojim delima dosta obaga-tio francuski jezik mnogobrojnim lepim rečima 1 duhovitim izrazima i stlhovima. Njegova glavna
dela jesu: »Les precienses ridicules«, »L' Ecole de femmes«, »Tartif«, »Le Misantrope«, »L* Avar«, »Le Malade imaginaire«, i druga. U ovoj komediji »Smešne precioze«, Molière je uspešno opisao život i smešne osobine devojaka, koje su htele u svemu da budu originalne, otmene i duhovite. Njihov kostim, govori i običaji bili su interesantnl i kcnvencionalni: Taj njihov život, običaje i roman-tičnu ljubav Molière je najlepše izneo u veseloj komediji »Le precienses ridicule«, koju ovom prl-likom, sa zadovoljstvom, prikazujemo i svima či-taocima preporučujemo. — Veritas.
—k K. Ewald: Tiho jezero in druge povesti. Slovenski mladini povedal Pavel Holeček. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezanfi knjigi 26 Din. — Umetniško izdelana naslovna stran nam pokazuje tiho jezero, ki pa kmalu postane čltateliu kraljestvo odkritij prirodnih skrivnosti iz življenja vodnih in obvodnih živali. Mično biološko pripovedovanje vzbuja pozornost in prikupi knjigo mladini in odraslim. Knjiga ni samo zabavna temveč tudi poučna. Kdor je čiital Ewaldovo »Matr narava pripoveduje«, ki jo je tudi izdala Učiteljska tiskarna, ta ne bo zamudil si nabaviti tudi Ewaldovo »Tiho jezero«. Poleg »Tiihega jezera« izpopolnjuje knjigo še šest Ewaldovih mičnih in ljubkih pove-stic in to: Prazne sobe. — Četvero dobrih prijateljev. — Gosenica kapusovega belina. — Lipov-ka. — Smrekovi prelci. — Dvanajst sester. — Paglavci. Ena bolj mična kot druga. Vnanla oprema je knjigi prvovrstna bodisi glede papirja in tiska, posebno pozornost pa vzbuja naslovna stran, ki ie izdelana v barvotlsku. Prav toplo priporočamo kn'Cgo vsem knjižnicam in tudi vsem šolam, ker je knjiga prikladna tako za odrasle kakor za mladino. Cena ji je fzredno nizka.
—k Mtîan P'.igelj: Zakonci. Drugi natis. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Ljubljana 192^. Str. 150. Cena elegantno vezani knjigi Din 28. Milan Pugelj je znan po svojem mičnem pripovedovanju in po jezikovni spretnosti ter se priljubi tudi vsakemu novemu čitatelju, ki ga vzame prvič v roke. Vsebina »Zakoncev« nam kaže niz naslovov, ki jih vsebuje delo i. t.: Ljubica. — Stava.
—	Obisk. — Albina in dva zakonska moža. — Znamenje. — Reza tega ne razume. — Stara korenina. — Rubežen. — Zavist. — Na počitnicah.
—	Da je knjiga dobra, ni potreba posebej dokazovati, saj je najboljši dokaz to, da je razprodana in da je doživela drugi natis. Priporočamo jo ljubiteljem zabave in dobreg^ čtiva. Knjiga je okras vsaki domači, društveni in javni knjižnici, ker ima tudi elegantno vnanjo opremo.
—k L. Novak: Ljubosumnost. Mesto raznega sumljivega blaga, ki ie često poleg drugih slabosti še tudi precej spolzko hoče Splošna knjižnica nuditi dobra oderska dela domačih in slovanskih avtorjev. S pričujočim zvezkom, ki vsebuje tak prevod iz češčine, bo našim odrom gotovo ustreženo. Ljubosumnost ie namreč veseloigra v najboljšem pomenu besede. Napeto res šegavo dejanje, jasno karakterizirane osebe, sočnost sloga — to vse so vrline, ki delo priporočajo, poleg tega je sceneriia prtprosta in število oseb maihno, tako, da je uprizoritev omogočena povsod, zato pričakujemo, da bodo naši odri pridno segali po tej igri. Oprema ie lepa, cena pa uprav malenkostna.
Učiteljski pravnik.
KRIVICA ZA UČITELJE, KI MORAJO K VOJAKOM.
Po členu 133. uradniškega zakona in členu 48. vojnega zakona se odpušča državni uslužbenec iz državne službe radi odsluženja predpisanega roka v stalnem kadru. Tudi dijaku, ki gre takoj po študiju odslužit vojaški rok, se ne šteje te dobe v službena leta.
Krivica se pa zgodi onim učiteljem, ki so kot začasni učitelji nesposobni za vojno službo in se jih sprejme v državno službo s stalnim mestom. Če so naknadno priznani sposobnim ter po od-služenju kadrskega roka hočejo na svoje stalno mesto, ga ne dobe več, ampak morajo ponovno prositi za nameščenje, kakor vsak drug začetnik.
