KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Velecenjeni g. Doropoljskil To je moje prvo plsmo, naslovljeno na Vas. Letos sem začel boditi v I. gimnazijski razred, a že po 11 dneh sem dobil hripo, potem vnetjepljuč in še vnetje rebrne mtene. Sedaj mi teče gnoj po cevki iz hrbta že 3 mesece. V postelji sem pa foz 5 mesecev. To pismo sem sestavil s svinčnikom sam, a Vam ga piše moja mamica, ker jaz ne mo-rem Čedno pis;iti zaradi bolezni Niscm naročnik ,,Zvončka", a imam ¦skoro vse letnike. Oče mi je kupil za vsako izredno priliko kak lelnik ,,ZvonČka" ali pa drugo knjigo, ravno tako moji sestricl Bogo-mili, ki je I. '917. umrla zaradi tetanusa. — Najbolj mi ugajajo potopisne črtiee, kakor n. pr. ,,Balkan" v XIV. letniku ,,Zvončka'. Tudi Vaš kotiček rad prebiram. Lansko leto mi je umrl oče, ki setn ga jako Ijnbil in on mene. Pred sedmimi leti pa sestrica Vida. Sedaj smo še trije: midva z mamico in stara mama. Oč« mi je Vas enkrat v L|ubl|ani pokazal, tudi Vaše cenjeno ime mi je znano. Prosim, priobčite to pisemce v svojem kotičku 1 Lepo Vas pozdravlja Vladko Babnik v Dravljah pri Ljubljani. Odgovor: Ljubi Vladko! Ti ubogi moj prijatelj! Toliko časa že ležiš bolan! Vem, da Ti je lepa knjiga Ijuba prijateljlca, a boljša prijaleijioi in tolažnica od nje Ti je blaga Tvoja manvca. Od vsega srca zelitn, naj se Ti Ijubo zdravje kmalu vrne, da boš krepak, vesel in p< gumen jugo-slovanski dijak! Sedaj, ko prihaja cvetoča pomlad, Ti prinese toliko solnca, da se okrepi Tvoja oslabJjena telesna moč v vedrein zraku in Ti radostni pogiedi vzplavajo v življenje! Bodt uverjen, da sočuvstvujem s Teboj in s Tvojo rnamico in staro materjo, ki Vas vse srčno pozdravljam! Spoštovani gospod Doropoljski! Kadar Čitam .Zvonček", vidlm, da Vam pige miiogo otrok. Meni je ..Zvonček" tako ugajal, da sem ga prccej naročil. Matnica mi je umrla 28. lunija, oče je bil pri vojakih, sedaj je pa že prišel domov. Tukaj zraven Vam pošiljam sliko narod-ncga praznika v Soštanju dne 9. novembra 1. 1918. Takrat je bilo jako krasno. Prosim, natisnite to pismo in sliko v svoj kotiček. PresrČne pozdrave Vatn pošilja Ivan Čemevšek, Bele vode. Živela Jugoslavija! Odgovor: Ljubi Ivan! PomUujctn Te, da si izgubii svojo IJubo mamico, a sreča v nesreči }e vsaj to, da se je oče vrnil od vojakov. — Verjarnem, da je bilo lepo v ŠoŠtanju, ko ste slavili narodni praznik. Kakot vidim na sliki, je bUo na trgu med službo božjo zbranega ogromno zaved-nega slovenskega naroda. Rad bi priobcil to sliko v svojem kotičku, toda preslabo je na-pravljena, in nje posnelek bi bil prentcgien. Tudi Ti si bil med to množico, ki se je ra-dovala našega osvobojcnja. Gotovo Ti ostanc praznik v sladkcm spominu do konca dni! Spoštovam gospod Doropoljskt'. Z mojo tnlajšo sesliico Ziatko čitava jako radi Zvonček". Vescltva se že ,Zvon-Čka' v prihonjem letu zaradi nove opreme. Potrudila se bom, da Vam pridobim vsaj ne-koliko novili naročnic. Po tri in pol mesece trajajočib počitnicah se je začel šele sedaj šolski pouk. Hoditn tretje Ie:o v okohško Šolo, pa zaradi nerednega pouka nismo dosti napredovali. Sedaj bo boljše. Prosim kotička v kotičku! Hvalelna Vlasta Košarjeva, ufenka v Ptuju. 