Domoljub
V Liubllanl 20. mafa 1942-XX	^	55 . šlev. 21
K birmi
Odličen mož
Rud obiskuješ svoie nekdanie učitelie al{ rredstotnike ali gospodarje in prijatelje iz mladih let. Ker pa si medtem obogatel ter postal kar odličen mož, bi se zdelo, da ie to tvoje obi» skovan ie nekdanjih znancev morebiti izraz tvo.« ie hvaležnosti in prijateljstva. Marsikdaj ie tu* di res.
Včasih pa se vendarle dogaja, da se rad postavljaj zraven svojih nekdanjih predstojnic kov in gospodarjev, da obiskuješ nekdanie pri« iatelje. ki so zda i manj kakor si ti, ker ob njih' Čutiš, kaj si medtem ti postal, ker se ti dobro zdi, da z vidnim spoštovanjem v tebi gledajo tistega, ki ie bil nekoč z njimi in med njimi' in njim enak. Zdaj jih imaš za ogledalo svojega sijaja.
Zato tako rad govoriš z njimi o nekdanjih' časih. Zdi se, kakor da rad stopiš s svoie se* danie višine ter se mudiš v spominih na neki danic dni. V resnici pa prav za prav hočeš le,-da se drugi tem boli zavedajo velike razlike med sedanjostjo in preteklostjo. Nekdai si bil otročji, reven, poreden in maihen; zdaj pa si bogat, odličen, mogočen in slaven.
Tako ob drugih, ki so morebiti ostali mai« lini in revni, tem bolj uživaš sam svojo odlifri nost. '
Kakor seješ, tako žanješ
Onegava inali se bridko pritožuje, kako soi ii njeni otroci nehvaležni. »Kolikokrat,« pravi, > nisem zatisnila očesa, ko so spali. Kolikokrat sem vstala sredi noči in v mrazu ter jim stre« gla. Pa otroci na vse to zda i nič ne mislijo.«:
Uboga mati ima kar prav, da tako toži. Sama se pa kajpada ne zaveda in prav nič ne pomisli na svojo deklo, ki še dela. ko ona že davno spi. ki prezeba pri raznih opravkih, ki jih niei ni bilo treba opravljati, ki ie stežka pripravljala tisto, kar je niei bilo v užitek in čast. Pa se takrat mati tega ni zavedala.
Zdaj pa žanje, kakor je sejala, ne da bi se tega zavedala.
Za las nisi boljši!
Služiš pri gospodi ter se pritožuješ, da ta tvoja gospoda služinčadi prav nič ne privošči, da od nje veliko zahteva, da daje malo plače in slabo ter pičlo hrano. Bogu bodi položeno, da ie marsikdaj in marsikje res tako. Tvoia pritožba ie — žal — večkrat utemeljena.
Opažam pa. da nekako z zavistjo in ne-voščliivostio gledaš, kako se tvoji gospodi do« bro godi ter si nezadovoljen, ko moraš drugim streči. Ko tako misliš in čutiš, se niti ne do« misliš ne, da bi moral kot dober kristjan slu« žiti s ponižnostjo in zaradi Boga! Ce si ne« zadovoljen in jezen, ie to iz pomanjkanja potrebne ponižnosti, zraven pa se prav nič ne zaveš te-le resnice: Ko bi tak, kakršen si zdaj, sam kdaj postal gospodar, da bi ti morali dru« gi služiti, bi bil še neprimerno' boli trd in skop< kakor so ti, nad katerimi se zdaj pritožuješ.
Krivice ne sovražiš zato, ker ie krivica greh, inarveč za.o, ker se je tebi zgodila!
razgled po svetu
Vojna poročila
V severni Afriki so se ta teJen spopadale na obeh straneh le izvidniške čete. Bilo je tudi nekaj topovskih bojev.
Na Sredozemskem morju je bila Malta vsak dan napadana od italijanskih in nemških letal, pri čemer so Angleži izgubili mnogo svojih letal. Poročilo od lt. t. ra. poroča, da so Angleži izgubili v Sredozemlju 8 letal, ki so jih zbili Italijani, vsega skupaj pa 19 letal. V dveh dneh so Angleži izgubili kar 48 letal. Južno od otoka Krete so nemška letala potopila tri angleške rušilce 12. t. m. — Dne 13. t m. pa so nad Malto spet zbili 11 angleških letal.
Na Atlantskem morju — veli poročilo od 11. t. m. — je bjlo potopljenih 21 ameriških ladij. Dne 15. t. m. pa so nemška letala pri Severnem Rrtiču potopila spet eno ameriško kri-žarko ter en rušilec.
Na zahodu zračni boji niso bili tako hudi, kakor prej, vendar so nemška letala napadla 11. t. m. angleško mesto Fo!keston, kjer so raz-l>ila tamkajšnje tovarne ter liomburdirala vojaška taborišča v južni Angliji.
V Rusiji so II. t. m. nemška letala uničila 27 ruskih letal. Dne 12. t. m. prihaja poročilo, da so nemške čete pri Kerču na polotoku Krimu dne 8. t. m. prešle v napad ter so Ruse vrgle iz prvih črt. Zdaj Nemci silijo proti mestu Kerču. Pri tem so Nemci zajeli 40.000 ujetnikov, 197 tankov, 598 topov ter uničili 260 letal. — Pri Harkovu 60 6e tudi začeli hudi boji ter je bilo tukaj uničenih 145 ruskih tankov.
Dne 15. t. m. so nemške čete vdrle v mesto in pristanišče Kerč na Krimu.
Na Tihem morju boji na vseh straneh trajajo. Japonci so v Birmi ponekod že prekoračili kitajsko in indijsko mejo ter so zasedli nekaj krajev v Indiji ter na Kitajskem. — Japonske ladje spet ogražajo Avstralijo.
Papeževo delo za mir
Pretekli teden je sv. oče Pij XII. za petindvajsetletni«) svojega škofovanja dal po radiu svetu svojo poslanico. Govoril je 40 minut iz svoje študijske sobe, ki je bila zvezana z vatikansko radijsko postajo.
Sv. oče se je najprej zahvalil Bogu in ga prosil blagoslova za katoliški svet, obžalujoč, da praznovanje njegovega škofovskega jubileja pada v čas najhujše tesnobe in trpljenja. Tolaži ga pa zavest, da veš katoliški svet moli za blagor Cerkve. Prepričan je, da Gospod ni nikdar tako blizu svoji Cerkvi kakor ravno v najbolj viharnih urah. To prepričanje izvira iz samega Petrovega groba, ki človeku vzbuja misel na prvo cerkev, ki je v viharjih in težavah najlepše cvetela. Mladost Cerkve temelji v neomajnem prepričanju o zmagi, v vedri pripravljenosti za žrtev, v evharistični vnemi ter v težnji za vedno bolj strnjeno enotnostjo duha in vodstva. Središče te enotnosti je vatikanski
£rič. Zatem je govoril o božjem poslanstvu crkve ter omenil, da je on že pred izbruhom vojne iw tudi ves čas vojne vedno delal za mir. In zdaj, ko narodi žive v strahu pred pričakovanimi novimi vojnimi nastopi, povzdiguje še enkrat svojo besedo, zavedajoč se svoje brezpogojne nepristranosti do vseh vojskujočih se ♦■borov in do vseh narodov. Papež ve, da pri sedanjem stanju stvari ni utemeljeno verjeti, da bi uspel, če bi dal predlog za pravičen mir. 8e več: vsakokrat, kadar izreče besedo o miru, tvega, da se bo zameril enemu ali drugemu taboru, zakaj eni se zanašajo na dosežene uspe-»e, drugi pa polagajo svoje upe v bodoče boje.
rape z je govor končal z vabilom, naj bodo vsi verniki pripravljeni sodelovati pri strahotnem in oirromnem obnovitvenem in ozdravljena,r.em delu, da se spet postavi svet, ki mu bodo dajale mir bratovske vezi, Na koncu je »v. oce dal vsemu svetu slovesni blagoslov
Eno tudi na knlturnem polja
Pod predsedstvom senatorja Balbina Giuliana je nedavno zboroval v Rimu itulijansko-nem-ški kulturni odbor. Razpravljali so o medsebojnih odnosih in kulturnih stikih med obemn narodoma. Razgovori so bili tudi o razširitvi pouka obeh jezikov, o ureditvi kulturnih ustanov. o vseučiliških stolicah, ó študijskih podporah in izmenjavi profesorjev in dijukov ter
izmenjavi leposlovnih in znanstvenih izdaj. Govorili so tudi o razširjenju knjige, gledališča glasbe, radia in kinogledališč. Končno so raz-
pravljali o izdaji političnega in socialnega besednjaka za obe državi.
Viteški Tatari
Nemški listi se prvič v tej vojni jiečajo z vprašanjem Tatarov, ki bivajo na Krimu. Pravijo, da bo prihodnja bitka odločilnega pomena tudi za usodo viteškega tatarskega naroda, ki od Moskve ne bo mogel nikdar pričakovati kaj dobrega. Nemško vojno' poročilo trdi, da so v neki bitki, ki je bila pretekli teden okrog polotoka Kerča, nastopali proti Rusom tudi viteški krimski Tatari. Listi tudi poudarjajo, da bo vprašanje krimskih Tatarov prišlo v zvezo z dosti obsežnejšim vprašanjem usode Turko-tatarov ob Volgi in v osrednji Aziji.
Gradnja ladij na Japonskem
Ob izbruhu spora s Kitajsko je imela japonska trgovinska mornarica 4 milijone ton. Glede na znatno razširjenje japonskega gospodarskega prostora so japonske gospodarske ustanove predlagale gradnjo nove trgovinske mornarice za 15 milijonov ton. V nekaterih ladjedelnicah so že pričeli graditi nove ladje. Znaine kredite v ta namen bo dala paroplovnim družbam japonska industrijska banka.
KRATKE
Za Madagaskarjem so zasedli Amerikanci sedaj še francoski otok Martinique in Male Antile, otoško skupino pred Srednjo Ameriko.
Iz človeških las bodo izdelovali volno, je povedal te dni neki madžarski industrijalec.
Na rusko bojišče pojde kot letalski prostovoljec madžarski podregent Štefan Horthy.
47.166 tovornih vlakov po 30 vagonov bi bilo treba, da bi nanje naložili vse blago, potopljeno v sedanji vojni, piše neki italijanski časopis.
561 mostov, ne vštevši tiste, ki čeznje drže železniške proge, ima sedaj Berlin.
Samo na enem listu izhajajo- časopisi v Turčiji, ker manjka papirja.
Vse važnejše švicarske železnice bodo imele v bodočem desetletju dvojni tir.
V Turčiji morajo vsi uradniki povedati, koliko imajo premoženja in kako so si ga pridobili od 1. septembra 1939 dalje.
Nemška zasedbena oblast je odredila ukinitev določb, ki predpisujejo za kritje obtoka belgijskih bankovcev 40% zlato podlago. Sedaj je belgijski frank navezan na nemško marko.
. 12.000 Judov je doslej zapustilo slovaško državo, ki namerava izseliti sploh vse Jude.
Izredne kredite za narodno obrambo je zopet odobril parlament v Bolgariji. 11 i51 'f.<nico rojsiva znanega italijanskega skladatelja Kossinija so pred kratkim z vsem sijajem praznovali v Bologni.
Ob sodelovanju predstavnikov sedemnajstih narodov so 10. maja ustanovili v Berlinu mednarodno akademijo za politične in upravne vede.
s Po naročilu hrvatskega ministrstva za zdravje so morali tamošnji lekarnarji znatno znižati cene vsem zdravilom.
zgodbice
Modrijan si jo premislil
Anaksagoras je bil sloveč grški modrijan, ki se je zlasti pečal z matematiko in modro' slovjem. Nekega dne ie šel v družbi svojih učencev na sprehod, llodili so po pašnikih bogatega modri janovega soseda Kvmenosa. ki je lui po. veljnih lioplitskih oklepnih čet. Na pašniku je modrijan ogledoval tamkaj pasočo se živino ter jo občudoval. Bogataš ic imel namreč kaj lepo govedo. Zlasti mil ie bila všeč lepa velika rjavka, ki se ie pasla med rastočim grmičjem.
Ko ic modrijan Anaksagoras tako občudoval govedo na paši in premišljeval o njeni ko-risti za človeka, ga je nenadno iz premisi jeva-nia zmotilo veselo škriančkovo pelje. Modrijan dvigne glavo ter vidi tik nad seboj malega škr-jančka, ki se ic dvigal vedno više ter zraven drobil svojo pesmico. Modrijan se ie razhudil na malega ptička ter ie zainrmral:
»Kaj pravite, ali stvari v naravi niso nekam na glavo postavljene? Tale mali škrjunec ni prav za prav nikomur v kako korist, kvečjemu da tu pa tam ujame kako škodljivo žuželko. Pa se vendaHc sme in more tako lipo dvigati v zrak. proti nebu in proti soncu. Tista lepa krava tamle v senci je človeku neštetokrat bolj koristna kakor škrinnec. Človeku daje mleko, meso. čc ie treba mu vleče voz in plug, pa vendar se ne more nikamor dvigniti. Ali bi ne bilo bolj pravično, ko bi krava, ki je tako *koristna žival, mogla tako prosto letati po zraku na mesto tega zanikrnega škrian-ca. Tako pa se reva mora, priklenjena na zemljo. truditi po tleh ter prenašati celo težki jarem, namesto da bi visoko pod nebom prepevala pesmice.«
Tako je govoril modrijan Anaksagoras. Tisti hip pa ie neka i tlesknilo na njegovo plešo tik nad čelom.