Ta krivica se tiče največ uradnikov II. kategorije, posebno učiteljev. Učitelj, ki je dovršil učiteljišče z 18 letom je sprejet v državno službo. Če je sposoben za vojno službo šele s 24 letom, ima tedaj že 6 let službe ter je po členu 16. uradniškega zakona zadobil stalnost. Z ozi-rom na njegovo službo, izobrazbo in oceno je prejel po členu 62. točka 1., 2. in 3. uradniškega zakona stalno službeno mesto.
Popolnoma napačno je, da mora tak učitelj znova prositi po odsluženju roka Pri vojski za nameščenje, kar se tudi dogaja. dasi členi 22., 23., 62., točka 7. uradniškega zakona govore ugodno za take nameščence.
Še večja krivica se godi takim učiteljem če so oženjeni. Njih obitelji so v takem slučaju prepuščene same sebi, odvzeto jim je stanovanje in če nimajo premoženja, so izpostavljene stradanju in morajo živeti od miloščine drugih, ker od člena 327. vojnega zakona imajo zelo malo koristi.
Po členu 50. c) vojnega zakona so vojne službe oproščeni popolnoma vsi
edini hranilci družin, ki plačujejo letno pod 20 Din davka.
Ta člen se pa ne razteza na državne uradnike, zato bi bila država dolžna in poklicana, da bi v tem času vzdrževala družine prizadetih ali bi pa tudi na nje raztegnila člen 50 c) vojnega zakona.
Najsrečnejša rešitev bi bila za oboje in za narodno prosveto tudi, ako bi učitelji odslužili vojni obvezni rok kakor prej, po 3 mesece v letu v času velikih počitnic in da se jih v tem času ne razreši od učiteljske službe (oni, koji so sprejeti), temveč se jih smatra kakor bi bili na dopustu s pravico do vseh dohodkov. ki jim pripadajo.
Dokler se to ne doseže, je vlada dolžna, da jim v prvem slučaju po odsluženju vojaškega roka vrne prejšnje mesto, v drugem slučaju pa tudi, da zasl-gura družini prizadetih v tem času eksistenčni minimum.	»Nar. Prosv.«
—§ Ali bi se dalo proti redukciji ali upokojitvi s kako prošnjo ali pritožbo kaj doseči? Odgovor. Člen 228, novega zakona o uradnikih in drugih državnih uslužbencih civilnega reda pravi: »Zoper odločbo, s katero se uslužbenec prevede po tem zakonu, je dopustna pritožba na državni svet v 30 dneh po priobčitvi. Zoper odločbo, s katero se uslužbenec ne prevede po tem zakonu, ni pritožbe.« Kadar prejmete dekrete, da ste prevedeni, naj si vsak na podlagi določil službene pragmatike izračuna, če je uvrščen v pravo kategorijo, položajno skupino in zlasti plačilno stopnjo. Ako se bo čutil kdo, ko prejme odlok, da je preveden in kam je uvrščen, v svojih po pragmatiki zajamčenih pravicah prikrajšanega, kar se bo najčešče zgodilo ravno s tem. da se mu bo štelo manj službenih let nego jih ima resnično, ima državni uslužbenec po členu 228. službene pragmatike pravico vložiti proti uvrstitvi tekom 30 dni pritožbo na državni svet. — Drugače pa je, če sploh ni preveden, to je, če je uslužbenec na podlagi redukcije odpuščen ali upokojen. Zoper neprevedbo po novem zakonu, to je zoper redukcijo ni nobene pritožbe. Pritožijo se prizadeti lahko na državni svet le v tem slučaju, če so bili reducirani po 1. januarju 1924, ker zakon določa, da se vsi, ki do tega dne ne dobe obvestila, da niso prevedeni, smatrajo za prevedene. — Kako se kolekujejo pritožbe na državni svet, o tem poročamo na drugem mestu.
—§ Kolekovanje pritožb na Državni Svet. Po tarifni postavki 52. zakona o taksah in pristojbinah je postopati glede kolekovanja sledeče: Za pritožbe (tožbe), prijavljene državnemu svetu zoper ukaze ali postopanje vseh administrativnih obla-stev je plačati takso 100 Din. Za državne uradnike pa je sledeča izjemna določba, pod »pripombo 1.«, ki se glasi: Za pritožbe (t o ž b e), k i jih vlaga državni nameščenec pri državnem svetu zoper odločbe, s katerimi se mu je kot državnemu uslužbencu prekršila pravica, se ta taksa ne plačuje v naprej. Pobere se naknadno samo, če državni svet potrdi odločbo, zoper katero je bila pritožba (tožba) v 1 ož e n a. Plačilo odredi ali izvrši ono oblastvo, ki je izdalo prvo odločbo.
