V e s t n i k. Učiteljski konvikt. G. Iv. Schmeidek, učitelj na Rovih, nabral pri zborovanju kamniškega učiteljskega društva 10 K; g. Fran Ksav. Trošt, nadučitelj na Igu, namesto venca na grob f prijatelju g. Adolf Kleinu, lastniku tiskarne v Ljubljani, 5 K. Živeli darovalci in nasledniki! Rezervni fond. Marija Frantar, učiteljica v Zalem logu je nabrala pri zborovanju >Kranjskega učit. društva« dne 5. maja v Škofji Loki za rezervni fond 22 K. Živela! Poročil se je dne 10. t. m. tovariš Anton G r m e k, učitelj v Bukovici pri bkofji Loki, z gospico Antonijo Rakovčevo, učiteljico pri Sv. Lenartu. Bilo srečno! Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Iz raznih pisem, ki dohajajo blagajniku, je razvidno, da učiteljstvu jako ugaja ta novi način nabiranja denarja za »Učit. konvikt« Edino le s prepisovanjem prošenj se nekateri ne morejo sprijazniti. In vendar tudi to ni posebno težko. Saj ni treba, da bi moral vsakdo sam prepisati prošnjo; to lahko stori ali učiteljeva soproga, hčerka, sin, ali pa v izvenšolskem času kak šolar ali šolarica, če mu daš košček kruha za to. Čim bolj bomo pomnoževali prošnje, tem večjih uspehov se smemo nadejati za konvikt. Brez dela pa ni jela, in brez truda tudi ne bomo sezidali konvikta. Pohvalno moramo omeniti g. nadučitelja Tomšiča iz Ribnice in g. učitelja M. Vrbiča iz Sodražice, ker sta preskrbela kar po tri prepise, in jih odposlala dalje. In takih vrlih sotrudnikov bi navedel še lahko več. Le tako naprej! —mn— Koncerti za ,,Učiieljski konvikt". Iz obližja Cerkelj nam poročajo, da tam že delajo priprave za koncert v korist »Učit. konviktu«. Prihodnji mesec se prično okrajne učiteljske konference. Gg. tovariše prosimo, da se ob tej priliki posvetujejo, kje in kdaj bi se priredili taki koncerti. V nekaterih okrajih prirede prav lahko po več koncertov, posebno tam, kjer so učitelji pevovodje ali načelniki bralnih društev. Pa tudi posamezna učiteljska društva lahko sama nastopajo. Le gibljimo se in pokažimo ljudstvu, da smo tu! Na ta način si bomo povzdigovali tudi svoj ugled. Torej le pogumno na delo! Vsakdo, kdor ima moč, sposobnost in vpliv, naj pridno uporablja te božje darove v korist »Učiteljskemu konviktu«. —mn—¦ Vivat sequens! Učiteljsko društvo kranjskega šolskega okraja je pristopilo že vdrugič kot pokrovitelj z 200 kronami k učiteljskemu konviktu. Radovedni smo, katero učit. društvo pride prvo za kranjskim učiteljskim društvom. Petintrideset let je minulo dne 14. t. m., odkar je v veljavi novi državni šoiski zakon, ne pa petindvajset let, kakor je bilo pomotoma objavljeno v zadnji naši številki. Listi, ki so posneli po nas ono notico, so jo zapisali z napako vred. Naj sedaj tudi z nami vred priznajo državnemu šolskemu zakonu pravo starost! Nov šolski in učni red namerava c. kr. naučno ministrstvo izdati za občne ljudske in meščanske šole še pred začetkom prihodnjega šolskega leta. Na podstavi tega novega šolskega in učnega reda se bodo morale premeniti domalega vse tiskovine za uradne spise in za razna izpričevala in šolska naznanila. Zatorej opozarjamo šolska vodstva in razne domače tiskarne, naj se nikar ne zalagajo z dosedanjimi šolskirai tiskovinami, ker v kratkem izgube svojo veljavnost. V Celju živi tudi v pokoju g. Ig. Cizelj, prej nadučitelj na Vranskem. Izpit učne usposobljenosti pred izpraševalno komisijo v Kopru so prebili učitelji: Evgenij Ceh iz Slivjega, Franc Peternelj iz Šebrelj, Vinko Gregorič iz Opatjega sela, Miroslav Logar iz Borjanij, Ernest Vodopivec od Sv. Ivana pri Trstu in Ante Štefanič iz Vabrige. Napredek v tržaškem šolstvu. Dne 14. junija t. 1. se bo vršila v Trstu »prva« okrajna učiteljska konferenca v zmislu naredbe ministrstva za bogočastje in uk z dne 8. maja 1. 