Mali ptiček je namreč prav tisti hip. ko je pel svojo pesmico soncu, poslal svoj majčkeni pozdravček materi zemlji. Tisti pozjravček pa ie priletel prav na modri ianovo čelo.
Modrijan je začutil, da je nekaj vlažnega padlo na plešo. Z roko sinonimie tisto mesto in vidi, kaj se ie zgodilo.
Anaksagoras ie neka i hipov presenečen molčal, nato pa se ie zbral v svojih mislih ter spregovoril učencem tole modro besedo:
>Nak! Sem se vendarle premislil! Vsekakor je mnogo bolje, da tamle zgoraj leta žkr-janček. ne pa krava!«
Portugalska je prepovedala izvoz ribjih konzerv v Anglijo in v države, ki so pod angleškim nadzorstvom. Korajža velja!
švicarske oblasti so razdelile upravičence za živilske nakaznice v štiri vrste: običajne potrošnike. srednje težke delavce, težke delavce in najtežje delavce. Kam pa spada doraščajoča mladina?
Čokolado brez kakava se Je posrečilo te dni izdelati v neki tovarni v Revelu, in sicer iz mešanice ječmena, graha, koruze in fižola.
21.267 letal je sovjetska vojska izgubila od začetka vojne na vzhodnem. bojišču do konca aprila t. 1.
Kneževina Monako šteje po zadnjem štetju 24.000 prebivalcev; v Monaku prebiva tudi 9720 Italijanov.
200.000 opank iz gumija je naročila Bolgarija v Batinih tovarnah na Češkem za svoje kmečko prebivalstvo.
Tovarno, ki bo izdelovala umetni kavčuk iz zemeljskega, plina, bodo zgradili v Romuniji. 180.000 članov nemškega planinskega dru-
štva se je slovesno zaobljubilo, da ne bodo >li več trgali planinskega cvetja. Nov latinski slovar, ki bo vseboval na 2500
straneh 50.000 besed, pripravljajo v Rimu. Državni monopol za trgovino » čajem in
kavo bodo uvedli v Turčiji.
Za 25% so zmanjšali potrošnjo kave v USA. Prvo avtomobilsko cesto z dvojnim cestiščem iz francoskega Pariza v Nantes so izročili te dni prometu.
Pariški velesejem, ki bi moral biti od 9. il° 25. maja, je preložen na kasnejši čas.
Prvi petki — priprava družin za posvetitev presv. Srcu Jezusovemu!
Po Mariji k Srcu Jezusovemu je misel, ki nam vre iz naših duš pri šmarnicah. Kraljica nebes naj bi nam pri svojem Sinu izprosila vseh potrebnih milosti za naše življenje — da bi ne zgrešili prave poti — kajti č"3 ie Poln hudobije, kakor nam je napovedal pred leti že naš pokojni vladika Jeglič in nas opominjal, da ostanemo zvesti Kristusu in Njegovi Cerkvi. V današnjem času pa je dejana naša zvestoba do Njega na preizkušnjo — težko preizkušnjo. Kajti zvestob» do Njega je mnogim največji kamen spodtike.
V teh preizkušnjah pa naj nas vodi božje Srce, pod svoje varstvo naj vzame naše družine, nas vse. Pripravimo zato Njemu mesto v naših domovih. Dajmo Mu prvo mesto v naših hišah, v naših dušah, v naših družinah. In ne dvomimo o Njem, kakor njegovi apostoli na morju, ki so bili s krhkim čolnom v viharju, ko jim je klical: »o vi malovemk ... tako kliče danes tudi nam: »Zakaj v svojih težavah dvomite o meni, ko sem vedno pri vas, ko trkam vedno na vrata vaših duš, da me sprejmete, prav danes, ko ste Moje pomoči najbolj potrebni, ko Vas hudobni duh skuša in zapeljuje v temo, stran od poti pravice in resnice«.
Verujino, to je klic naših dni I Vera premore vse! Verujmo, da nihče še nikdar ni prejel tolikšnega plačila, kakor oni, ki so ostali Njemu zvesti v vseh lepili in težkih trenotkih svojega življenja.
Izpričujmo svtfjo vero! Čas kliče, da jo izpričujemo bolj kot kdaj prej, da jo izpričujemo glasno, močno in vztrajno brez prestankal
Zato posvetimo svojo družine presv. Srcu Jezusovemu! To naj bo jasen dokaz naš» vere in našega zaupanja v Vsemogočnega. V tem zaupanju pa ni bil še nihče varan, zlasti ne, ko nas pri Njem najlepše zagovarja naša nebeška Mati, katere prošnja ni bila pri Bogu še nikdar zavržena.
Obrnite se takoj do Vašega župnika in dogovorite se vse potrebno za posvetitev. Tudi sliko presv. Srca Jezusovega, ki so za posvetitev potrebne, boste tam dobili. Vsaka slika stane le 3 lire. Ce Vam bo pa slika Jiremajhna, pa počakajte še en teden, ko boste lahko že dobili večje slike, oblike 47 X OS cm, ki bodo tiskane f treh barvah v bakrotisku in ki bodo mnogo cenejše, kakor je bila običajno cena takim slikam dosedaj.
Slike naj narofo župni uradi izključno na naslov: Pripravljalni odbor devetih prvih petkov, Miklošičeva cesta 7 (Prosvetna zveza), Ljubljana.
Tudi šmarnice so še v zalogi, zato jih kupite, da no bi ostale pripravljalnemu odboru 9 prvih petkov v breme. Naj bi jih tudi verniki kupovali, saj jim bo ta knjiga najlepši spomin na obhajanje devetih prvih petkov.
Zločini na Dolenjskem
St. Vid pri Stični. V noči pred Vnebohodom so napadli neznani ljudje hišo tukajšnjega mizarja Hren Franca v bližini postajališča Št. Vid. Njega so ustrelili vpričo žene. Dva na pol odrasla sina so pa odpeljali in nihče ne ve kam. Pokojni Hren Franc je bil zelo delaven občinski odbornik in priden dopisnik Domoljuba. Vsi dobro misleči ga obžalujejo in obsojajo umor. Žena sedaj vdova je ostala popolnoma sama v hiši. Bog jo tolaži. V isti noči so odpeljali neznani ljudje Urbančič Marijo, 20 letno hčer državnftga cestarja. Potrti sla-riši brezuspešno iščejo sledu za njo. — To so storile partizanske tolpe, ki njihovi zločini upijejo v nebo.
d Sv. oče Pij XII. je 12. maja sprejel kardinala Lavitrana, predsednika italijanskega narodnega odbora za papežev škofovski jubilej. Kardinal se je papežu poklonil v imenu odbora ter mu izročil prispevek za jubilejno mašo, ki jo je sv. oče imel oni četrtek v cerkvi sv. Petra. Prispevek italijanskih katoličanov za to mašo znaša milijon lir, pa je to šele prvi obrok. Sv. oče se je kardinalu zahvalil za vda-nostno izjavo in za prispevek.
d Znani slovenski župnik g, Ivan Rejec je stopil v pokoj in se bo v kratkem preselil v svojo rodno vas. Po vnetem in plodnem 40-letnem delu kot gimnazijski katehet in dušni pastir, so neumornemu gospodu opešale oči in se ne smatra več za sposobnega za dušno pa-stirstvo. Tam gori na lepi planoti, kjer kra-ljujpta sveti mir in zdravi gorski zrak, se želi ves posvetiti znanstvenemu delu in pisateljevanju, pri katerem mu želimo veliko uspeha.
d 80 letnico rojstva je te dni obhajala splošno znana in spoštovana Ivana Lauterjeva v Ljubljani. Živela!
d Za generalnega odposlanca slovenskega dela minoritskega reda je imenovan sedanji rektor svetišča pri sv. Mihaelu na Barju, duhovni svetnik p. Miroslav Codina, čestitamo!
d Slovesnost Marije, Pomočnice kristjanov, bo zadnji dan maja ua Rakovniku v Ljubljani z običajno procesijo ob pol štirih popolane. Prosimo Marijo za mir!
d Osrednja komisija za semenogojstvo bo tudi letos priznavala dobre posevke ozimne pšenice, rži, ječmena in ovsa, jarega ječmena, dalje fižola ribničana ter nasade krompirja oneidovca. Od jarega ječmena bodo priznavali predvsem posevke, ki izvirajo od lani uvoženega semena iz Slovaške. Zemljišča, posejana s temi posevki, morajo biti sortno čista in morajo obsegati vsaj 4000 m' površine. Nekolko-vane prošnje je vložiti takoj pri občin, uradu.
d Uradni razglas o novi ceni vin prinaša »Slovenec« z dne 14. maja 1942.
d Nagrado 600 lir iz Ducejevega sklada so jwdelili zakoncema Penci Jožefu in Mariji iz Gor-Vrhpolja pri Št. Jerneju.
d Duplikat živilske nakaznice se sme izdati samo v primeru, če jo uniči višja sila (n. pr. požar) in to ugotovi oblast ob priliki nesreče. Prošnjo je treba vložiti pri pristojnem občinskem preskrbovalnem uradu.
d Zavod za zadružništvo je te dni ustanovila pristojna oblast in ga postavila pod nadzorstvo Vis. komisarja. Ta zavod ima nalogo, zastopati, podpirati in ščititi zadružne ustanove pokrajine; vzporejati njih delovanje, pospeševati njih razvoj in skrbeti za njihovo spopol-njevanje; končno pregledovati in nadzirati izvrševanje določb zakona, pravil in načel za-družnosti in vzajemnosti po njih. Zavod ima izključno pravico opravljati pregledovanje in nadziranje, ki so ju doslei opravljale zveze "gospodarskih zadrug, tako da sedanje zadruge in zadruge, ki bi se ustanovile, ne spadajo več pod zakonito revizijo zvez, pri katerih so sedaj včlanjene. Poslovno razmerje med zadrugami in zvezami pa ostane nespremenjeno.
d Za ostarele delavce. Na praznik dela, ki so ga nedavno obhajali, je bilo upokojenih nadaljnjih 98.000 delavcev in invalidov iz različnih pokrajin Italije. Vsega skupaj je doslej upokojenih okrog 800.000 delavcev, ki prejemajo letno 740 milijonov lir pokojnine.
d Zatemnitev traja sedaj od 21.30 do 5 zj. Glede policijske ure ostane za zdaj še pri starem.	, .	,
d Kovanci po dvajset centesimov so še veljavni. Nekateri odklanjajo sprejem 20 cente-simskih kovancev iz 1. 1918. To ni prav. Iz prometa so vzeti le kovanci po 20 centesimov iz 1. 1921. Pa tudi te lahko vsakdo še do 30. junija t. 1. zamenja pri državnih blagajnah.
d Za novega kvestorja (policijskega načelnika) v Ljubljani ie imenovan dr. Dominik Rovelli, ki ima za seboj že sijajno službeno pot.
d Desetletnico ustanovitve praznuje letos sirarska šola v Tolminu. Izvršila je že veliko dela na polju mlekarstva in sirarstva. Po prvi svetovni vojni je poslovalo v teh krajih komaj 10 mlekarn, danes pa jih štejemo vsaj 150, ki izdelajo okoli 7000 stotov sira, 5000 stotov masla in 2500 stotov skute.
d Petnajsti uradni sejem je bil pretekli teden na Loki pri Novem mestu. Prignali so lepo število živine; tudi čednih volov nt manjkalo. Večino živali so ocenili kot prvovrstno.
d Rok oddaje radijskih aparatov za tiste, ki so vložili prošnje za oprostitev od obveznosti oddaje, je podaljšan do 20. maja t. 1.
d Z osuševalnimi deli pri Cerkniškem jezeru so spet začeli. Več delavcev bo našlo pri teh delih kruh.
d Letni pregled motornih vozil, določen za
15.	maj, je v Kočevju, Ribnici in Vel. Laščah preložen na poznejši čas.
d Uradne razglase prinaša »Slovenec« z dne
16.	maja, in sicer: a) Predpis o poseki določe-
N0VI GROBOVI
Lanlšče pri Škofljici. Na binkošti, 24. maja« bomo v salezijanskem zavodu na Lanišču obhajali prvič pruznik Marije Pomočnice kristjanov. Dopoldne ob pol desetih bo na prostem slovesna sv. maša s cerkvenim govorom. Popoldne ob treh pridiga in procesija z Marijimitt kipom. — Vabimo Marijine častilce iz bližnjo in daljne okolice, tudi one, ki se ne bodo mogli udeležiti slovesnosti na Rakovniku, da se v čim lepšem številu udeleže praznika, da se pripo-i rodimo naši nebeški Priprošnjici in Pomočnici«
V nedeljo, dno 3. maja 1942 je umrl nenadne smrti 20 let« ni mladenič Gornik Ivan iz Loža št. 2. Da je bil pokojni zelo priljubljen ia spoštovan, se je vii delo iz tega, da jei pogrebu prisostvovat lo izredno mnogo ljudstva. Pokojnikoi vo največje veselje in razvedrilo je bila kitara. Za kratek čai si je zaigral in vmea tudi zapel veselo pesmico, s katero je velikokrat kratkočasil šo druge. — Da bo umrl, vsak dobro vé, ne vé pa kdaj, kako in kjé. — Mili Gospod Jezus, daj, mu večni mir!