Maša gospodarska organizacija.
—g Učiteljem, ki delujejo pri gospodarskih podjetjih. Dvig dinarja povzroča gospodarske krize, s katerimi moramo za dogleden čas še vedno računati. V informacijo prinašamo informativno poročilo. ki ga prinaša »Trgovski list« in se glasi: »Dvig dinarja je popolnoma upravičen. Naše prilike se očividno urejajo. Budžet je uravnotežen, naša trgovska bilanca je nehala biti pasivna. Celo trditi smemo, da je njena jaka aktivnost samo vprašanje kratkega časa, ker pada uvoz, a raste izvoz. To so pozitivni razlogi, ki ženejo dinar kvišku. Ako še bodoča letina uspe, smemo v svoji mednarodni trgovini že to leto računati z jakim plu-som. S temi okolnostmi se mora že danes računati. To so pozitivne činjenice, ki morajo dajati pravec vsakemu gospodarskemu delu. Orijentacija našega gospodarstva se mora v temelju izpreme-niti napram oni pred letom dni. Dočim je še nedavno naše gospodarstvo računalo s stalnim padom našega denarja, se mora že danes računati s stalnim dvigom. Vse kupčije treba voditi na račun dviga dinarja, to mora postati aksiom gospodarskega dela. Radi verjamemo, da pridejo v težke neprilike, ki so vršili svoje delo v nasprotni bazi. Vsi oni, ki so zadolženi v dinarjih preko svojih sil.
bodo komaj preboleli to »krizo ozdravljenja.« Manj zadeti bodo oni, ki imajo večje obveze v tuji valuti, ker bo polagoma z dvigom dinarja padla njih zadolženost ter ostane kot breme samo preobilna roba, ki danes ni več garancija za očuvanje imovine. Danes je še težko govoriti o ukrepih, ki so potrebni ob času dviganja dinarja. Vsekakor je v tem primeru glavno pravilo, rešiti se čimpreje predrago nabavljene robe, ker je danes potreben ravno obraten postopek napram onemu ob času, ko je padal dinar. Vsekakor treba opreznosti. Vsak oprezen trgovec posveti posebno pozornost novona-stalirn činjenicam in se ne bo dal omamit od samih želja, ker življenje ni odvisno od želja, marveč od dejstev, ki so danes čvrsta in neizprosna. Dinar raste in s tem se menja način 10-letnega poslovanja, ko je bila roba vse, a denar nič
—	sedaj je denar vse in to več nego vse, ker ne raste samo po vrednosti, ampak ga celo nedostaje za najnujnejše poslovanje. V znamenju dviga dinarja treba delo podvojiti in biti dvakrat oprezen. Tudi mi smo mnenja, da je treba opreznosti, pa tudi hladnokrvnosti. Prenagle-nje ni nikjer dobro. Tudi na blagovnem trgu ne smemo biti nestrpni: cene imajo svoj tempo. Računati treba sedaj spričo hitrega dviga tudi še s precejšnjimi vibracijami. Zakaj poleg normalnega naraščanja vrednosti dinarja, ki ga povzročajo splošni in posebni razlogi, trenutno vplivajo v hitre skoke vsekakor tudi mogoče ponudbe tujih valut, ki prihajajo na trg sedaj potem, ko so se prej dolgo zadrževale iz različnih razlogov. Za državo samo, ki ima velike obveznosti v tujini, in za njeno gospodarstvo je dvig dinarja naravno znamenite važnosti. Gotovo je, da stojimo pred velikimi problemi v gospodarstvu in politiki.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina: učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj 250 Din; Tominc Blaž, nad-učitelj, Globoko pri Brežicah, 20 Din; Zdolšek Bogomir, nadučitelj v Letušu 10 Din; za Ganglov kamen: učiteljstvo pri Sv. Križu tik Slatine (Leban, Slejko, Ke-celj, Verk. Jerl, Kit) 60 Din; z zadnjič izkazanimi 6022 Din = 6082 Din. Iskrena hvala! — Tovariši blagajniki, ko pošiljate prispevke za U. D., označite na po-šiljatvi, ali je znesek članarina, ali darilo, ali prispevek h Ganglovemu kamnu!
—	M. Kožuh, blagajnik.