34 Odgovor: pripravnico, ker jaz bi bila rada učiteljica. Ljuba Vlasta ! Moja sestrična Jelisava Šamprlova je tudi Dolgo si čakala na novo opremljcni učiteljica v Makolah. Imam še tri sestre: .Zvonček", končno si ga pa vendar dočakala. Sttfani|o, Jelicn in lrmlno. Jelica in Stcfani|a Nezgoda, ki nas je doletela, ie bila v zadnii že h°dlta v Solo. Moj oče je bil knjigovodja; štcvilki natančno pojasnjena. Kcr nl krivde ki se ic preselil v drus°, večno živlienjc v ha naši strani, zato smo deležni splošnega nebesih. Imamo Se babico in mamico. Ma- oprošCenja. To pa smemo misliti lembolj. kcr raica ie v Reki. Babica je učitel|cva vdova prihajajo .Zvončku" od vscli strani poročila, Josipina Cehova v 80. letu. kako so 2 n|egovo novo lepo obleko zado- Obfujem z Zvonico Osetovo in Miro voljni vsi njegovi naročnikl. — Koliko novih Sovinčevo, ki sla jako pridni. Kadar bom v naročnlc si pridobila našcmu li»tu? Obljuba Reki, Vam pošljcm prosto nalogo, k! se glasi dela dolg! — .Morje". V naši vasici je ptav prijetno, po- * sebno pa, če ljubko soinfece boža zaspano Veiecenjeni gospod Doropoljski! mat« zemljo. Na vrhu vasice sc vzdiguje okrog 25 let. Tudi ino),i večja sesthca se bo ™n „ pf-i", posvetila učiteljskemu stanu, kakor najbrže rnMavi. tudi jaz. Iinam še dva starejša bratc*! in eno Odgovor: mlajšo sestrico, ki Še vsi obiskujejo tukajšnjo Ljuba Franica! šolo. Težko bom prrtakovala Vašega cenje- TemdiHo si nam opisa|a svoje rodo- nega odgovora. razmere f povedala, kaj Prav lepe pozdrave poš. ja nameravaš V bodočnosti. Rada bi bila udte' manja KiavsaKova |jica Tq svo-o namero Iahko jzvedeši ^ ^ ,a UA v UD0V1lal1 "¦ pravig, da se vseh predmetov rada učiš. Na uagovor. ufiitelJiSču pa je dovolj učenja, ki ga zmaga LjuDa manja. letisti, kdor se 2 vcseljcm pripravlja na uCi- Tebe lahko postavljam za zgled vsem teliski poklic. onim, ki pr.ivijo, da bi radi naročaii naš Jist, =* pa nimfljo denarja. Vzemimo, da je res tako. , .. . Doroooijskjl Res jepatudi, da se vendarle tuintara izgubi L'uDi g°sPod uoropoijski. kaj okroglega v otrokov žep. To pa veš, da Božično dete mi je prineslo več knjig, da zrno poleg zrna pogačo, pravtako pa da tudi ,,Zvonček". Videl sem v ,,Zvončku'\ da vlnar poleg vinarja krono. In če pameten Vam piŠejo otroci pisma. Ali Vam smem človek krono primfka li kroni, dobi tekom tudi jaz pisati ? leta zadostno velik kupček, da si z^ njim Hoditn v III. razred, meseca sveCna bom lahko naroči ,,Zvonček". Če hoče! Če pa star 9 let. PoŠiljam Vam to sliko, in mamica neče, zapravi drobiž sproli, potem