V Kandiji pri Novem mestu je umrl ugledi ni trgovec, 80 letni Franc Mun. — V Središč« ob Dravi je legel v grob davčni inšpektor v p« Jakob Malniger, svoj čas načelnik davčne upra-ve v Novem mestu. — V vasi Polje pri Višnji gori je odšla po večno plačilo skrbna gospo« dinja in dobra vzgojiteljica Jožefa Zupančič« Bila je stalna naročnica »Domoljuba« in drui gih katoliških listov. — V Murski Soboti so pokopali 51 letno Mimi Šterovo in 60 letnegai Štefana Klanjška, v Tišini pa je podlegla zai vratni bolezni Olga Rehnova. — Na Vrhniki j® na veke zatisnila oči posestnica in gostilničarka: Uršula Stržinar. — V Ljubljani so odšli v veci nost: strokovna učiteljica Marica Klobčič, Jo« sipina Tavčar roj. Lango, vdova inženirja k&« mije Slava Türk roj. Türk, major v pokoja' Anton Tepež, Amalija Saksida, višji davčni upravitelj v p. Ipavic Alojzij in Mrak Alojzija* Naj počivajo v mirul Preostale tolaži Bog!
nih gozdnih pasov; b) razglas o prijavi površin; posejanega žita, krompirja, fižola in lanu; c)j dodatna uredba k predpisom o prenočevanju« d Kamea se je odtrgal. 55 letni Hermeni« gild Serafini iz Gemone je bil zaposlen pri cestnih delih v Lubinu pri Tolminu. Nenadno: se je z višine 50 m odtrjal na bližnjem hribi*
Precejšen kamen, ki je Serafinija podrl na tla* lož je obležal s počeno lobanjo in kmalu nat« v bolnišnioi umrl.	.
d Žabji kraki so se te dni zopet pojavil« na ljubljanskem trgu; manjši so bili po 1 liro, večji po 1.50 kos. Naprodaj je bilo tudi ve® kilogramov sveže polenovke, ki je bila po 30 L.
d Ob obletnici prenosa trupla sv. Gennari* iz Pozzusla v Napol so bila v tamošnji stolnici slovesna cerkvena opravila, pri katerih je bilai navzoča velika ljudska množica. Ko so blago-slovljene stekleničke, ki je v njih shranjena kri čudodelnega svetnika, dvignili z groba, da jihl prenesejo v cerkev sv. Klare, so navzoči opazili« da prehaja svetnikova kri vse bolj v tekoč« stanje. Pojav je vzbudil pri duhovščini in pri množici veliko navdušenje.
d Novi Radioa. Kupci se opozarjajo, da nima »Novi Radion«, ki se je zadnji čas na trgu pojavil, s prejšmjin »Radionom« tvrdke Schicht, prav ničesar skupnega. Zato ne prevzame tvrdka Schicht nobene odgovornosti za kvaliteto novega izdelka, d Nesreče. Pri padcu si je zlomil nog«
v Mačkovcih pri Metliki dveletni Ivan Pucelj« — V Selah pri Toplicah si je pri padcu s ko« zolca zlomila roko 5 letna Senica Anica. — U neprevidnosti si je vtaknila v nos večji fižol 8 letna posestnikova hčerka Marija Liberšek 1» Stare Bučke pri Skocjanu. Zdravniki v novo« meški bolnišnici so rešili dekletce pred še vec< jo nesrečo. — V Zabnem pri Vel. Gabru se j* z listjem naloženi voz prevrnil na 19 letneg*
81
Scverja Antona in inu »lomil roko. — V Mi hovcin liri St. Jernej« je slamoreiiiica odrezala roko 9 letnemu Udovču Jožetu. — Si kolesa j' padla in si »lomila nogo 27 letna delavka An ionija Oblak i« Ro\t. — Po stopnicah je pade in si zlomil desnico Daniel Cantei, delan eo tobačne tovarne » Brda. — Pri padca s peči si ie zlomil liopo Krane Sk tibie. sin posestnika r Dobrimi. — Ko so v Gaberju pri Stični po ilirali dreves«. Je padajoče drevo pokopalo pod seboj posestnieo Jo/eto Podobnikovo. |>o-tnla je hmie poškodbe po vsem telesu in ima počeno lobanjo. — Pri padcu » lestve si je »lomil nogo 38 letni delavec J oje Vidmar z Viča. — Z drevesa je padel in si »lomil desnico tO letni čevljarjev sin Kranc Loiar iz Ribnice. — Tri ifri si je zlomila nogo priletna Marija Trek i» loraišlja.
Okrog sosedov
s Lokomotiva je do f.»rti povozila Jožefa
Valjavca. žolozn. delavca na Jesenicah.
s Nesreča ae počiva. Z odra je padel 21 let-Si zidar Vinko Horvat v Mariboru in se notranje hudo poškodoval. — Z roko je zašel t stroj za oblanjc v Hočah stanujoči 31 letni kolarski pomočnik Albin Scia. Stroj mu je odrezal tri prste.
s Za ravnatelja gimnazije v Murski Soboti
je bil imenovan dr. modroslovja in bogoslovja Edvard Tornar, iz reda premonstraienzov, prekmurski rojak i» Turnišča. doslej profesor v Szombathelvju.
s Za občinskega komisarja v Gorjah pri Bledu je imenovan krajevni skupinski vodja Alojzij Ambro/ič.
s Pasja steklina se je pojavila v nekaterih ptujskih občinah.
s Štiri dni bodo trajale binkoštne počitnice (od 23. do 26. maja) na vseh štajerskih šolali.
s Pri ntrjevanju savskega obrežja so atonili te dni trije delavci, ko s«) s čolnom pri Sv. Andreju ob Savi prevažali kamenje preko narasle reko.
s Nov most čez Kokro so zgradili v bližini Šenčurja. Most lhi zlasti dobrodošel vaščauom iz Šenčurja, Predoselj in Cerkclj.
s V Zagrebu je nmrl znani romar Vekoslav Arman. le 60 let zapored je vsako leto hodil na »nano hrvatsko božjo ]H)( k Mariji Bistriški. Papež je Armana odlikovan z zlatim križcem.
s Zo »O"» so podražili mesno cene v Bol-gra.lii. Na Bolgarskem pa so uvedli zaradi pomanjkanja mesa že tretji brezmesni dan.
« Okoli r;».MXl ljudi je obiskalo zadnji zagrebški volosojem.
s V Srbiji morajo rejci ovc oddati od vsake ovco t kg. v Bansin pa t.1? kg neoprene Tolne državni nakupovalni družbi t odkup.
s Za žnpana v Novem Sadu je bil it- dui imenovan madj^rski veleposestnik dr. Peter pi. Fehronbach V nagovoru jo dejal, dt se bo trudil »a vzdrževanje prijateljstva med litt-dìarsVim in nemškim prebi valsi vom.
s Prve letošnje češnje so produ iali t Motta» ju po itet» kun za kilogram.
s Kalomogdan. T riaìri večjih juvnib del. ki jih hočejo izvajati v Belgridu. "je mestna občina uvrstila tudi ureditev vseh zgodovinskih spomenikov na Kilomogdanu. V ta namen bodo odstranili s Kalcniegdaiia vse vojaške «vari. tako da bodo zanaprej dostopni občinstvu vsi drli stare trdnjave.
s V Beleradn je «mrla nadarjena mlada srbska pesnica Jelena Ruzmarin-Stojič, učenka sedmega gimnazijskega razreda.
s Hrvatske državne železnice imajo v sera skopaj skoraj 4000km železniških prog. V gradnji pa je še SM km novih prog. V enem letn nezavisnosti hrvaške države je le-ta potrošila za železniške proge čez 12 milijonov kun in je bilo pri gradbenih delih zaposlenih 2S.OOO delavcev.
s Vsakršno izdelavo sladoleda je oblast t Zagrebu prepovedala fn to zaradi varčevanja z živili.
s Zagrebški nadškof dr. Stepinac. ki «e je mudil osem dni v Rimu ter jo bil sprejel pri sv. očetu, se je vrnil z letalom v Zagreb.
s Skrb za seme. V Srbiji morajo imeti državna ^posestva, kmetijske in sadjarske šole cr sorodne kmetijske ustanovo pripravljenega toliko semena, da bo zajamčeno krita potreba Brnije po semenu.
KANONIK KAREL KLUN
S kanonikom Karlom Klunom so dobili slovenski katoličani enega izmed velikih začetnikov našega katoliškega gibanja na Slovenskem. moža. ki je vtisnil svoji dobi zelo vidni pečat odličnega katoliškega dela.
Rodil se je leta 1841. v Trigorici v župniji Dolenja vas pri Ribnici na Dolenjskem. Gimnazijo in bogoslovje je obiskoval v Ljubljani in postal mašnik leta 1865. Potem ie služboval kol kaplan v Gorjah pri Bledu, takoj nato pa je postal stolni vikar v Ljubljani. Zaradi nekih nesoglasij s svojimi predstojniki Je odšel začasno iz Ljubljane kot dušni pastir v Zagorje ob Savi, pa se je kaj kmalu vrnil na prejšnje službeno mesto v Ljubljano, kjer je postal še kanonik, duhovni svetnik in tudi izpraševalec pri duhovniških izpitih, ker je bil v bogoslovnih vedah izredno vešč. Umrl je v Ljubljani leta 18%.
V Ljubljani se je takoj združil z drugimi delavnimi duhovniki in bil silno delaven v krožku kororja Franceta Kramarja. Zlasti se je začel liaviti z nabožnim slovstvom in je v družbi s katelietom Zamejcem prevedel in priredil mod drugim tudi nabožno knjigo z naslovom: »Nar lepši čednost in nar gerši pregreha«. Pisal je tudi življenjepise (n. pr. o ko-rarju Kramarju) in podobne sestavke predvsem nabožne vsebine.
Najpomembnejše pa je njegovo delo za katoliško stvar med našim narodom v javnem življenju tistih dob. Kanonik Karel Klun je ustanovitelj največjega katoliškega dnevnika med Slovenci — »Slovenca«, ki je začel izhajati v oktobru mescoli 1. 1873. in bo po tem tokom prihodnje loto praznoval svojo sedemdesetletnico. »Slovenec« je bil ustanovljen na Klunovo pobudo po duhovnih vajah tistega lota in je irevzol nasledstvo takrat /e precej zastarelih ileivveisovih »Novic«. Od tegn lista so je sam Bleiweis ločil in skupno z županom Costo vneto sodeloval pri ustanovitvi »Slovenca«. Ustanovitev slovenskega katoliškega lista pa je bila ximombna še kot pritintež mladoslovenskemu istn »Skivtmski	ki je začel irhajati pot
let prej kot sSUtveiHV« i-n je v času od 1872 ao 1874 prenej ostro pisaì pioti duhovnim vrednotam, ki .jih -je izprrvo<i:>v tla ne samo na-Rprotmi stTiiju murveò rudi ise podeželsko ljudstvo Klun sini: je poslal tudi nrednik no-vfsti listu m je ure.jevnl • Slm <•»(•»< t j» dn 'eia 1R7V. in io eeln brezplučnii Surno ub sebi «*■ razumi dt j»- nurH.jrvi kunon k nidi sum pisni ves tist, čut- m še jMiznote v Slovene*»« Ktevi'ne flanke novici in poročili nujnujlit-nejhe vrste in vsebine. Skupno z Josijkhu Murnom je t
svojem listu »Slovencu« branil Klim vero in Cerkev ia njene pravice v zasebnem in javnem življenju, v cerkvi in šoli in uradu, vsepovsod ie pisal in govoril proti svobodomiselsivu iu liberalizmu, ki je sililo tudi na Slovensko.
Posebno pomembno pa je Klunovo javno politično delo za Slovence. Bil je član takratnega deželnega in drž.avnegu zbora in je na Dunaju in v Ljubljani zastopal večinoma slo-venske podeželske občine, tako občine med Kranjem. Tržičem in škofjo Loko, pozneje podeželje med Kočevjem, Ribnico in Velikimi La. ščami. V obeh zborih, kjer je bil izvoljeni poslanec, je deloval v najrazličnejših od-ekih in branil pravice slovenskega človeka vsepovsod, v javnopravnih, kulturnih, prosvetnih in gospodarskih zadevah. V kranjskem deželnim zboru je Klun ustanovil »narodno katoliški klub« in usmeril njegovo delovanje po znanem geslu staroslovenskega rodu: Vse za vero, dom, cesarja. Izredno mnogo se ie trudil za nuše slovensko šolstvo, za naše železnice in za naše denarne stvari.
V državnem zboru na Dunaju je bil stalno član Holienwartovega kluba in se je v tem klubu bojeval za naše pravice, zlasti za niše šolstvo, in dajal odlične pobude za socialno delo na Slovenskem. Pisal je tudi z Dunaja zmerom članke v »Slovenca« i,n v »Mir« in na tak način seznanjal s svojim plodonosnim delom v naš blagor najširše plasti našega ljudstva. Vneto se je boril tudi za slovensko stoliro na graški univerzi in jo pozneje tudi do«< r-el. Naš sedaj najstarejši roci izobražencev se je skoraj ves izobraževal na tej univerzi. Mnogo delovanju je Klun posvetil tudi naši verski šoli in urejanju vsega družabnega življenja med nami po verskih načelih.