—g Ganglov kamen za učiteljski kon-vikt v Ljubljani. Tov. Janko Kokotec, nadučitelj v Osilnici ob Kolpi, drugo obveznico l°/o državnega posojila za Din 100; Štefanija Šmalc, učiteljica v Osilnici ob Kolpi, Din 20. Gabrijel Grilc, nadučitelj na Studencu pri Sevnici, Din 65, nabranih na Raki na poslovilnem večeru tovarišice Lojzke Weissove, ki zapušča učiteljski in samski stan. Skupaj Din 185, zadnjič izkazanih Din 11.072 = Din 11.257. Lepa hvala! — Odpri'srce, odpri roke ubogi učiteljski vdovi, ki jo tarejo skrbi za nepreskrbljeno dete in toži s pesnikom Ganglom: »A dušo skrb mi neprestano bega: Kaj bo iz tebe, zlato moje dete?« (E. Gangl »Materine sanje«),
—	Jakob Dimnik, blagajnik.
—g Članarina za učiteljski konvikt za leto 1924. 4. Ivan Dimnik strokovni učitelj v Ljubljani, Din 10. 5. Slavoj Dimnik, vodja državnega dečjega doma v Mariboru, Din 10. Vivant sequentes! — Jakob Dimnik, blagajnik.
—g Pokrovitelji učiteljskega kon-vikta. (Tretji izkaz): Bohinec Ivanka, Praprotnik Miroslav, Dequal Ciril, Uše-ničnik Gizela, Krušič Pavla, Urbančič Franja. Pokroviteljnina znaša Din 250 enkrat za vselej. Vseh pokroviteljev je 49. Kdor daruje Din 250 brezobrestnega posojila, postane pokrovitelj in ima kot tak na občnem zboru vsako leto pasivno in aktivno volilno pravico. — Jakob Dimnik, blagajnik.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v bloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI OKRAJ zboruje v četrtek 6. marca ob 10. uri v mali dvorani »Narodnega doma« po sledečem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Poročilo predsednika. 3. Dopisi. 4. Določitev članarine za leto 1924. in izpre-memba vplačevanja taiste. 5. O koleko-vanju šolskih listin poroča tov. Knaflič. 6. »Domači kraj v službi produktivnega zgodovinskega pouka«, poročevalec tov. Vauda-. 7. Slučajnosti. Matični listi in iz-
kazi, volitve stalnega konferenčnega odbora, ukinitev višjega šolskega sveta itd.
= KRŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ima' svoj redni občni zbor v soboto, 8. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v risalnici meščanske šole v Krškem. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. »Ob jadranski obali«, predavanje s skioptičnimi slikami. (Predava g. dr. Iv. Lah iz Ljubljane). 3. Poročilo odbora in pregledovalcev računov. 4. Volitve. 5. »Podmladek rdečega križa« (referirá tov. M. Levstikova). 6. Slučajnosti. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Udeležba obvezna.	Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLITIČNI OKRAJ LJUTOMER zboruje v četrtek, dne 6. marca t. 1. v Slatini Radinci v dvorani restavracije gosp. Vüjec z začetkom ob 8. uri po sledečem dnevnem redu: 1. Odobritev zadnjega zapisnika. 2. Rešitev došlih dopisov. 3. Razne stanovske in šolske zadeve. 4. Socialna ustanova učiteljstva Slovenije. Poroča K. Mavric. 5. Poročilo tov. Pertl in Gabrijelčič o »Narodni Prosveti« in »Učitelju«. 6. Praktično knjigovezništvo. Poročata in praktično razkazujeta meščan-skošolski ravnatelj Dragotin Humek in meščanskošolski učitelj Josip Korošec iz Maribora. Pridite polnoštevilno! Odsotnost se mora opravičiti! — Mavric.
= ŠMARSKO - ROGAŠKEGA UČI-TELjSKEGA DRUŠTVA občni zbor se vrši v soboto 8. marca t. 1. ob 9. uri v Šmarju. Poleg običajnih točk predava tovariš Burdian »Nekaj pomislekov o uvedbi matičnih listov in izkazov o šolskem napredku«. Potem slede poročila tajnika, blagajnika in volitve. Določi se članarina za leto 1924. Za odbor vabi predsednik.
= MARNBERŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 8. marca ob 9. uri v Maren-bergu v šoli. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. »O Matičnih listih«, »Izkazih« in »Matrikah«, poroča M. Lešnik.
4.	O »Podmladku Rdečega Krža«, poroča J. Golob. 5. Spremembe društvenih pravil in »Poslovnik«, poroča Womer. 6. Poročilo zastopnika v okrajnem šolskem svetu, tov. Viher. 7. Poročilo društvenega odbora. 8. Volitev novega odbora. 9. Slučajnosti in nasveti. Polnoštevilno udeležbo pričakuje odbor.
= BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje 8. marca 1924 ob 12. uri v črnomeljski šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Odobrenje zadnjega zapisnika. 2. Poročilo predsedstva. 3. Poročilo prosvetnega odseka o načrtu za bodoče delo. 4. Spomini počitniškega izleta na naš jug — poroča tovariš Mrovlje. 5. Slučajnosti.	Odbor.
= SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 8. marca na Pragerskem v poslopju osnovne šole s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zadnjega zapisnika. 2. Stanovske in društvene zadeve, 3. Predavanje okrajnega šolskega nadzornika g. M. Lichtenwallnerja: »Notranja reforma našega šolstva kot prva potreba sedanje dobe«. 4. Slučajnosti. Začetek točno ob 10. uri. Udeležba je za vsakega člana obvezna. Zaradi obeda se je zglasiti do
5.	marca pri šolskem vodstvu v Spodnji Polskavi.	Odbor.
= NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima v soboto 8. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v deški šoli v Novem mestu svoj redni občni zbor po tem dnevnem redu: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o delovanju v minulem letu. 3. Račun za 1923 leto. 4. Volitev novega odbora. 5. Laž in resnicoljubnost v šoli. poroča tov. L. Koželj. 6. Slučajnosti. Polno-številne udeležbe pričakuje odbor.
= SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO PA VRANSKI OKRAJ ima svoj občni zbor na Gomilskem v četrtek, 6, marca t. 1. ob 14. Dnevnj red. 1. Poročilo predsednika. 2. Poročili tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Razgovor »Kako proslavimo 50-letnico našega društva«? 5. Podavanje o Škuljevem načrtu »Socialna ustanova učiteljstva«, referirá tov. Bogomir Zdolšek. Udeležba obvezna! Tovariše(ice) prosim, da razmišljajo zlasti o 4. točki dnevnega reda in stavijo novemu odboru tozadevne predloge in nasvete. — Pol ure pred občnim zborom odborova seja. — Predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 8 marca 1924 ob 10. uri v deški šoli v Konjicah. Vzpored: 1. Hospitacija v V. razredu (5. šolsko leto); predmet: računstvo; tema: razštevanje celotnih oziroma desetinskih števil z desetinskimi števili. Po hospitaciji razgovori o tej temi na podlagi lastnih izkušenj. 2. Zadnji zapisnik. 3. Dopisi. 4. »Kronika: kebeljske šole«, poroča tov. A. Strigl. 5. Iz vprašalne
skrinjice. 6. Slučajnosti. Z ozirom na prvo točko sporeda se prosi točnosti pa tudi polnoštevilne udeležbe. Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 8. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v mestni osnovni šoli v Celju po sledečem vzpo-redu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi ter društvene in stanovske zadeve. 3. Vprašalna skrinjica in predlogi. 4. »Podrobnosti o delovanju našega poverjeništva za izboljšanje gmotnih razmer učtnljstva in še kaj,« podava tovariš ravnatelj Gnus. 5. »O uporabnih nalogah,« podava tovariš Petrovič. 6. »O mladinskem slovstvu ,« poroča tovariš Franjo Roš. Polnoštevilne udeležbe vseh članov pričakuje zanesljivo odbor.
= LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO vabi p. n. članstvo na občni zbor, ki se vrši v Litiji, dne 8. marca 1924 ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in računskih preglednikov. 3. Predavanje tov. I. Gabrov-ška: »Utisi iz ruskega ujetništva. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev delegatov za pokrajinsko skupščino. 6. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se občni zbor vrši eno uro pozneje ob vsaki udeležbi. — Ako bo lepo vreme in večina zato, lahko po sklepu stopimo v prijazne Gra-diške Laze, ki so od Litije oddaljene približno tričetrt ure. Odbor prosi za čim častnejšo udeležbo, blagajnik pa za even-tuelne zaostanke!
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v četrtek, dne 13. marca t. 1. ob 10. uri v risalnici »Mladike« po sledečem dnevnem redu: 1. Zadnji zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje g. vin. nadzornika J. Zupanca: »Čiščenje sadnega drevja« (praktično v sadonosniku); pri slabem vremenu: »Ureditev šolskih vrtov s posebnim ozirom na ptujski okraj«. 4. Predlogi. 5. Slučajnosti. Polno-številna udeležba obvezna!
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ je imelo svoj občni zbor dne 7. februarja t. 1. v »Narodnem domu« v Mariboru ob po-voljni udeležbi.
Predsedniško poročilo poda tovariši-ca M. Godec, ki se dotakne vseh veselih in žalostnih dogodkov v minulem društvenem letu. S toplimi besedami se spominja tragične smrti tov. Vlad. Skrbin-šeka in v znak sožalja mu zakličejo navzoči trikratni »slava!« Predsednica omeni naše žalostne gmotne razmere, grozečo redukcijo in druge križe in težave. Z zadovoljstvom konštatira, da je razen 5 učiteljic vse učiteljstvo mariborskega okraja organizirano v našem društvu, ki šteje 144 članov. Vsem tovarišem v zgled in spodbudo prečita dopis upok. nadučitelja Vauhnika, ki se kot dolgoleten član ginljivo poslavlja od društva. Poročilo tov. Godec, ki je kot predsednica po lanskem odstopu predsednika tov. Spreitza že drugič spretno in požrtvovalno vodila društvo, je izzvenelo v poziv, da se kar najtrdneje oklenemo svoje organizacije.