1872., kakor se v deželah, kjer je izveden državni šolski zakon, vrše redno vsako leto. Torej več nego 32 let se gori citirana ministrska naredba ni izvrševala v Trstu; če je bilo to v korist šoli in naobrazbi prebivalstva, naj sodi vsak sam! Ena izmed raznih dolžnosti teh konferenc je namreč: » . . . posvetovanje o sredstvih za povzdigo Ijudske šole . . .« Celih 32 let torej tržaški učitelji niso imeli prilike, da bi izražali svoje mnenje o uredbi ljudske in meščanske šole! Zdaj pa naj še kdo trdi, da je v Trstu šolstvo normalno razvito in urejeno! — Zanimivn je pa to, da bodo dne 14. junija t. 1. v Trstu hkrati tri koaference: 1. za učitelje laških ljudskih in meščanskih šol pod predsedstvom mestnega šolskega nadzornika prof. dr. Haska, 2. za slovenske okoliške ljudske šole pod predsedstvom okrajnega šolskega nadzornika, c. kr. vad. učitelja I. Nekermana, in 3. za c. kr. državne ljudske in meščanske šole pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika dr. F. Swide. — Ta zadnja konferenca je tržaški unikum. Zakaj učiteljstvo teh šol sodi v vrsto vadniških učiteljev c. kr. učiteljišč, in v zmislu § 4. min. naredbe z dne 8. maja 1872 so učitelji c. kr. učiteljišč in s temi združenih vadnic obvezani, udeleževati se reduih okrajnih učiteljskih konferenc. To se pa v Trstu ne da izvršiti, ker redni konferenci v okraju sta za učitelje laških, oziroma slovenskih šol, tržaški -vadniški učitelji so pa učitelji nemških šol! Dokaz o upravičenosti teh nemških šol meiiua to ni! Klerikalna stranka na Hrvaškem. V »Information« pišejo iz Zagreba, da je snovanje klerikalne stranke nepotrebno in bi moglo le slabiti vrste patrijotičnih borilcev. Nikjer v deželi ni opaziti kakega protiklerikalnega gibanja, marveč tekmujejo vse stranke, da si ohranijo, oziro^a piidobe dobrohotnost duhovščine. Najmanj pa imajo opozicijonalne stranke povoda, da bi posnemale zgled zapadnih dežel, ko je vendar ravno duhovščina v močno zaslombo opozicijonalnim prizadevanjem. Nekaterim duhovnikom se je bilo posrečilo, pridobiti tudi sivolasega biskupa _>trossmayeija, da je podpisal neki poziv, a pridobili so ga s tem, dr». so mu govorili, da gre za ustanovitev družbe za izdava^je molitvenikov. Ko pa je velezaslužni škof in patrijot spoznal, da gre v resnici za osnovanje politične klerikalne stranke in strankarskega glasila, je umaknil svoje privoljenje, s čimer se bržkone strinjajo drugi člani hrvaškega episkopata (izvzemši trojico) in večina iiižje duhovščine. Iii tako je smatrati klerikalno stranko v hrvaških deželah za — mrtvorojeno dete! In tako je prav! V Londonu, ki šteje nad 4 milijone prebivalcev, se rodi vsako četrto minuto po eno dete, vsako peio minuto umrje po en človek, a vsak dan umrjeta po dva človeka — od lakote.