pa ni niti mi je rekla, naj Vam Še nekaj zvončkov na- krone — niti ,,Zvončka". Torej: Kdor hoče rišem. Ali boste lahko dali tudi slike v dobro sebi, naj posnema Tebe! ,,ZvonLek"? * Srčno Vas pozdravljam! Ve.eceniemg.Doropoijski! "TrI^. '' Ker prihaja iz naših krajev malo pisem, Odgovop zato si upam, da Vam pišem. ' Ljubi Milko! Stara bom aprila H let ter hodim v III. r. II. odd. Ijudske Sole v Pristavi. Imamo Tvoiih Pod°t' ¦"« morem piiobčili v ko- jako dobrega g. naduS. Frana Zopfa. Učim se t"ku. ker s0 Prev^f nejasno narisane. Vzlic rada vsch predmetov, izmed vseh pa najboli terau Pa hvallm Tvojo dobro voljo in Te veronauka. Imamo tudi iako dobrega, blagega vzbodbulam k vztrajni piidnosti. Sčasoraa in Ijubeznivcga g. kateheta Josipa Prelnarja, postanei imcniten slikar, ki boš zalagal naš ki je doma na Gorenjskem. Ko dopolnim Us' z leplmi nsbami. 14. leto, tedaj grcm v Reko. Stopila bom na * 95 Dragi g. Doropoljski! mojo starejšo sestro in za mojega mlajšega V »ZvončkiT, ki ga dobivam vsak me- "nlca zbujajo praznik> le ložne spomlne. sec, mi najtmlj ugaja nlaninska pripovedka Spominjajo nas na zlato mamico, ki nam joje .Kekec na hudi poti". V .Zvoniku" beiem "™ila smr< ravn° za Božič 1. 1915. pobrala. tudi mnogo kratkih pisem, ki Vam iih piše]o Srce me l>oli '" solzne imam oči, kadar se .Zvončkovi" narotniki Stara sem 9 let in zmislim, kako smo se zjulraj zbudili in za- hodim v IV. razred samostanske šole, kjer gledali diago, dobro mamico mrtvo v postelji, scm tudi doma. Očeta so m! pred 7. leti sa- hako sm0 se oklepali mrtve mamicc in jo grebli v irno zemljo, ludi enega strica so kllcali in klicali, pa nas le ni slišala več. ini v vihaini vojni ubili Tudi atek ni bi! pri nas in ni mogel hitro Ker Vam nimam ničesar več pisali, Vas P"". kcr je daleč iz &lja v Bad-O,islcin. lepo pozdravlja '" ko sn"> pokopali tnamico, jc ze moral Dragica Šmidova »tek "azaj k voiakom. Pripcljala se je slara v Škofji Loki mama k r\pm. ln pniem smo šli k njej na Odir ' Pilšlanj. Prišli smo tisto Nemci, a zda] že ^ znamo precej slovensko. Tudi v Solo hodim L]uba Dragica! v 4. razred v l.oddclck. ,Z»onček-, ki ga .Kekcc na hudi poti" je bil v lanskem je bil naroiil moj bratec, scm čital tudi jaz, lctniku tistl pripovedni spis, ki je naSim na- k( mi |a|(0 „„,],. Hočcm si ga sam naročiti rotnikom po vejini najbolj ugajal. Upam, za dcnat, ki scm si ga zaslužil pri miristri- da dobiš tndi v letošnjem letniku obilo spi- ranju. _ Najbolj roi je Kekec v5eč. Hotel sov, ki boS z njimi prav zadovoljna. Pomi- |,i §e jaz iti divje kozc past, ko bi vedel, lnjem Te od srca, da si izgubila tako zgo- da še slric Prisanck iivi in ne vera ga najti, daj ljubega oieta in da Ti je kruta voina akoravno sem živel pod sncžnimi gorami. ugrabila strica. Prosim, ko bi bilo še za moje pismo =» prostora v kotičku. Cenjem g. Doropoljski! Vliudn0 Vas P°z