Poročilo blagajničarke tov. Pavle Delak se sprejme in odobri; pregledoval-ca računov tov. Šijanec in Majcen' sta našla iste v redu ter predlagala absoluto-rij, ki se je soglasno podelil.
Volitev novega odbora: Predsednik: tov. Šijanec Ljudevit, nadučitelj, Razva-nje; podpredsednik: tov. Mar. Godec, učiteljica, Limbuš; tajnik: tov. Vrane Er-nest, šolski vodja. Puščava; tajnika nam.: tov. Kraševec Olga, učiteljica, Maribor; blagajničarka: tov. Delak Pavla, učiteljica, Radvanje; nam.: tov. Puhr Josip, učitelj, Kamnica; odborniki: tov. Knaflič Radoslav, nadučitelj, Radvanje; Košutnik Silvester, nadučitelj, Št. IIj; Konečnik Frančiška, učiteljica, Selnica; Rozbaud Bruno, nadučitelj, Limbuš; Vauda Mirko, nadučitelj, Sv. Marjeta ob Pesn.; nam.: tov. Črnko Jernej, učitelj, Selnica; From Vekoslav, nadučitelj, Kungota; Ferjančič Ema. učiteljica. Sv. Lovrenc na Pohorju; Kožuh Vilma, učiteljica, Hoče; Rozbaud-Klenovšek Ivana, učiteljica ž. r. d. Limbuš.
Predavanje. »Bistvo in pomen produktivne šole in pot do njenega uresničenja«. Predaval tov. nadzornik Lichtenwallner. Potek bo objavljen v »Prosveti«.
Pogovor o izvolitvi stalnega konferenčnega odbora se preloži na prihodnje zborovanje meseca marca.
Predlogi. 1. Na predlog tov. Godec se društvo soglasno pridruži protestu UJU glede nameravane redukcije učiteljstva v Sloveniji.
2. Soglasno se sprejme predlog tov. predsednika, da se sestanki vrše v bodoče ob šolskih dneh, ker so zborovanja za nas strokovni pouk.
Sklep. Predsednik se zahvali za sodelovanje in zaključi dveinpolurno zborovanje.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO je imelo svoj občni zbor 19. prosinca v Prevaljah ob navzočnosti 34 in odsotnosti 8 članov.
V	uvodnih besedah se je predsednik tov. Peter Močnik spomnil prerano preminule gospe Vrhovnikove, roj. Thuma, bivše tovarišice, hčerke bivšega okrajnega šolskega nadzornika Ivana Thuma, staroste tukajšnjega učiteljstva.
V	svojem nadaljnem programatičnem govoru in poročilu povdarja, da smo vkljub gmotni bedi, v kateri živimo, v zavesti svoje važne misije ob meji vršili svojo dolžnost tudi izven šole in jo hočemo tudi nadalje vršiti. Usojeno nam je, da delamo in stradamo, a pri tem nas krepi vera, da energije, naložene v pozitivnem delu, morajo ob svojem času roditi- svoj učinek in svoj sad, ker tak je zakon narave. — V društvu smo tudi v praksi dosledno izvajali načelo s.troge strankarske nevtralnosti, tako da se mora v njem čutiti domačega sleherni tovariš, pa bodi tega ali onega mišljenja. Ako smo v izvajanju tega načela prišli včasih do ostrih sklepov, so nas vodili zgolj stvarni interesi stanu, nikdar osebni ali drugi nagibi. Nečemo, da bi nas razvoj prehiteval ter stavljal pred dovršena dejstva in bi se nam očitala politična kratkovidnost in konzervativnost, ampak hočemo v pravem razumevanju političnih in razvojnih nujnosti aktivno sodelovati na ozdravljenju in konsolidaciji naših razmer. Ne bo nas motilo, če zadenemo tu-patam na odpor in nerazumevanje. Razvoj nam je dal dosihdob prav in tako bo tudi v prihodnje.
Svesti si svojih dolžnosti do preko-mejnih bratov, smo vsi pristopili kot člani k Jugoslov. Mat. Ker pa je enako važno, da krepimo narodno zavest tudi to-stran meje, hočemo v bodoče podpirati z večjo vnemo tudi Družbo sv. Cirila in Metoda. Nočemo končno pozabiti nase in zato se hočemo ob vsaki priliki spomniti Učiteljskega doma.
