Mirko Kunčič
Največje bogastvo
Živel je pastirček, ki je bil reven kot cerkvena miš. Samo židane volje je imel na pretek, drugega pa ničesar.
Ko je nekega dne spet varoval ovčice na paši, je od nekod pri-letel niajhen hrošč in mu vrgel zlat ključek na dlan. Ptič, ki je sedel na veji bližnjega drevesa, pa je zapel:                    / L    .,..            
»Sredi gozda raste                       "V roži tej so vratca —
čudodelna roža,                            pojdi s ključkom tja,
vetrc spomladanski                      našel tam vse polno
jo ljubeče boža.                           boš srebra, zlata.«
Pastirček se je odpravil na pot. Hodil je po samotnem gozdu, dokler ni našel čudodelne rože. Sredi rože so r>ila skrivna vratca. Odprl jih je z zlatim ključkom in pobral vse srebro in zlato, ki ga je našel v zakladnici.
Postal je bogat in mogočen. Kupil si je imeniten grad, najel je brez števila služabnikov, ki so mu stregli noč in dan. Privoščil si je vsega, kar si je poželelo njegovo srce.
A glej — kmalu mu najboljša in najokusnejša jedila niso več di-šala. Preobjedel se iih je. Postal je slabe volje. Od jutra do večera je kričal nad služabniki. Ni več pel veselih pesmi. Cmerno je posedal sredi svojega bogastva.
Nekega dne je spet priletel od nekod inajhen hrošč. Vprašal je otožnega dečka:
»Ali si zadovoljen z bogastvom, ki sem ti ga dal?«
Deček ga je nejevoljno zavrnil:
»Pojdi se solit s svojim bogastvom!«
»Glej, glej,« se je začudil hrošč, »zakaj si pa tako slabe volje? Saj imaš vsega dovolj.«
»Kaj mi vse to koristi,« je odgovoril deček, »ko je pa moje srce žalostno. Prav rad zamenjam vse to bogastvo za svojo staro obleko, za skromno hrano in veselo pesem, ki sem jo kot pastirček pel.«
>To se lahko zgodi,« je rekel hrošc in vzel dečku zlati ključek iz rok.
V tem trenutku je izginilo vse, kakor da bi se bilo pogreznilo zemljo: grad, služabniki, zakladnica z nakopičenim bogastvom in shramba z žlahtnimi jedmi.
Deček je postal spet reveti pastirček. Pasel je svoje ovčice, oteparal ovsenjak, pil svežo studenčnico in veselo prepeval v božji dan:
» Največje bogastvo,
ki svet nam ga da,
je pesem vesela,
ki vre iz srca!«                 • ;              .   '
166