Po vsem tont je razumljivo, da je kanorvk Karel Klun bil mod prvimi, ki so se z v-u vnemo lotili priprav za prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani leta 1895. Prav Klun ga /e s svojim odločnim nastopom žo dolga leta rr'j ne samo slutil, marveč naravnost pripravil 1. uspehom toga shoda je liil lahko zadovoNn no samo kanonik, ampak tudi ves njegov katoliški krog sodelavcev.
Zato ni nič čiidncea. če ravno kanon '-.a Klnna šioje naše katoliško gibanje mod i>*o rooJe. ki so mu polagali dolga leta temeljne kamne, na katerih je pozneje zlasla nrogoina «tavha katoliškega udejMvovan ja na Slovenskem »Slovenec«. prvi katoliški shod. katoliški nerodni klub m Mranka ter mopnini razr.-t katoliške pro«vrte na našem podeželju bodi) ».a 7TT'fj«:m pričali o velikem delu enega izme.l Fw.jib «ncvaleijev — kanonika Karla Kluna.
<■ X srbskem Brusu in okolici živi precej naših ijndi. Do zadnjega čusu so živeli v Ludem pomanjkanju, pa so že obrača na boi je. Srečki odbor za skrb beguncev je z.udn.ie čase razdelil med najpotrebnejše 120.000 dinaijev. posamezne družine so dobile od 200 do 1000 din. Tudi znatne količine življenjskih potrebščin so prispele: tako je zadnji čas prišlo v ta rrez 100.0(10 kg koruze. 25001 olja. 50.000 kg soli. 10.000 kg bele moke in 5000 kg sladkorja ler nekaj petroleja.
. Pod vodstvo» hrvatskega državnega vseučilišča je bila v Zagrebu ustanovljena ljudska univerza, ki bo prirejala ljudska znanstvena in kulturna predavanja tako v Zagrebu kakor v ostalih hrvatskih meslih in krajih.
s Poglavnik je podpisal zakonsko odredbo o trojstvi hrvatske vojske. Po tej odredbi obsega hrvatska oborožena sila domobrance, ki so dele na kopenske, leialske in pomorske edi-nicr ter ustaško milico. Orožništvo je določeno za izvršilni organ vojske, katere vrhovni poveljnik je Poglavnik. Vojaška služba je splošna in obvezna med 19. in 55. letom staroMi. Za oficirje čeki do 65. leta starosti. Vojaška služIva
triiju dve leti, tx pomorske letalce šest let. za RpeoibliFie ;>a 12 let.
f In »i senen-kega krompirja in konoplje il Srbije je prepovedal srbski ministrski svet.
f 5«v» protitaberkiloina idraviliščt s« le dni otvorili v Varaždinu.
s Z* iapaaa mestne »bčiae v hrvatski Sovi ( Gradiški je bil imenovan upokojeni učitelj Frali jo Kumič.	»
Sladkorja b« dovolj
Po najnovejših podatkih je t Evropi dovolj zemlje zasejane s sladkorno repo. V Italiji i® letos povečana s sladkorno repo zasejana ploskev na 170.000 ha ter bo Italija v vsakem p«7: gledn krila svojo potrebo. Povečala se je tudi v Franciji s sladkorno repo zasejana površina. V Nemčiji je ostal dosedanji obseg pose!ve, Romunija pa jc letos znatno povečala goji";v sladkorne repe. Evropa bo torej tudi t bodoie imela dovolj sladkorja.
S klanca so zavili na strmo cesto. Povodenj jo je razorala da so v jamah odskakovala težka kolesa. Sredi gore so počivali. Podložili so pod zadnja kolesa kamne in posedli. Po dolini ie zvonilo sveto jutro, dan 6e je delal in izza vrhov 60 silili rdeči žarki in se prelivali med skalami.
•	Vroč* bol«
»Kar poženimol Bistahórl«
Ob vozeh so molče stopali gospodarji. Da bi odgnali misli na košnjo, so brez potrebe kričali nad živino in pokali i biči. Voli so se polili, z repi in gobci odganjali nadležne obade m sredi dopoldneva privlekli vozove v Senčnat gozd, kjer 60 v visokih skladovnicah ležali težki krli. Odpregli so živino, obrnili preme, razpregli verige in začeli nakladali. Drug drugemu so pomagali valiti na voz težka debla. Zravnali so jih, zabili vanje železne iglice in posedli med maline. Razvozlali so cule in jedli. Tudi voli so prežvekovali v'senci dišeče seno.
»Začetek je hud!«
•	Naj le bol Privadili se bomo!
Kolesa so ikripala pod lelo...
Takoj popoldne so pognali Kolesa so škripala pod ležo in drobila kamenje po cesti. Vsi prašni in potni so lurmani vrteli zavore in na debelo požirali prah, ki se je dvigal v pekoči soparici. Pod večer so 6rečno pripeljali hlode na žago, zmerili so vsak voz, razložili in pognali v klanec proti domu.
Tako je šlo dan za dnem do novembra, ko 6e je v mrzli megleni zà6tavi razvezala burja in nanesla cele kupe snega v zavetja ob cesti. Dan je bil enak dnevu. Zjutraj v gozd, zvečer domov. Utrujeni 6o legli v lubmce in komaj spočili so drsali ob vozu.
Samo v sobolah se je enakomerno življenje spremenilo. Ooßpod Ernest je plačal: ni bilo bog ve kaj, toda denar pa je le bil. Ž njim so popravljali vozove, plačevali kovača, posedeli v gostilni pri Ledviku, pa še domov prinesli ženam, da se poznalo pri gospodinjstvu. Brez nesreč pa le ni šlo. Suhljatemu Petru so hlodi zmečkali nogo, stokajo-čega in okrvavljenega so pripeljali domov. Bič je velel prinesti. Slovesno ga je izročil starejšemu lantu Janezu: >Od6lej boš vozil ti! Odnehali pa ne bomo!«
Misel na vožnjo se je zajedla v glavo vsem moškim pod goro. Na njive niti mislili nido več. Po razorih so se sklanjale 6ame ženske. Tudi Tilka je morala nleti, osipatl in žeti. Pridelek je bil pičel. Prav lahko so na večer speljali domov tiste klase, kar jih še ni ondatila toča. V vinogradih je rastel plevel. Potrgali so redke grozde in jih zma-6lili v preši, za domačo potrebo je bilo dovolj pridelka, kar je pa primanjkovalo, so kupovali sproli v prodajalni. V jeseni so preorali njive ler jih dobro pognojili. Spomladi jih bodo posejali z deleljo ali ovsom, to bo več neslo ko žito, ki je vedno v božjih rokah, tako so 6e namenili.
Pogovor o letinah in pridelkih se je zasukal. Govorih so le o komatih, vozeh, sejmih in voleh. Kmalu so začeli sanjati o konjih, ki so hitrejši. V nedeljah so posedali ob temnih stopnicah, ki so vodile na priznico. Samo oznanila so fioslušali ob
priprtih vratcih, nalo so pa posedli po deskah božjega groba, ki je bil spravljen nad zakristijo. Celo pridigo in dobršen del maše 60 razpravljali o volih, podkvah in zadnje čase tudi o konjih. Kar na glas so govorili, da je župnik moral poslati mež-naria, naj jih posvari. Pa so mu vrgli v puščico drobiža, da je molčal in podkupljivo prigovarjal: »Samo ne preglasno!«
Nedeljske popoldneve so prebili v gostilni pri Ludviku. Svojo mizo so imeli in nihče ni smel nepovabljen zasesli prostora, bahali so se, hvalili vozove m živino, opravljali Ernesta, povzdigovali svoje družine in izzivali labričane, ki 60 sedeli pri drugih ìizah. Ti so iim nadeli priimek: »Oajžlana bratovščina« in v krohotu podrli marsikatero pikro na račun voznikov. Furmani pa jim niso ostali dolžni nobene.
Za porcijunkulo je Oregorjeva žena odpeljala Markca v klošter. Patri 60 ga sprejeli, da bi 6e učil in enkrat postal mašnik, če je tako volja božja. Oče se ni branil. Spravil je skupaj potrebni denar in 6e poslovil od fanta brez 6olz in sladkih besed. »Za kmetijo itak ni6i, Markee!« je dejal »boš pa molil in me za brado prifural v nebesa.«
Lelo je šlo h koncu. Voznikom so poetali dnevi dolgočasni. Kmečko delo jim ni več dišalo. Hodili so po 6ejmih, mešetarili, prekupčevali in sanjali o dnevih, ko bodo sj>et najiregli vozove in vzeli v roke bičevnik. Navezali &o 6e drug na drugega in vsak dan iskali prilike, da so prišli skupaj in modrovali o vožnji. Ko 60 v jesenskih večerih na kaščah slačili turščico, so sedeli skupaj pri islem kupu. Zen6ke in dekleta so podajale klase, možakarji so pa spletali kite in jih obešali na lesene kline. Mladina je prepevala, ženice so pripovedovale povesti, med mlajšimi 6e je spletala ljubezen — voznikom pa 6e je V6e lo zdelo nesmiselno, samo o konjih so razpravljali, na široko in potanko, do trikrat premleli in prešteli V6e fukse, šimeljne in belce, kat jih je bilo na 6ejmih.
Ob velikih ribežnih so 6edeti in ribali zeljnate glave — vme6 pa so sanjali o vožnji. Dež je rosil dan za dnem, da je kapato od korcev na tla, kjer so se delale jamice druga ob drugi. Listi 60 odpadali z drevja. Orehi 60 še čakali palic. Najdalje so še vzdržali hrasti, šele po sv. Andreju 60 se začeli
f oliti. Ce je v decembru posvetil jasen dan, pa so e napregh vole, da se ne bi odvadili oni 6ami in živina. Ako ni bilo druge vožnje, 60 naložili na preme veliki stelinati koš in vozili listje, ki se je nabralo v zasekan. Po drva 60 hodili v gmajno
Pred božičem je zaplesala burja. Jazbeci 60 se skrili po jazbinah, srnjaki so se približali hišam in lisice so obiskovale kurnike.
Na gori se je že prikazal 6neg, tudi v reber ga
l'e nasuio, zlasti pod brežine. V dolino pa ni segel, :er ga je bilo 6ram pred soncem. Ce ga je pa naneslo za ped debelo, ni dolgo vzdržal. Ob potokih in 6lrehah so se obesile velike ledene 6veče.
V	advenlu, ko 60 dnevi v dolini sicer mrzli, pa čudovito jasni, je Tilka začela hoditi k cerkvenemu pelju. Lep glas je imela in Petrov Janez,' globoki basist, jo je povabil, da bo petje za božič čim lepše. Spremljal jo je zvečer k vajam in gosjxxlar-ju Gregorju je bilo kar po volji. Ko ga je pa žena spomnila na adventno spoved, jo je hitro ubral v hlev in ni hotel nič slišati na tisto uho.
V	jasnih' večerih so rasile 6vetle zvezde in naznanjale bližajoči ee božič. Doma 60 zaklali dva prešiča. Boh in pršute 60 obesili v kamin, meso so zasekali v košenino, koline pa so prihranili za praznike, nekaj jih je pa mati nesla v samo6lan.
Na Štefanovo so k Gregorjevim povabili Janeza, ki je pripeljal s seboj še par pevcev in j»vk. Tilka je pogrnila veliko mizo in 6tregla v belem čipkastem predpasniku. Zelo mikavna 6e je zdela Janezu in malo je manjkalo, da je ni zaprosil za roko. Prav za prav si ni upal. Dekle je imelo na 6ebi nekaj gosposkega, on pa, Janez, je bil lurman in to dvoje mu ni šlo v račun. Peli so božične pesmi, med katerimi je Oregorju najbolj ugajala tista o furmanih.
Trikrat so jo morali zapeti, vedno z višjim glasom. Ob koncu 6e je Gregor razvnel: »Rečem vam«, je krilil z rokami, »da smo furmani najboljši ljudje! Taki prazniki nas napravijo sicer dolgočasne, toda ko se bo leto obrnilo in ko se bo 6tajal sneg v gozdu, takrat bomo zavriskali in fognali vozove po cesti. Nič več volov, konje, kaj ne, Janez«?
Lepših fantov na 6vetu ni, kot so ti naši furmani.
»Tako je, oče Gregor! Konje bomo kupili!« je ponosno pritrdil Janez.
»Pa nas boste v nedeljo potegnili v sosednje va6i,« so vse navdušene prigovarjale dekleta. »Zakaj pa nel Naj dolina zve, da nismo furmani samo za gozd! Izpregli bomo, udarili z bičem in od-drdrali! Pa kar zastonj!« Vesela pesem je hodila š« dolgo zvečer po vasi. Fantje 60 nosili šopke i* roženkravta in nageljnov, tudi Tilka ga je pripela Janezu. Obljubil ji je, da ga bo spravil doma in 6Ì ga zataknil za klobuk, ko bo prvič pognal konje?
»Posušil se bo«, je nagajala Tilka.
»Bomo videli!«
Za svečnico 60 kupili konje. Težko bi 6e privadil nanje Gregor, ko bi mu ne bil pomagal Ja-> nez. Ko se je okrog sv. Matije obrnilo leto, j« Gregor cepil drevje, izravnavali so krtine na travniku in v marcu izvlekli vozove izpod kolnic.
Začela se je jjomlad in z njo je prišlo novo de k>, ki je prineslo nove skrbi, pa tudi nove upe.
Cesta poje.