Tajnik tov. Mlačnik je omenil v svojem poročilu, da smo morali iz gmotnih ozirov opustiti mesečna zborovanja, našli smo pa nadomestilo v pedagoških krožkih, ki izvršujejo nalogo, ki si jo drugod stavijo takozvane delovne zajed-nice. Društvenih zborovanj je bilo v preteklem društvenem letu 4 z 8 predavanji pedagoško - didaktične in šolsko - orga-nizatorične vsebine in raznimi poročili. Prevaljski pedagoški krožek obravnava na svojih sestankih razna vprašanja šol-sko-reformnega značaja. Na zadnjem sestanku se je sklenila ustanovitev okrajne poslovalnice za zbiranje in izmenjavanje učil, koje vodstvo se je izročilo tov. P. Močniku.
Svojemu poročilu je dodal tov. tajnik nekaj misli o potrebi globlje politične izobrazbe, brez katere ni uspešne stanovske politike. Naša politika bodi v pravem pomenu besede svobodomiselna, konstruktivna in ne razdirajoča, vodijo jo naj načela in ne osebne ambicije. Učitelj, udejstvujoč se v javnem življenju, dvigaj politično moralo, brzdaj strasti in vzgajaj k razsodnosti in stvarnemu delu. Osebna politika ga ponižuje, ponižuje stan, je znak površne izobrazbe, malenkostnega duha. Izobraženega človeka označuje vedno neka širina duha in toleranca.
Obe poročili in enako tudi poročilo marljive blagajničarke, tov. Kertove, je vzel zbor z odobravanjem na znanje. Plačevanje članarine potom šolskih voditeljev v mesečnih obrokih se je obneslo, zato se ga bomo posluževali tudi zana-prej.
Rezultat volitev je bil sledeč: predsednik: Peter Močnik; odborniki: Košir, Mlačnik, Kertova, Ivan Lebič, Šimon.
Kako si ustvarimo knjigo-domovnico domačega okraja, je bil predmet predavanja, v katerem nam je predavatelj podal navodila in vzglede, kako zbirati in zapisovati zgodovinsko, prirodopisno, folkloristično, statistično in drugo gradivo iz domačega kraja, da pridemo do pomožne knjige, ki bi tudi novincu omogočila izvajanja domovinskega načela pri pouku. Precej gradiva je že zbranega od tov. Moderndorferja in od drugih, treba je le, da se ga spopolni in da ga vešča roka uredi.
Omenjeni bodita končno še dve resoluciji, ki sta bili soglasno sprejeti:
1. Smatramo določbe novega zakona o taksah, ki predpisujejo kolekovanje šolskih listin, kot reakcionarne, antisocialne
in ljudski prosveti na kvar. Mišljenja smo, da so take takse v kulturni državi trajno nemogoče in poživljamo vse odločilne činitelje, da poskrbe, da se čim-preje odpravijo.
2. Poživljamo UJU, da stori najod-ločnejše korake, da zasigura učiteljstvu kakor sploh državnemu uradništvu v Sloveniji ugodnost brezplačnega zdravljenja v javnih bolnicah, katero ugodnost nam danes krati ministrstvo narodnega zdravja pod pretvezo, »da se § 112. uradniške pragmatike vobče ne nanaša na bolnice v Sloveniji, ker se iste ne vzdržujejo izključno y breme državnega bud-žeta.«
Enako naj se UJU poteguje zato, da omenjena ugodnost ne bo veljala samo za najnižji razred, odnosno naj izposluje vsaj to, da bo plačati za zdravljenje v višjem razredu samo diferenco oskrbnine med tem in med najnižjim razredom. •
Razno.
STANOVANJSKO VPRAŠANJE.
Pomanjkanje stanovanj je ena glavnih korenin nemoralnosti. Še tako žrtev se ne bi smelo smatrati za veliko, kadar gre za nravno zanemarjenje ljudstva. Dobijo se farizeji, ki govore o pokvarjenosti ljudstva in o naraščajoči nenravno-sti ne da bi pri tein z mezincem ganili v odstranitev tega.
Če se deli stanovanje s tujimi ljudmi j in pri tem je navezana mnogoštevilna , družina na majhen prostor, pojema s tem ' v družini pravo družinsko življenje. Radi j prenapolnjenosti mnogih otrok v enem in 1 istem prostoru, nastane pomanjkljivost | dobrega zraka; prostor služi obenem za stanovanje, jedilnico in spalnico ter v mnogih slučajih tudi za kuhinjo. V takih I prostorih se razvija tak nezdrav vonj. da za človeka ni obstanka. Nobeno čudo, če od dela domov prišedši družinski oče obrne hrbet družini in si poišče odpočit-ka po trudapolnem delu v večjih in razsvetljenih zabaviščih. Marsikateri postane na ta načn stalni gost gostilne, ker mu primanjkuje prijazen in prostoren dom.
