Hrvaško učiteljišče za Istro. TrfaŠka »Edinost« se bavi z okrožnico dr. I. Z. (dr. Zucconaf), ki razpravlja o tem za Istro važnem vprašanju. Dr. I. Z. naglaša staro in neoporečno resnico, da je učiteljišče v Kopru dozorelo za razdelitev v samostalne zavode po narodnosti. O tem so uverjeni toliko Hrvatje in Slovenci, kolikor tudi Italijani. Razlog temu je jasen. Spletkarenje vlade, ki hoče povsod vrivati nemštvo in tudi tam, kjer ga ni treba; strastno sovraštvo nahujskanih Italijanov pvoti vsemu, kar ni italijanskega, osamelost maloštevilnih hrvaških dijakov v tujem mestu: vse to sili na razdeljenje. Ali tu nastaja vprašanje: kako razdeliti in kam naj se premestijo posamezni oddelki? Italijani zahtevajo Trst za sedež svojemu učiteljišču. Slovenci bi želeli — ako že ne morejo dobiti samostalne moške preparandije v Trstu ali Gorici — da se jih spoji s preparandijo v Ljubljani. Italijani in Slovenci mislijo prav, ker se more le v velikem mestu in na velikem zavodu mladina vsestransko izobraziti, si razširiti obzorje svojih idej ter postati vzletna in podjetna ter ojačena v narodnem pogledu. Tudi Hrvatom treba, da dobijo samostalen zavod. Po mnenju dr. Z. bi bilo najlepše, ako bi jih priključili preperandiji v Arbanasih ali še bolje — v Zagrebu. Tu bi istrska mladina v krogu hrvaških bratov res postala to, kar se pričakuje od učitelja: tu bi se ogrevala na narodnem solncu brez tujinske primesi, tu bi si obogatila razum z znanjem in bi si plemenila srce — in delo na izobraževanju naroda bi ji bilo blagotvorno, polno ljubavi in navdušenja. V Kopra obiskuje učiteljišče po 10—15, v najboljih slučajih 15—20 hrvaških dijakov. Pa če bi jih tudi v samostalni zavod prihitelo še toliko — kak zavod bi bil to ?l Mizerija, velika mizerija za profesoi"je in dijake. če pa že mora biti samostalni zavod v Istri, se pisec odločno izjavlja proti nameri, o kateri gre glas te dni, da bj ta zavod ustanovili v Kastvu. Po mnenju gospod. dr. I. Z. Kastav absolutno ni primeren za to. Premajhen, predaleč od modernega pojma mestnega, primanjkuje mu večjega trgovskoobrtnega razvoja in duševno-kulturnega življenja. Če je že sedaj zlo, bi bilo potem še huje. Sedaj imajo mladeniči vsaj to dobro, da po tekmovanju z drugorodnimi kolegi dobivajo pojm o življenjskem vrvenju, dočim bi v kastavski osamelosti, brez stikov z drugim svetom, zakopali v zemljo tudi talente, ki so jih prinesli s seboj. Gosp. dr. Z. piše, da so se Kastavci prenaglili s svojo željo po učiteljišču in da njihov kampanilizem škoduje hrvaski stvari v Istri. »Cast Kastvu kakor prvemu narodnemu ognjišču na istrskem kopnem, čast vsem apostolom in mučenikom hrvaške stvari, ki so se s Kastavščine razšli po vsi Istri, čast požrtvovalni »Bratovščini«, ki je s svojo pripomočjo otrla maogokatero dijaško solzo — ali vse to ne zadošča, da bi opravičilo nameščenje toli važnega zavoda v Kastvu«. A poleg naštetih razlogov treba omeniti — pravi pisec — tudi veselja Italijanov do te namere. Kadar se Italijan v Istri veseli, tedaj ni dobro za Hrvata, vsaj kakor danes stvari stoje. Vsi vemo, kako Italijani vedno kriče proti hrvaškemu gimnaziju v Pazinu in zahtevajo, da ga premeste v Kastav. Mari postopajo tako zato, ker hočejo dobro Hrvatom? Zgodovina nas uči, da je gospodoval nad to zemljo vsekdar oni, ki je imel zase morsko obal in mesta. Italijani izvajajo to načelo z vedno večjim odporom. Obrnili so naš element od vse zapadne obali, a sedaj izkušajo, da bi ga obrnili še od vzhodne, kar se jim, žal, tudi kolikor toliko posreča. Oni prepuščajo radi Hrvatom goro in šumo, saj vedo dobro, da jim na ta način ne ubeži gospodstvo nad Istro. Ako si želijo dobro in ako hočejo poskrbeti za svojo bodočnost, ne sme biti za Hrvate v Istri nujneje naloge, nego je:ojačenje v Pazinu in Pulju. Kdor ne vidi tega, jc slep na obe očesi. Saj vidimo, koliko nam je škodila svojedobna retirada iz poreškega okraja, a vsi vemo tiidi, v kaki narodni nevarnosti smo še vedno v Pazinu, Tinjanu Žminju in Boljinu zaradi prešibke moči v središču. Pisec prihaja torej do zaključka: če se ima hrvaško učiteljišče ustanoviti v Istri sami, naj se ustanovi v Pazini., ki ima že lepo razvito gimnazijo in govore zanj razen kulturnih tudi politični razlogi. Potem bi po mnenju piščevem prišel v poštev tudi Pulj, ki je največje in najbolj razvito mesto v provinciji. Tu bi imeli mladi dijaki prilike, da postanejo popolni ljudje, a poleg tega bi se slovanski element y Pulju po učiteljišču lepo ukrepil za razvoj in napredek v narodni smeri.