Okrog Velike noči je vstajala pomlad. Oblekla si je svetlozeleno krila Najprej je pobarvala na-gnojene brajde okrog hié, nato je zeleno preple. 6kala brežine ob njivah in dahnila tudi v visoko ležeče travnike. Splezala je na grmovje in drevesa, celo nad krivenčaste, raskave hraste se je povzpela in radovedno stikala za gnezdi med rogovilami.
Jopico so ji pobelili snežnobeli in nežnotanki mandeljni, ob njin so se razcvete marelice, v radosti zardele breskve, za njimi pa 60 6e odprla češnje, hruške, češplje. jablane, da je vsa reber plavala v cvetočem mor|u. Ob kamenitem klanem so zaduhtele akacije, opojni jeseni, pri potoku si je košatil bezeg, in celo med skalami na gmajni so pognale božje hrušice, ki so že odevetale, ko so se odprli rumeni cvetovi drena in tršljike.
Iz ure v uro je rastla detelja, za njo se je potegnila trava, polna pestrih rož in malih cvetovVi ki so poredno mežikali celo iz kamnitih razpoki Njive 6o pa samevale. Zastonj 60 čakale oračev, zelena detelja je rasila na njih.
V vasi je zapel boben. Ernestu 60 prodajali hišo in žago. Vso zimo je popival z ženskami v mestu in pognal na boben lepo premoženje. 2ago je kupil neznani gospod, ki je ukazal, naj začasna ustavijo delo in odpustijo delavce. Vozniki stf kleli pri Ludviku, ker so prišli ob zaslužek.
»Pa ravno 6edaj jo je zlodej skuhal, ko sm« si konje kupili!«
Delavci v fabriki so se 6mejali in jim zavistno nagajali: »Še radi b06le prijeli za krampe in mo-tike! Premehke so Vam postale roke ob bičevnikihU
Ni še pretekel teden, ko ie udarila ve6t, d» bodo fabriko zaprli. Prevelika konkurenca in sla* beiše blago 6ta pognala na cesto tudi delavce. Za-' čeli so jih odpuščali sprva le nekatere, čez par tednov pa vse. Zapečatili so velika železna vrata in razdirali 6troje. Sedaj so se pa delavcem 6mejali kmetje. V resnici pa je na vso vas legla črna skrb. Sprijaznila je delavce in voznike, ki so zabavljali pri Ludviku in pili na kredo. Tudi gostilničarja je skrbelo, kaj bo. V gručah sc postajali ljudje ob cestah in brezdelno govoričili ter ubijali čas s cigaretami. Upali so, da bodo v kralkem cdpečatili železna fabriška vrata in začeli z delom. Ko so pa na velikem vozu odpeljali na postajo največji stroj, so ga epremljali delavci kakor pogrebci, ki vedo, da mrliča ne bo več nazaj.	(NadalJ. prihodnji^
NEBOTIČNIKI
te
ii'1
le"» a^mKčasie acSe^os"	ä. Ü
» w im «SE ■wnm,.	na* *.
3Uia:u c^aea «K3 a	i
-latrila. UäimüEa ti I "TI	Ii* stü smioaL.
s.v. « ril BSE «su ar—	il— i" mir
3 " Sffi.. '. 2SIE?:	Uüf-: " .3. : a" ■
raa. V	^ —t «t	. ■ m-
r* £ ** EJP;» .3? iiiKnu.. ..«
■■ ■" asiü— JtKflCX. '..	a S.t 52£- -
a—aa-a-tg- -thib. jsnsaE » ■ ~ - — ae staran»«.
•-aua -, «t aa- ^ .aa- metct ssw-
w ^ >7	SSMBBX ~ I	, —L
tra tsm t- 5«?-...-.-. es i51* It ' . .--T-■».-.-
Aiii^aia. j^fc. SS Käüsia -	Kanali:-
" ^ ^i-aa;;- - aatcznjrra.
' aa" -
K7I« "a-.-.
.trti . t »	v-.7-. ' • -
-- T .* '..n-:	-- -.i .t >n'.
. aia it- uui-* .»az» n -
tiM a ^.u-ii»	«•»
1 ii < iTinr« j« a.: »?., i»; M at• t.tv. . .tv.	j ...
Ji». 1 «. -a - ,t t.i.1 t. f.,.v"
n«-*- »M.*. ,	» -i * i V. ; . V*/°Pil
> a-Uta.	.i i	, /N
..ut , an,..,
■ - —	A

» * * sw 3S-
r
» rji -»a mou t-.i-i«.» ». : -i K : -
lian tracia fc" a -t i-n i'-^m-t-r.-« s». ia i^afeoesB è* r "-L-tv" ia -fia.* ' -« v mKtXi s t-r-.ta: Sa auü ü Rt
a «- '.TjiM 1*	»•■»uhi
* «Ca. hcs. la M «-Brf-.'JLI: }-. a la B -
n ♦ «a-ata:	» rsaa«. taa r «
r .a	hi»	"--.t t... iai > .
;i"> —a-:- -	~ ts. - i.;--a i.i.""1"-- -
Eatft™.».. TvžZMitaaai. t: ■■* -t txr.t - - a. — lì 3N»a—: mm	£r*a.a i«eag".išai*«« a«.
p. —a c-t-r^ta. h iä »	-h '.. a,-
-au - rtu—-A.a iiüawi«iu" jc ji-v »	■ aicc-ec sei t» a r-rr -- 1 »-.» ■ n-
J L—	sa-T« . ^--eta : - 1111
•»wre tet-* la w»er ina ra Tta-"rt Ia
la	K-y.-ii t aia -I i.tt-
a - 1. r- > -ia nust: —-i : V *. t.
f- t M*;	«war*_ 4
i-;- .—t i	< . t S4 «
r Tt-	t_a x ic-;-a.: a rv—i-.i.tT
ti. I	3' •>._ M Is UFà -VtsiS JKàt? I._
li- - t*.	' 1 . i .t tr* - - ra-
rità	a
* rti T i. t-. '-
ai .1.
<ri 71	B-rw T « -i ,
Tt,mre
ti, trtBR^^ ^ ^ ^ r ^^^
Inveratelo!
ZA NAŠE MLAJŠE
(Dalje.)
Marija je bila z enim skokom na nogah. Šteje proti diinnikarčkoma in vzkliknila, izleg-vsi ročice proti njima: »Pridita, pridita! Gospodična je ravno začela povedovati čudovito pravljico o vilah. Slišala jo ita tudi vidva.« Oči dečkov so se zasvetile od veselja. »Da, da; če nama gospodična dovoli,« sta odila.	. . , ., »še želela bi,« je odgovorila vzgojiteljica. Dimnikarčka 6ta na mah napela ušesa in do-a vzgojiteljica je začela:
»Slavko je bil najlepši dečko, kar jih je kdaj vek videl.
Deset let je imel, a bil je že višji od Plezačka; lei je velike, kot oglje črne oči, kostanjeve ko-aste lase, 6uežuobeto polt in usta rdeča kakor k...
A oblečen je bil v obleko iz samih krp, skozi siero se mu je videla groba srajca. Pozimi je bil but v copate; v drugih letnih dobah pa je hodil ar bos.
Bil je ubožec, ubožec!
Oče, pošten delavec, mu je umrl zelo zgodaj i zapustil svoji ženi kot edino dediščino dva roka: Slavka in Roziko.« Plezaček je vzdihnil.
»Zdi se mi, kakor da govori o meni!« je rekel. Tudi moj očka je mlad umrl in zapustil materi ene in eno sestrico. In tako smo siromašni!« Vzgojiteljica je nadaljevala: »Slavkovi materi ni manjkalo volje za delo: ila je dobra šivilja, toda ker je morala sama Jrževati dva otroka, ni mogla zaslužiti toliko, bi shajala.
Slavko je mnogo trpel, ko je videl svojo mater ikati in obupavati, ko je morala prodajati pohi-:vo kos za kosom, da je mogla nasititi svoja Ialika. In prizadeval si je, kolikor je mogel, da je pomagal: skrbel je za svojo sestrico, za hišne deve, opravljal sosedom naročila, kamor so ga »siali in je v zameno za lo dobil kakšen novec li kakšen kos kruha. Toda tudi sosedje so bili iromašni in niso mogli pomagat vdovi in njenima rokoma, čeprav bi to radi.
Družinica je preživela zimo zelo žalostno in ledno: Kozika je zbolela in mati je morala opu-fati delo, da je bdela pri njej. Po tem takem bi ili pomrli gladu, da ni Slavko, ki ga je bil neki rodajalee časopisov sprejel v službo, da je s svola zvonkim glasom naznanjal dnevne dogodke ter irivabljal kupce, zaslužil kakšen novčič.
»Uliožoil« je vzkliknila Marija s solzami v ičeh. »Niso našli nobene dobre gospe, ki bi jim «magala?«
»Prava beda,« je odvrnila vzgojiteljica, »osla-festo skrila in dobre gospe je ne znajo vselej Klkriti. Razen tega so tudi taki siromaki, ki bi »jši umrli od -lakote, kakor pa iztegnili roko. Ti «ejo dela, ne pa miloščine, ki jih ponižuje. Toda udi dela, žal, pogosto ni najti, kajti mnogi poslovni ljudje so nezaupni do revežev in se boje upati jim blago.«
»Tako je bilo tudi s Slavkovo materjo, ko je > Rozikinem okrevanju odšla k svojemu stalnemu fgovcu po perilo Ta ji je odkloni šivanje.
Ilovn"'mam0 ve{ de,a u vas.« je dejal in jo od-
»Grdežl« je vzkliknila Marija. Vzklik a™'ia Sta ka,<or v odmev ponovila njen
Vzgojiteljica je povzela:
i 'I5''0 je krasno pomladno jutro in prodajalec rasopisov je velel Slavkotu, naj odnese kup časo-
■ mu gospodu, ki je stanoval na griču. „'■ opravil naročilo. Dobil je pol fucata lir, ' Pravo premoženje.
fc »J«*J bosta imeli mama in Rozka pošteno «Melico mleka In hleb belega kruha,« je govoril
R I ■ 'e Sl0Pal VZd0'Ž g0Zda-irin„il i 'e- trud«n, naš ubogi Slavko: sonce je
"l'inaio in na ——■ — —J- —11
misel mu je prišlo, da bi stopil bril n i, za trenutek odpočil in obenem na-aJ gozdnih jagod, da bi jih nesel sestri.
gozd in se
Stopil je v gozd, sčdel pod drevo ter užival m.r in vonj cvetočega gloga, ki se je prepletal v belih šopih, vršenje v vejah in nežno supico, ki mu je božala čelo.
Iznenada pa s« mu je zazdelo, da vidi med zelenjem čudovito ženo, belo oblečeno in z zlatimi lasmi, ki so ji pokrivala ramena kakor plažč, z zlatim vencem na glavi in s pozlačenimi lahnimi čeveljčki, ki so se komaj dotikali tal...
»Bila je grofična Marija!« ji je segel v besedo Plezaček z zanosom.
»ga. bila je podobna grofični, toda ni bila ona. Bila je dobra gozdna vila.«
Ko je opazila dečka, je za hip obstala in ga gledala. Slavko je videl, da ji oči kakor zvezde žare z nenavadnim žarom.
Deček se je kar zamaknil.
Vila mu je z roko, okrašeno z dragulji, dala znak, naj gre za njo.
Toda nikoli je ni dosegel, da bi se je dotaknil.
Vsakokrat ko se mu je zazdelo, da je lik njega, mu je spet hipoma ušla.
Vendarle se je vila kdaj pa kdaj obrnila in ga pogledala in njen smeh je bil tako vabljiv, da bi bil Slavko šel na konec sveta, samo da bi ga še enkrat videl.
Deček ne bi bil mogel povedati, koliko časa je tako hodil.
Zdajci pa se je vila v goščavi sredi gozda ustavila, plosknila z ročicami in Slavko je videl, kako se je dvignila neka skala ter odkrila veliko odprtino, skozi katero je vila stopila.
A prej se je še obrnila in spregovorila z glasom, ki se je Slavku zdel kakor rajska godba*.
»Pridi!«
Dečko se je znašel v nizkem temnem hodniku; toda prav nič ni kazal, da ga je strah, kaiti zdelo se mu je, da vila s svojim beiim oblačilom, z lasmi, ki ji padajo na ramena, in z zlatim vencem, ki izžareva bleščečo svetlobo, osvetljuje pot pred njim.
Polagoma se je hodnik, kakor se je zdelo, nižal in sladak, čuden vonj je prihajal. Slavku do nosnic.
Nato se je razlila naokoli živa svetloba in dečko je ves strmeč opazil, da so stene hodnika pokrite z zlatimi preprogami in da vise izpod stropa čudovite Gvetilke nalik demantom.
Slavko je še vedno stopal za vilo, ki ga je vodila po siiajno razsvetljenih dvoranah s srebrnim in zlatim pohištvom.
Ustovila se je v veliki obločni dvorani z ala-bastrovimi stebri, okrašeni s kipi iz zlata, z zlatimi svetilkami, skratka, s slepečim bogastvom.
Tedaj se je vi'a obrnila proti dečku ter mu rekla:
»Zdaj boš južinal z menoj«
Plosknila je z rokami in na mah sta bila dva ljubka zamorčka, velika kakor škorenj, postavila prednju mizo, obloženo z nenavadnim razkošjem, na kar sta hipoma izginila.