Pomanjkanje stanovanj in visoka najemnina prisili marsikatero družino omejiti se v življenskih in kulturnih potrebah do skrajnosti. Znano je dejstvo, da čim manjši so dohodki družine, tem večji del odpade za najemnino. Uslužbenec mora tretji del svoje plače razpolagati za stanovanje. Umetnost bi bila z ostalo vsoto družino častno vzdržavati. Mnoge družine se morajo omejiti v življenjskih potrebščinah, kakor na kruhu in mleku, bodisi pri otrokih ali pri odraslih. Malo je slučajev smrti vsled lakote, toda pomanjkanje, ki vodi k predčasnemu izčrpanju, nastane večkrat nego si sami mislimo. Pomanjkanje stanovanj, pa tudi visoke najemnine v mestih uničijo v enem letu več človeških življenj nego morilci in roparji v desetletjih.
Še hujše pa je za otroke v stanovanjskih hišah v moralnem oziru. Med tolikimi družinami se dobijo tudi nevarni elementi — zanemarjeni otroci. Obvarovanje nepokvarjenih otrok od slabih vplivov slabo vzgojenih otrok iz iste hiše. je izključeno, kajti zdravo jabolko ne napravi deset gnilih jabolk zopet zdravih, ampak ravno nasprotno.
Ja, otroke, mladino, zadene usodno, pomanjkanje stanovanj posebno pa v stanovanjskih hišah. Večkrat se čita v dnevnih časopisih: »Stanovanje se odda družini brez otrok.« »Naj li pobijem svoje otroke?« tako mi je rekla nekoč neka gospa, ki je cele tedne brezuspešno iskala stanovanje in je bila vsepovsod odslov-ljena, ko je morala odgovoriti na vprašanje o številu otrok. Da javnost trpi tako vedenje hišnih gospodarjev, ako v časopisju bere: »Stanovanje se odda družini brez otrok,« — je znamenje, da krščanstvo ne poseduje nikake moči, temveč je le konvencijonelna dekoracija.
Stanovanjska hiša oropa otroka otročje poezije in domovinskega čuta. Otroci ne morejo pridobiti čuta do doma, katerih starši so primorani večkrat se seliti. S stanovanjem zamenja otrok večkrat tudi šolo in s tem tudi učitelja. V mestih se vsako leto seli na tisoče družin. Selitev povzroča ogromne stroške in zraven tega se kvari oprava, kajti pregovor pravi: trikrat seliti se, enkrat po-goreti. Da se s tem zanemarja in ubija čut do doma in ljubezen do domovine, se ni čuditi. Ljubezen do domovine je rastlina, ki naravnim potom tam uspeva, kjer so za to pogoji: zadovoljiva eksistenca. prijazno domače življenje, lasten dom. Toda proletarcu, bodisi ročnemu ali duševnemu, ki živi iz roke v usta in ki na ciganski način prebiva in menjuje stanovanjske luknje, se ne more utepsti prave ljubezni do domovine.
To naj bi uvaževali naši državniki in oni voditelji naroda, če jim je res na srcu ogromni in pretežni del naroda, ki tava v obupu po domovini, zavedajoč se, da njenih sadov ni najmanje deležen, čeravno žrtvuje vse telesne in duševne moči samo za njo — za po lastnih para-sitih oropano domovino.	Hugo.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Štev. 38.
RAZPIS NADUČITELJSKE SLUŽBE.
V zmislu odloka višjega šolskega sveta z dne 10. jan. 1924, št. 15.292/23., se razpisuje nadučiteljska služba na pet-razredni osnovni šoli v Sv. Petru pod Sv. gorami v stalno namestitev.
Na razpolago je prosto stanovanje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlože po predpisani poti do dne 29. marca 1924 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet kozjanski v Brežicah, dne 20. februarja 1924.
MOKROTA
škoduje zdravja, tedi tega siNpite pravočasno močan, fini in poceni
DEŽNIK
katerega pa edino dobile v veletrgovini R. Stemni, Cel,e. Trgovci engros cene. jstotam se prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo čevlji, klobuki nogavice in vse drugo medr
Naročite cenik!
v«| • v 1
lia yin m u
r. z. z o. z.
v Ljubljani (podjelje gospodarske učiteljske organizacije)
opremlja vse kategorije šol, šolske pisarne in učilnice najmoderneje, najsolidneje in najceneje. Izdeluje razne vrste klopi, table, računala z 20 in 100 krogljicami, risalne deske, šestila za table, ravnila, trikote in druge šolske potrebščine. V zalogi ima tudi bogato zbirko nagačenih živali, toplomerov, tlakomerov, šestil, kompasov, magnetov, itd. itd.
Postrežba točna.
Cene konkurenčne.