Na mizi so bile vsakovrstne izbrane jedače in izborne pijače.
»Sedi semkaj, Slavko.« je dejala vila in pokazala omamljenemu dečku atlasovo srebrno prešito blazino, ki je bila na preprogi poleg njene, »in jej.«	,
Toda Slavku te je tisti hip prikazala pred očmi žalostna slika: na vso moč borna podstrešna izba, kjer se joka neka ženska in čaka » hčerko, ki «e stiska v njeno naročje.
»Krasna vila,« je odvrnil, »kako bi mogel počastiti tvojo mizo. ko pa moia uboga mati in moja sestrica nimata ničesar, da bi «i uteiili glad?«_
»Ne misli zdaj naniu, misli rajši nase. Vse bogastvo, ki ga tukaj vidU. ie tvoje in podarila ti bom še več, če mi obljubil, «la me ne boi nikoli zapustil.«
Slavko pa se ni uklonil.
»Ne morem ti obljubiti tega, krasna vila,« ie rekel, »ker ljubim svojo meter in svojo ««stneo in ne bi ju zapustil za vse zlato na svetu. Dovoli
mi, da odidem «	,.
»Izborno. Slavko!« |e vzk ikniia Marna.
»Živel, Slavko!« sta pritrdila dimnikarčka, il so se jima oči iskrile od genotj»
In Plezaček je dodal:
»Vila le ni bila tako dobra, kakor pravi gospodična — če je skpuiala Siavka odtrgati od matere.«
»MotiJ se, mali,« j® odvrnila vzgojiteljica in dodala: »Vila se je na Slavkove besede, kiikor je bilo videti še pozaljéala in rekla, poljubivši ga na čelo:
»Dober dečko si, hotela sem preskusiti tvoje (rinovsko srce. In zdaj bo ljubezen, ki jo gojii do «voje matere, nagrajena: Odidi, n« zadržujem tel« Hipoma se je okoli njega razširila silna svetloba, tako da je Slavko moral zapreti oči. Ko jih' je spet odprl, »e* je znašel sam pod drevesom v gozdu, in son.čni žarek, ki se je prikradel skozi zelenje, mu je padal na obraz.
Deček se je osuplo ozrl naokoli. »Sanjalo se mi je,« je mislil z grenkim vzdihom. »Tako sem bil truden, da »em zadremal. In mati me pričakuje.«
Skočil je na noge in ni več mislil, da bi nabiral jagode za sestrico; brskal je po žepu in ae prepričal, da ima je vedno onih iest lir in je začel teči, da bi čimprej dospel domov. Medtem je govoril sam pri sebi: »Škode, da so bile le sanjel« A ko se je vrnil v svojo borno podstrešno «tanovanje, je na-šel mizo obloženo z vsemi onimi dobrotami, ki jih je videl na mizi pri vili. Njegova mati in Rozika pa sta bili oblečeni v novo obleko in sta žareli od veselja. Mati ga je objela in rekla: »Posihmal ne bomo več trpeli gladu, ne bomo več siromaki. Med tvojo odsotnostjo je priitla k nam neka lepa gospa, nam prinesla te jedače, nam pustila kup zlata in odšla z besedami:
»Vse to dolgujete tvojemu Slavku. To je nagra«|e za njegovo dobro srce, za ljubezen, kl jo goji do va«. In če boste kdaj spet v potrebi, vam ni treba storiti drugega, kakor da me pokličete; nikdar več vam ne bo ničesar primanjko-valo!«
- - - - - - - - - — - t—,
Povest je bila pri kraju in tisti hip so se odprla steklena vrata, ki so vodila v salon, in prikazali sta se grofica Ada in gospa Duponti, vodeč v svoji sredi mamico Kabel in Grilko, ki je bila kar očarljiva v svoji gnrjanski obleki.
»Moj Bog, vile, ki pa jih ne gledam v sanjah, kakor je videl tisto Slavko!« je vzkliknil Plezaček in planil pokonci, da bi stekel ter objel mater in sestro, ki sta jima medtem stopili nasproti tudi vzgojiteljica in Marija,
Samo Balin je ostal ob strani, se smejal in jokal hkratu kakor bedaček in mrmral:
»Vedel sem, da bosta prišli. Bil sem istih misli z grolico in gospo Duponli, da je treba napraviti Plezačku za božič neko iznenadenje! Dobra vila je gospa grofica in Plezaček bo ifnel isto usodo, kakor Slavko A kdaj bom našel jaz kakšno dobro vilo, ki me bo imela rada?«
Ni ie dogovoril, že se mu je približala Grilka' in mu rekla s čuda prijaznim glasom:
»Zakaj pa nas ne prideš pozdravit, Balin7 Vem, dragi prijatelj, da si vedno pazil na mojega bratca, in rada te imam kakor njega. Najina mati je tudi tvoja.«
Oh, vila, krasna, dobra vila se je spomnila' tudi njega. Tode ni mogel spregovoriti besedice, le debele solze so mu polzefe po licih.
Bile to sladke solze veselja, ki so ga tako osrečevale; bile «o kakor blagoslovljena, poživljajoča rosa, ki je padala na srce ubogega zapuščenega dimnikarčka, ki se mu je zdaj nasmejalo življenje z novimi nadami.
XV.
Kakšen vesel božič sta preživel« dimnikarčka! Materi Kabel je bilo nekam nerodno v groli-činem dvorcu, toda Grilka je takoj obvladala svojo plahost in «e je neprisiljeno zabavale c Marijo, kar je zelo ugajalo grofici, ki j« čutila živa simpatije za malo Savojčanko.
Na sveti večer je dala grofica Ada pripravit) v salonu svojega dvorca božično drevo in je povabila ves trop dimnikarčkov, ki jih je vodil mojster Petron.
Grofica in Marija sta opravljal! z izbrano ljubeznivostjo gostiteljske dolžnosti in osrčeveli uboge boječe dečke, ki si niso upali v hUo in so, kakor bi i» sramovali, z odprtimi usti ostajali na pragu.
(Kadallevanla orlhodnIIč.l 4'
Tonka, mala Robinzonka
(D* I jej
Kadar bos'.e zagledali velike skalo Ln na njej Iri paimova dreves*, me pokličite. Ne bom (ii.ei in vam lom prišla nasproti Danes mora bili kosilo izredno dobro, posebno ie. ker je p.-aza-iL«
»Kako reš to?« vpraša oče.
»0 :o je moja »kri-, nosi Boste le v.jrll Videli boste Robiozonko ia njeno krai/esivo.« in kot giteli ra odbeži preko f-eska.
Tričern nre pozneje so se povabljenci ogla-sili ob roba gozda in gospod.nja j in je r sroji najboljši obleki prišla pozdravit
Oče je čedalje bolj presenečen. Njegova mala je zares iznajdljiva. Poao'en je nanjo.
\ obednici je aa panju, ki služi za ni.zo, vse pripravljeno: velike ploščate školjke so krožniki, lupine kokosovih orehov to sklede in lončki, globoke male školjke so pa kozarci. Zj žlice je Tonka precepila lesene paličice in mednje pritrdila male plitve školjke.
Lojzek je ves nor, ko vidi vse te novota-rije. o kakršnih se mu doslej še sanjalo ni.
Sredi mize pa sioji lep šopek orhidej in razveseljuje pogled.
Povabljeni se usedejo na mehke sedeže iz posušenega mahu. ki jih je Tonka položila na drevesno deblo, katero ji je služilo za klop. Vsak ima prtiček iz velikega mehkega lista. Na en lisi pa je Tonka napisala jedilni list.
Takle je:
Juha iz ovsene moke.
Sad krušnega drevesa.
Divje redkvice.
Melone vseh vrst.
Sok sladkornega drevesa.
Kozje maslo.
Morska «ol.
Ostrige z zelenjadno omako.
Rak.
Ribe.
Kuhana in surova solata.
Bele koreninice.
Omaka »Robinzonka«.
Rižev kolač z vanilijino smetano.
Divji med — kanonske krogle — debela krušna jabolka (ananas).
Mali kolački (narejeni iz kozjega masla, golobjih jajc, kozličinega mleka, pšenične moke in morske soli).
Češpljeva mezga z medom.
Kruh na razpolago.
Pijače: studenčnica.
zdravilni čaji, mleko,
mleko kanonskih krogel,
kava.
limonada.
Vso svojo zalogo je Tonka izpraznila za svoje goste. Gostje pa so izkazali čast bogati gostiji in so pokušali vsa jedila.
Buča je bil seveda tudi med povabljenci Tako se je zalagala, da se je Tonka bala da bo kar počila.
Med jedjo pa so se gostje zabavali, se smejali in se živahno pogovarjali med seboj. Iz teh pogovorov je Tonka izvedela, da njen oče ni več lako reven kol je bil takrat, ko se je ona izgubila. Lansko poletje je že zapustil Južno Ameriko in se zopet nastanil v Ljubljani. kjer ima svojo hišo. Preteklo poletje so na obali Jadranskega morja našli Tonkino steklenico. Takoj so začeli poizvedovati, toda na starem naslovu se jih nihče ni več spominjal, ker je medlem Pavličev gospodar umrl. O stvari so začeli pisati časopisi, nastal je velik hrup o izgubljeni deklici in več letal se je dvignilo, da poiščejo zapuščeni otok in izgubljeno deklico na njem. Enemu izmed njih se je tudi posrečilo da je odkril otok. Videl je dim. tudi je opazil deklico, ki je dajaia znamenja. O tem so seveda poročali vsi časopisi in tako je o tem »vedel tudi očka Pavlič. In nekega dne se je
vkrcal z Lojzkom aa ladjo, da poišče svojo izgubljeno hčerko.
Zdaj se že poroTirjajo o povritltn. »— nameraval «m še nocoj dvigniti «idro.c pripoveduje iipiua. »voda mojim ljudem bo prir všeč. če bodo smeli ostati dva dni na suhem... m z ii w mi. da si toliko časa že moramo privoščiti, če si hočemo ogledati vse posestvo gospodične Tonke Robinzonke. Takoj bom vse odredil na ladji in potem bom brzo-javil v Evropo gospe Pavličevi, da smo našli njeno hčerko in istočasno bom brzojavil domov, kjer imam fanta, ki je ves mrtev na Robinzona in na povesti Julija Vernes... Ko je zvedel za skoraj neverjetno zgodbo Pavličeve Tonke. je hotel na vsak način z menoj. Toda nisem ga pustil. Fant je lani padel t razredu in mora delati jeseni izpit, zato se mora v počitnicah učiti in ni ča«, da bi medtem letal okoli po morju.t
Ira je bila okoli š.irih popoldne, ko so gonje vstali od mize. Tonka jim je še razka-zala vse svoje bivališče. Kapitan je hotel kar na mestu prebrati vso knjižnico. Sklenili so, da jo Tonka odnese s seboj domov, da bo z njo razveselila mamo.
Nato so si ogledali še polje in oba gospoda sta b:!a polna hvale: zlato klasje je pokrivalo razsezen prostor in zadaj ob močvirju je riževo polje obljubljalo bogato žetev.
Zvečer so večerjali na ladji. Tonki pa ta kuhinja ni bila preveč všeč.
Mornarji so jo pol radovedno, pol občudujoče ogledovali. Zmenili so se, da si bodo jutri še oni ogledali njeno kraljestvo.
Buča je bila zopet požrešna kot ponavadi. Spila je pol n kozarec šampanjca in je pijana padla pod mizo, kjer zdaj glasno smrči
(Nadaljevanle prihodnjič.)
Pri botri na Griča
Draga botrica Polonca! Dovoli, da se tudi
enkrat oglasim, ker nočem biti med zadnjimi. Ne bodi huda, ker sem ti nadela ime r olona. \ tem pismu ti bom na kratko povedala, kako sem hodila k oddaljenim sorodnikom na Korenu nad Horjulom. V Horjulu mi je oče rekel: »Vidiš štiri hiše na gori. Prva hiša je Janševa, torej naših sorodnikov. Po tej poti prideš do hiše.« Rekel mi je še: »Pozdravi jih v mojem imenu!« Vesela sem bila, da bi kar zavriskala. Oče ie odšel po svojem opravku k župan ju jaz pa kos kruha v žep. oa hajdi na Koro. Očeta nisem poslušala in sem jo mahnila kar po bližnjici. Pot je bila naporna in dolga, kos kruha ni zadostoval. Nisem pa znala hoditi po gozdu, zato sem zašla, šele po dobrih dveh urah sem našla pravo pot. K sorodnikom sem prišla vsa izmučena. A pri sorodnikih je bil že moj očka. To ,e strmet Da bi ga viielil Tri
R« L", r ,ruebiuhe držali' «»ko bi se smejali. Res je tako, kakor je rekel Matajev Matija:
Neznani ropar
Prav gotovo si bil. dragi bralec .Domo. I i uba«, že kdai v skrbeh zaradi uničevalne« dela gosenic in ličink raznih rilčkarjev in ro Bin v svojem gozdu, ali gosenic po vrtovih in poliu. Veselje, ki si ga imel z vrtom ali zdom. se ti ie ob pogledu na škodo, ki so ti io povzročili škodi iivci. spremenilo v skrb in žalost.
Tedai pa se ie pokazal v podobi inaihnt žuželke, ki ie podobna osi. zvest zaveznik, fo zučel uničevati uničevalce tvoiega gozda, vrt» polja. Ta zaveznik ie prav za prav krut ropar ki gre na svoie delo na poseljen, tebi doslej neznan način. Morda bo prav. da si ga od bliit ogledamo, da ga bomo znali boli ceniti.
Medtem ko nekatere žuželke, na pr. brzci, enodnevnice, stenice, mravlje itd., gosenice ali ličinke kar pospravijo in požro. imajo naiezd-niki in peSfene ose. tako se namreč imenujejo ti nepoznani ropar ii in naši zavezniki, posebno metodo.
Naiezdnik ie maihna. osi podobna živalca in bližnii sorodnik naših čebel. Jih ie pa ve< vrst. Nekatere so komaj tako velike kot bolhe, druge pa so dolge do poldrugega centimetra. Nekatere so lepo rumene, druge pa temnoriave, druge spet rdečkaste. Vse pa ima io tenka prozorna. kožnata krila, na katerih vidimo tenke žilice. Naiezdnikova samica nosi na zadku dolgo leglo, s katerim polaga svoia jajčeca pod kožo ali na kožo svoie Žrtve, ki ie gosenica ali ličinka. Ličinke, ki prilezejo iz gosenic, sose-nice takoi ne umore, marveč se hraniio z nii-hovo krvio in tolslnico. Le tako ie mogoče, da se razvijejo in zabubi io v svileno se svetleč« bele ali rumene kokone. ki iih vidimo v kupčkih okrog gosenic. Ker se te živalce razvijajo hitre ie ko gosenice, ie njihovo delo kronano z uspehom, ki ga ie gospodar na titoli vesel, saj ie število gosenic ali metuljev prihodu io pomlad ne le decimirano. marveč celo padlo na tretjino ali četrtino.
Drug zaveznik ie oelfena osa. ki na drugače deluje. Tudi od teh poznamo več vrst. Id si vsaka izbere posebno vrsto gosenic. Na gosenico plane, ko ta naimani pričakuje, poišč« si na niei najmanj zavarovano mesto, in sicer tam. kjer se stika glava z oprsiem. in ii zahode bodalce. Toda — in to ie vredno vedeti — ie ne umori, ker bi z mrtvo gosenico ne vedeli kaj početi, marveč io le ohromi. Zakai nekit Ze prei ie bila pripravila v pesku, od tod njeno ime. umilino luknjico, v katero zdai zavleče svoio žrtev, ki ne more ne iesti ne pobegniti, ie pa še vedno živa. K niei položi eno iaifece. Vse to, kar ie osa napravila, ie bila materinski skrb za svoie potomstvo. Ko prilezeio iz iai-čeca osine ličinke, naideio mizo pripraviieno ili toliko brane, da so preskrbi iene do popolnega razvoja.
Poleg leh imamo seveda še druge zaveznike v boju proti uničevalcem naših dobrin, toda ta dva sta izmed vseh naimani znana. Prav gotovo zaslužita naše priznanje in občudovani«, pa tudi zaščito.
»Preden se k žlahti priteče, lahko že kri odteče.«
Zmanjkalo mi je črnila, zalo moram končati. Ko bom zopet dobila črnilo, «e bom zopet oglasila. Lepo te pozdravlja Burjak Ivanka, dijakinja, Ljubljana-Barje.
Drajta Ivanka! Tvojega pisma sem bila praf vesela. Svojo pot na Koreno prav lepo in zanimivo popisuješ. Nekoliko sem morala spis seveda popraviti, kakopak, sicer si boš ie** ljala, da si že kar prava pisateljica. No. «o tega ti seveda še dosti manjka, toda če bo» pridna in vztrajna, boš pa nemara le Kdaj postala. Vse ie mogoče na tem božjem svetit Glej. da si skoraj oskrbiš črnilo in mi kmaiu zopet pišeš.	'. ....
Za Polonco me pa kar brez skrbi kliči-Tudi meni ie to ime prav všeč, nič manj kanor Nežika in Metka, s katerimi imeni so me krstni že drugi moji otročiči. Lepo te pozdravljam, tvoja botra.
pianai«^ m bsm i1
(Dalje.)
6. Nočna prikazen v cerkvi
Daleč ua okrog so vedeli povedati, kako
le k'£?^ovnik na SnSiu je hodil zvonit dnevno. In ie videl, da ie prihajala skozi cerkvena okna čudovita svetloba. Iz cerkve je prihajala in svetila proti Kranovcu, potem se ic pa razgu-bila Vsi so trdili, da to mora nekaj pomenitti. Skoraj gotovo bo Kranovec umrl. Ali pa ona? Ona, da ona!
/Jnkai. ko ie cerkovnik stopil v cerkev, ie zaglcJal, kako ie šla za oltar bclooblečeua ženska. Izza oltarja ie še kakor za slovo pomahala z roko. Potem pa se ie razpotegnila in bila naenkrat visoka, kakor veliki oltar sam. In obr-nicna proti vasi ie jokala. Pa kako jokala!
Ta iokl Spet ic pomenil nesrečo za vso vas. Ali pa samo za Kranovca? Mogoče mu bodo pomrli otroci? Ali be pa toča pobila, da bilka ne bo ostala na bilki.
•	Ali ie cerkovnik res- vse to videl?« ie plašno vpraševala Kraliičevka.
•	Videli Na svoie oči videl!« ie zatricvala Mlinarica.
»Ali ie govoril s tisto ženo?«
»Kie bo govorili In kako! Ko ie bil pa ves iz sebe. Tako se ic bal in tresel, da ie imel vsak las svoio kaplio,« ie Kraliičevka vedela povedati.
»Zakai ie ni nič vprašal, ko io te videli« ie gnala Mlinarica s svoio radovednostjo.
»Ko se ic pa bal!«
»Mislila sem, dii smo same ženske plas-liivc. Pa so dedci tudi.«
»O, tudi, tudi I Pa še kako!«
»Ali veriameš, da ima cerkovnik vse bele lase? Sive! Popolnoma sivel«
»Seveda, ker ie že star.«
»Še trideset iih nima!«
»Kdo ti je pa to pravil?«
»Martinarica. Na semnju sem io dobila.«
»In da ie sama videla cerkovnika?«
»Pctričck ga ii ie pokazal.«
»O, potem pa že vem. koliko ie ura bila. Pctričck je navit in namazan. Revež, kdor mu kai verjame!«
»Nai pa tvoia velia!«
Tako so ugibali in prerokovali liudie tiste dni in čakali, kdai se bo vse hudo razlilo na vso vas. Hudega pa ni hotelo biti.
V mestu ib bil semeni. Takrat se navadno nabere dosti ljudi. Iz bližnie in iz daljne okolice.
»Kdo pa je ta ženska?« ie vpraševala Kraliičevka svoio sosedo na trgu.
»Kdo? Kranovčeva iz Sušia.«
»Kranovčeva? Tista, o kateri so govorili, da bo umrla?«
»Kdo ie govoril?«
»Ljudie! Pri nas. Pa še daleč naokoli.«
»Pri nas pa nihče o tem nič ne ve.«
»Kie ste pa doma, mati?«
»Kie? Iz Sušia. Prav Kranovčeva soseda.«
»Pa da nič ne veste?«
»Nič.«
»Pri nas so pa vedeli toliko povedati. Kai ie videl ccrkovnik v cerkvi, kako ga ie bilo strah, pa da nihče pri vas v cerkev ne upa, pa...«
'Danes to prvič slišim.«
»Mi smo pa mislili, da ie vse res. Na! Sedai pa!«
»Sam Bog ve, kie so to reč skuhali!«
»Meni ie pravila Mlinarica. Rekla ie, da ii je Pctričck vse to povedal. In za resnico povedal.«
»Ali!« Zen a iz Sušia ie sklenila roki.
»Da, Pctriček ie pravil.«
»Pctričck! Poslušajte ga le, verieti mu pa vsega ni treba. Illastač! Govori naprej in na-zai. Revež pa. kdor mu nasede!«
»Dobro, da vem.«
Govorili so tiste dni. Veliko so govorili. Strahove so videli daleč naokrog. Čakali so in pričakovali vsega hudega. Ognia, tofe, povod-nii, smrti in še in še .. .
Ah, sv. Jakob, prav imaš! Jezik ie maihen ud, pa se hvali z velikimi rečmi. Ustvarja laži in dela strahove, katerih nihče ne vidi in iih nihče ne more verieti...
Pctriček I- Z neresnico se je bratil, in ko ie prišel v stik z resnico, resnice nihče ni hotel verieti.
V Sušiu ie zazvonilo.
»Kdo ie pa umrl?« so vpraševali liudie.
»Kdo? Petriček.«
»Poidi. no, poidi. Še včerai sem ga videl.«
»Danes ie pa zaspal. Za vse čase.«
In liudie niso hoteli verieti. Naposled so le morali.
»Bog mu bodi milostiiiv!« so mu voščili v grob.
»Res ic marsikoga nabrisal.« so dejali in ga opravičevali, nabrisal ie pa samo onega, kdor mu ie hotel verieti.«
S Pctričkovo smrtio so še enkrat oživele potem pa za vedno umrle prikazni v suški cerkvi...
0 ministru, ki se je postavil v vrsto pred mesnico
Sofijski dnevnik »Utro« objavlja te dni resničen doživljaj, ki se je pripetil samemu bolgarskemu gospodarskemu ministru Zahan-jevu. Po poročilu omenjenega sofijskega dnevnika, se je minister nekega dne pomešal med ostalo občinstvo in se postavil v vrsto pred neko sofijsko mesnico ter čakal na meso. Ko je stopil v mesnici pred mesarja in zahteval od njega določeno količino mesa, ga je mesar grobo nahrulil z besedami: »Nobenega mesa nimam. Glej, da se mi hitro izgubiš!« Minister je molčal in odšel v svoj urad, kjer je ta dogodek takoj povedal časnikarjem. Tem je tudi dejal, da bo uporabil vsa razpoložljiva sredstva, da bodo v bodoče dobivali enake količine mesa tako siromašni kakor bogati. Zato bo tudi razveljavil razne nepregledne predpise, katere bo poenostavil ter bo v njih poostril tudi odgovornost mesarjev in ostalih prodajalcev živil. Minister ni ostal samo pri napovedi ter je svojo obljubo že izpolnil.
Egiptovski Tomaž
Egiptovski bombaž je bil lani posajen samo na 600.000 ha, dočim je bilo leta 1937 posejanih še 837.000 ha zemlje. Pridelek je lani znašal 400.000 ton. Egipt se brani Angliji dobaviti bombažne tkanine, nekaj tkanin bo izvozil v Turčijo, dočim izvoza v Španijo Anglija ne dovoli.
ZA FANTE OD FARE
IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA T0MA2A
aiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuniHiiiiiiiiiitiuiiHHiiuiiiuuiHi
VII.
Kadar greš prvič v svet, takrat šele začutiš, kako lepo je doma. Veselil sem se potovanja od domače vasi do Berlina, v duhu sem gledal štirimilijonsko mesto, ki ima svoje posebno življenje, čisto po svoje sem si tudi naslikal šolo, v kateri bom naletel na nove tovariše z vseh koncev sveta. Skrbel me je samo sprejemni izpit. Dan za dnem sem premetaval kamen, se uril v tekih in plavanju, da ne bi doživel sramote in da se ne bi moral vrniti kot nesposoben. Najbolj me je skrbel tek na tri kilometre. Prvotno s#n mislil, da se da z voljo vse doseči, j>o prvih poizkusih pa sem se prepričal, da ie to le neskončno dolga progo, ki zahteva veliko urjenja. Ko pretečeš dva kilometra, te začne v prsih dusiti, da ne moreš več dihati, noge omahujejo in veliko volje je treba, da pričneš naslednjega dne spet znova.
Dandanes je to veliko enostavnejše. Vsakemu športniku so znana pravila o postopnosti, vsakdo ve, da mora pričeti s hitro hojo, zatem pa s teki na kratke in vedno daljše proge. Sam nisem imel nikogar, ki bi me bil poučil, pretežke mišice na rokah in na plečih — sad enostranske telovadbe na orodju — pa so bile pri teku le nepotrebno breme. Podobno je bilo tudi s plavanjem. V naši vasi se nisem nikogar bal v vodi, nekoč me je celo občinski odbor pohvalil, ko sem reševal most, ki ga je narasla Savinja zlomila, ko pa sem prvič poizkusil s plavanjem na 300 m, sem se spet prepričal, da zahteva šport čisto drugačno telesno zmogljivost. Nikogar se nisem bal v vzdigovanju in premetavanju, v teku in plavanju pa ti moč, s katero se lahko ponašaš v stoji na eni roki, le malo pomaga. Vse je treba vaditi pomalem in več let.
Prišel je čas za odhod. V Ljubljani so mi izročili stotake v nemških markah, kolikor je bilo potrebno za potovanje do Berlina, za šolnino in za prva dva meseca. V našem denarju ga je bilo toliko, kolikor ga v domači hiši še nikoli ni bilo. Poslovil sem se od ljudi, obiskal grob pokojnega župnika, prehodil še enkrat njive in pašnike, fotografiral šmarjeto in še Veliko Kozje, ki se je prelivalo v otožnih jesenskih barvah. Ko sera šel pozdravit še sivolasega zlatomašnika, je videl pred seboj še vedno nekdanjega ministranta in mi podaril nekaj drobiža. Hudo mi je bilo sprejeti denar, ko sem imel v žepu celo premoženje, dopovedati pa mu nisem mogel, ker je slabo slišal.
Tako se mi je zdelo, kakor da potujem v Ameriko, ko sem sedel na vlak. Za vozni listek sem plačal 720 dinarjev. V Ljubljani sem si oskrbel še dobrih »Vardarjev«, kajti na tako slovesnem potovanju je bilo treba tudi kaditi. Na meji sem prvič videl avstrijske sprevodnike v črnih uniformah in se zavedel, da sem v inozemstvu. Sedel sem v kotu, si ogledoval temne obrise visokih gora in v polsnu prestajal sprejemni izpit. Noč je bila kratka. Zdaj sem plaval v nekem velikem bazenu, zdaj tekel po obširnem gozdu Grunewalda. Živčevje je bilo tako budno, da me je v hipu zbudil sunek v leseno steno železniškega vagona. Sanjalo se mi je, da suvam kroglo.
V Salzburgu je bila spet meja. Prišli so novi sprevodniki v svetlo modrih oblačilih, vlak pa je brzel naprej mimo prijaznih kmečkih domov z drobnimi zvoniki nad strehami, pa mimo vasi in mest z visokimi snežniki v ozadju. V Monakovem sem moral čakati ves dan na zvezo. Bila je nedelja. Kovčeg sem odložil v garderobi in se počasi pomikal proti mestu, da ne bi zgrešil poti nazoj. Še na misel mi ni prišlo, da bi si poiskal sobo, kjer bi počival — zaradi sprejemnega izpita bi bilo to edino pametno — pač pa sem si ogledoval stavbe, izložbe, pa ljudi v bavarskih nošnjah. V neki cerkvi sem se pomešal med množico in mislil, da sem pri maši, ko pa je stopil duhovnik na prižnico, sem ugotovil, da je bila protestantska služba božja.
Opoldne sem dolgo iskal primerno restavracijo za slovenskega študenta. Ne bi bil rad preveč zapravil, poštenega kosila pa sem bil hudo potreben. Nemščino sem znal za silo, na Nadalievanl» na 12 strani zgoral.
jedilni list pa se nisem more! spoznati. Najrajši bi naročil kranjsko klobaso z zeljem in p> »elal g»»f»vikeniu natakarju. di »em lačen. Primerjal »em cene in pokaral s prsiom: dajte cii lile in tole tole. O monakovskih posebnostih sem ved«-! le to, da imajo odlično pivo. <?vev>r sem udlljcTll s potovanjem, ki je traisi ■> v«e do jutra. P kra» na je p.>«ujata reJao f*>!j rsvsi .1 vedoo bolj tnja. Vro prezgodaj «•m »e začel er rati p» kol-vlvorskth napisih, da bi u:>Jsi Berlin-Anhalterbibnhof. ko je uvozil ilik 5kozi velikanska predmestje, pa v morje hiš. je trajalo š<? precej časa. di snx> pn»li do praven kolodvora Kj sem « premi! s težkim kovčkom po dreh nv-eh pMO-vjr.ji na le*eni klopi ni ultco. sem sta! pred nov m vprašanjem kako priti d-? ielerr.ee. ki v>ii d> postaje >?:a li.->a«' Kits se spora?" raeti z IjnizuJu f»»or.jo ukj č-' no nemščino ..!
PRAVNI NASVETI
Povišaaje zskapaiee. J N Lei	<:e
tt?': v rak.? neti; ie!s:; šil rs j-:':-? treh let. Selaj pi fcx'e iikupxiiii'ec V>'i vi«<o jik-_r-B-.EX Vpniite. a': 113 pj veljav. ; predpisih m re p?»:»;-, rik' rži» — Ce t:e Je g.e-Je zakiip-:-e ->rrr;r ': m t» ziLv,pao	je
kf ivor redi u nkapHUjaka cöveiea ia ne nkcpaiae ftliuM j«:S<tj:i Dragice bi b.K če b: ss? :•..: «ko user "'s se zakuhata« H - ..vf: zi vsako lev pjsebej. Te-Jij :>i b.ii višina nkapaine odvisna oj oboieitrasskega sporazumi. 1'relbi o pfllijttjl dnr.sje ia brez-špes. a: je s? p>	-e ri-
saia r.i zakupe zem'.y.ìi za obiei -in;?, ker privi !e. da -e se -cf;o pjviiit: asjetzs.ae ra pHieiae prostore in siar.ovan;a_
Prija.« posejanih poljskih pridelkov. C faSa je nirecbi. ki predpisuje, da c.irajo vsi p>!jede!ci do 31. maja L 1. prijaviti >>vrs:ne.
L.
»3 jm p »ejaii ali zasadi.: s pi.ea:o. ržjo. s 1 -co. ,rč>■ m. koruzo. ovsom, krompirjem, fižolom ;a lawm. Prijave, ki jih je izpolniti aa p -ebmh obrazcih, se bodo dobile pri ob-cio'k.h 'i-aJ.h :n se morajo vložiti pri domači občini. Kdor se ne bi pokoraval tej naredbi, bo s'.r">ro kaznovan.
Staibno dovoljenje za ledeno bi-^o. H. K. P. Tudi za leseno hišo je potrebno stavbno dovoljenje. 73 katero morate prositi pri domači občini. Občina bo povabila k stavbnemu ojledu vse »:>>ede. ki bodo lahko podali vse ugovore, ki jih imajo zoper gradbo vaše hiše.
Paša v zozdu. S. L OJ pamtiveka ste pasli po sosedovih gozdnih parcelah. Sedaj vam pa sosed paš-a zabranjuje in grozi s tožbo. Vprašate. ali vam rei more tako pašo zabraniti. — Z«? leta 1S53 je bila izdani piotava, da se služnosti v gozdovih ne morejo več prip.iscstvovati. Ce bi mogli dokazati, da so vaši predniki pred le:om^ 1J53 vsaj 50 let nemoseno pasli po tistih parce.ah, bi se morda uspešno opirali sn»eJovi prepovedi. Tak dokaz je pa po našem mnenja skoraj nemogoč, ker več ne žive ljudje, ki bi nojii pričati, da so vaši predniki že »kozi 30 et prod letom IŠ33 pasli po navedenih parcelah. Pozneje bi se pa mogla taka pravica paše pridobiti samo s pismeno pogodbo ali » p>-Siednjo voljo, ali pri delim skupnih /emljšč in to v pismeni obliki ter bi morala biti odobrena od pristojne upravne oblasti. Iz navedene;* boste gotovo uvideli, di bi bila pravda za >as zelo tvegana. zato vam svetuien>j. da se i sosedom zlepa pogovorita
Zapravljanje posestva. L". J. Zapravljanje posestva morete preprečiti ni ta način. da pri sod^u predlagate preklic naprav Ijivca. Tak predlog more staviti žena. sorodniki t ravni erti ali v stranski črti do četne stopnje ali .J	" 7 zopravijivcem v svašivu. ali pa
tudi obliala uprava t:<te občine. v kateri ima Drt,\M'	naj prekliče, svojo domovinstvo
a.i bivališče.
Zavod za zadružništvo v Ljubljani. V Liub-Ijani se ;e ustanovi! »Zavo-J zi zadružništva Lj-Jb.jan.se pokrajine«, ki je ^«tavljen pod nadzorstvo \ isoteca komisarja. Ta ,av.xl bo ime, nal .jo zasiopati. p>dpirati in ščititi za-pokrajini ter pregledovati
. - --- ■ Irurae ustanove
in nadzirati zadruge, katerih posle so do sedaj opravljale zveze gospodarskih zadrug. Ce bi zadruge ali zveze neredno p.slovale. je > i*oki komisar upravičen izmeniii a!i razpustiti njihove upravne odbore, kakor tudi izmenjati, kjer so 'i'cvidatorje ali komisarje, io imenovati izredne komisarje, ca kitere se lahko prenesejo vse pravice upravnih organov m stupsčia v -kr. posamezne zadruge ali zveze.

frtllklltl r»Jtlat (irmlfk
„REDIH" za praJiie
Pri Bittk prtiltkli p-Mr-su;« Kti z rivi e tr» nit. krepi i»:: ,:b Tir.'.'« rasli» »
^i — l Vf^.-i r-5- 'i p» w
- i •■ - \m rv-iJ« -.e k->ro prebartjajo. Zadoata • te uit -k u '. it 1 ter »ur« t ur.vk I-f-. r" pottl L.-.--.« u, »pošti L. ìf-. 1 iit. ro D»; i L. »•■ M no«» u:ri i 3 -	Pixl'.e: PraTi .BtDI.N* m dobi aamo
I «ora:-» «ilko
Pr^ii!« drogerija Kast ljubliaaa. tidovika ul.1
Si	rt '.a t*.te K^jic pri	tr^oT^ti »!i a-
is-^C- {-•>.;: in: poetai e <x Naročniki it prorioe« TrtMft.* »a	pollati denar rtapn»j.
Radie kvarne vpliva na dojenčke
Zelo so se vznemiri'« m)ade matere povsod, koier je od.^kail glas. kako zelo škodljiv je radio u i travme otroka v neiai inLa-ios'i, in da je zelo ogrožen tuli s'.'jh.
2:vè<v;e dojenčki je zelo n-^žno in občutljivo •in s? kocia; ;,i do istega leta starosti, da ni več '.v.-io ae varnosti u obolenje. Matere slutijo to
Brzoparilnlke, gnojnične trpalke, G a m a,
i 10 letno carancijo nudi
Podržaj Ciril. Is 147
pri Ljubljani
podzavestno in pojejo «rojita nuijeočkom '..he, nel-ne uspavanke ...
Tola kaj pomaga, ko v nadstropju nal nami, poi nami. na desn;. ni levi hreiii radio in vzne-aiir;! ubogo bitje in ga dram iz spanja
Proii premočni soačai luči p>? zavan:;e-DO očke dojenčka, da pa bi zavarovali pred brenčečimi glasovi radia tuli nežne živce in uš-rsca deteta, nam niti na mi?el n? pride. Dete leži v zibelki, gleda zaspano in prisluškuj? neznanim glasovom, zaspati pa ne more... Ia ko ga naposled, vkljub hrasfa in
trušču, premaga zaspanec, je njegovo spanj6 „
mirno, ker mu brnijo v uiesib glasovi radjä Zdravniki so dognali, da povzroča radio'
v WS.
nih žjvcih dojenčka iifckakčno tresenje, ki vjne • živce in čigar posledica je nervoznost Zdr«S' sicer še niso postavili kakšn^-ea pose!,ne"a n,» 't
Toliko pa je gotovo, da nervoznost in ßluWt t,-zadnje čase tako pogosto javljata pri otrocih'n'!® brez vzroka. In zato ne kaže, da bi pu-,tiLj vii svarilo zdravnikov, ki opozarjajo na kvaren mt" radia na otrokovo zdravje.
Mati oglasnik
V Domoljubu sa zaračunajo mali og!a»i n0 besedah, in sicer plača tisti ki išče »fujb, L. 0.20 «a besed«; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda L. 1-—; v vseh drugih ori», lih slane beseda L. 0"80i Vsem oglasom M prišteje še oglasni davek. Na manjši ziesek L 7 —, za ženitvene oglase L 2tr~. Kednl Domoljubovi naročniki plačajo polovico aianj pri oglasih gospodarskega značaia.
PriitojMm za aale oglate ie platoje naprej,
Smrekovo frtsle
lepo. idravo suho tn Ježlc« kupi vsako količino usn.'arna Lavriö J«, fit. Vid pri SU61U, LJubljana.
Hlap»
poi t enega. za vra kmečka dela Eprejmo takoj Cerr.e Anton. Ljubljana. Za vasjo
Dekle
za kmečka dela takoj sprejmem. Blaž Jožef. Tomaževo S L 2<t pri LJubljani.
Fige in grozdižj«
nudi najceneje franko Ljubljana In franko Rad c-h o va vas. Sever A Komp . Ljubljana, G o.»posvet sk a cesta 5.
Kmečkega fanta
za vsa poijska dt),
iprelmem. P;»:a 20« lir. Na«:op > l. jun). Jem. Studenec st. 4, p. D. M. v Po'.Ju prt LJubljani.
Vajenca
za »obojJikar.'ko to ptefk»r»ko obrt. laioj sprejmem. Hrana tn star.ovanj» v fciit — v. toniaiin. n'ùv» e». »to.
Služkinjo
f redr.JIh te'., zjrjefio
v Kospcdtrjsf.-j. v kn-ht. prc«3-.-»eni vrtnih del. fpr- -.e apo-kojenee. P - 't. na upr. »Doir:':,lii pod »Po.iier.a» JSH.
čitaj in liri » Domoljuba«!
LJUDSKA
Posojilnica je bila ustanovliena leta 1895.
lOSOJILNICA V LJUBLJANI
zadruga t neomeienim jamstvom ▼ lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva ce«ta 6 nasproti hotela Union
sprejema hranilne vloge ▼ vsaki Tišini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroitva
r. klamacije P* "» p? «' 1' a Don ol'j'ü ba i** _! * C) «las] ' ae ^za ra imatia*'™ ^Jk'^ »P^i*»» »'«dniStvo .IVmoljnba«. naročnino, inserate ra
Izdaja,eU: dr. Gregorij P e č j a k. '-Ä'^li^k fr ,7 Telefona r e d n i š / v a V .7,it '	J Z» ROSI ee«._Za ljudsko tiskamo: Jože K r a m a r i t