Leto VIM štev. 49 Lfubljana, četrtek, 26. februarja 1925 Poštnina pavsanrana Cena 2 Din lihi|» ob 4 »IntraL Stane mesečno 25-— Din sa inozemstvo 40*— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo* Miklošičeva cesta it. 16/L Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana. Prešernova Bi.iL 4 in 54. Telel.it 36. Podružnici z Maribor. Barvarska uL U Cai|«. Aleksandrova e. Bata* pri poita. čekov, uvodu itev. 11.842. Ljubljana, 25. februarja. Intrigantska kampanja, ki so jo vodile blokaške novine sedaj že ves čas od 8. februarja, je imela namen, da zanese zmedo v vrste Narodnega bloka, oslabi zaupanje v državno fronto ter ustvari situacijo, v kateri bi mogla pričeti stara, nam že od lani tako žalostno znana komedija taktičnih izigravanj in političnih kravjih kupčij Toda spletke so bile preveč nespretno zasnovane. Dosegle so ravno nasprotni učinek: ojačale so solidarnost Narodnega bloka, v opoziciji pa so povzročile medsebojno nezaupanje in sum, da njene posamezne grupe druga drugo izigravajo. Ta sum je bil. kakor se je ugotovilo, upravičen zlasti glede klerikalcev, ki so vse do zadnjega npali, da se jfm posreči skočiti še v zadnjem trenutku iz potapljajoče se barke. Treba je le pogledati poročila škofovega lista, da se vidi, kako strastna je bila ta njihova želja. Sedaj je comoedia finita. Z naravnost sijajno slovesnostjo proglašajo blamirani špeknlanti, da odklanjajo vsako zveze z Narodnim blokom in posebej še vsako kombinacijo z radikali. To njihovo izjavo je treba čitati pravilno. Ona ne pomeni ničesar drugega nego priznanje, da je Narodni blok kompakten in solidaren In je v svojem bistvu klavrna resignacih na vsak preokret v politični situaciji. A medtem ko gospodje šefi opozicije stojijo pred granitno steno trdno zasnovanega političnega in delovnega programa Narodnega bloka in enotne solidarne taktike obeh koaliranih narodnih strank, kakšen pozitiven cilj so postavili sebi? 2e več nego leto dni razmetavajo s frazo o »narodnem sporazumu«. A kakor pred letom, tako tudi danes obstoji ves njihov »sporazum* v sporazumu, da se je treba sporazumeti! Nasprotniki g 6lavija in Grčija podpisali novo obrambno zvezo, ki je naperjena proti Turčiji. Sklenila se je tudi trgovinska pogodba, ki za;amči Jugoslaviji gotove prednosti v Solunu in na železnici, ki vodi iz So-liiri po vardarski dolini. Vojaška pogodba ie. kakor javlja omenjeni list, zelo zanimiva, ker je Jugoslavija edina država, ki ni podpisala mirovne pogodi« s Turčijo in se zaradi tega nahaja ž njo formalno še v vojnem stanju. Ta pogodba jamči Grčiji popolno kooperacijo jngoslo-venske vojske, ki se smatra za na baljšo na Balkanu. Po sklepu lau«annske mirovne pogodbe se je trdilo, da je Turčija zbrala veliko množino svojih čet v Tra-ciji ter zaradi tega napravila velike z«r loge municije in prehrane. S tem, da ti je Grčija zasigurala podporo Jugoslavije, je mogla demobilizirati rezerviste, ki so bili nad dre leti pod orožjem. To novo pogodbo odobrava v popolni meri angleška vlada, ki jo smatra za krepko sredstvo za vzdrževanje ravnotežja na Balkanu in zato, da se držita v šaha Italija in Turčija. Na potrdilo te, vsekakor precej cijonalne vesti, bo treba še počakati, kee doslej iz Beograda še ni nobenega tozadevnega poročila. Op. ur. Načrt tiskovnega zakona predložen v predsankcijo Obsežen materijal firenške konference DOSEDAJ JE DOSEŽEN NACF.LNI SPORAZUM V VEČINI VPRAŠANJ. — POGAJANJA BODO TRAJALA ŠE CEL MESEC. Rim, 25. februarja, a. V nasprotju z I že dosegel načelni sporazum. O drugih vestmi ki so jih objavili nekateri inozemski listi, da se bodo italijansko-jugoslo-venska pogajanja v kratkem zaključila, se mora smatrati, da po vesh predvidevanjih ta pogajan.a ne bodo končana pred enim mescem. Dasiravno se vrše popolnoma redno, celo prisrčno in ob obo jestranskem razumevanju, je vendar velika množina in raznoličnost vprašanj povod, da sc mora vršiti še cela vrsta važnih pogajanj. Glavna vprašanja, ki se razpravljalo v Firenci se nanaša o na ureditev Italijanskih in jugoslovenskih interesov v zvezi z aneksijo Reke ter na izvršitev prejšn.ih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo, v kolikor se nanaša na Italijane v Dalmaciji. Kakor javlja »Agenzia di Roma* se v Firenzi razpravlja o nastopnih predmetih: Ureditev dolgov in kreditov, nastalih tekom vojne in pred sklepom rimskega sporazuma, izvršitev predvojnih pogodb, dobava vode in električne energije, regulacija Rečine, uporaba reškega pokopališča in bolnišnice, arhivi; ukrepi za izvršitev rimskega sporazuma, v kolikor se nanaša na promet, občinska posestva, javni dolgovi, obnovitev mostov čez Rečino. bolniški stroški, mirovnine, socialno zavarovanje, posestva v obrne nem pasu, razlastitev v Dalmaciji, odvetniki, obmejni promet. O vseh teh vprašanjih se je v glavnem vprašanjih se bodo še vršila pogajanja In razprave. LAŽNIVE VESTI O REŠKEM KONZORCIJU. Beograd. 25 februarja, p. Povodom vesti raznih italijanskih listov, da je naša vlada pristala na to, da se sestavi konzorcij na Reki, je vaš dopisnik z mero-dajnega mesta pooblaščen izjaviti da so te vesti lažnive in da naša vlada nikdar ne bo pristala, da se sestavi na Reki konzorcij. ter da nikdar ne bo pustila v ne-mar naših interesov na Primorju. Ostri ukrepi proti komunistom Gladovna stavka aretiranih komunistov v Zagrebu. Zagreb, 25. febr. n. Danes so aretirani komunisti v ječi vprizoriii gladovno stavko in so odklonili vsako hrano. Tekom današnjega dne so v Zagrebu aretirali 14 komunističnih dijakov. Več aretiranih komunistov so pripeljali tudi iz pokrajine, tako n. pr. iz Karlovca, kjer so bili aretirani zidarski delavec in obč. svetnik Fr. Korošec, pekovski pomočnik Josip Pelagovič, pekovski pomočnik Rudolf Grubauer, lesni delavec Miroslav Kozjak ter lesni delavec in obč. svetnik G juro Jovanovič. kar šele daje večini Narodnega bloka značaj in silo absolutne moralične in politične premoči. Stranke Narodnega bloka imajo svoj pozitivni program, imajo svojo trdno državnopravno in nacijonalno bazo, so si ustvarile popolno notranjo solidarnost ter gredo na delo z odločno voljo, izpolniti obveze, ki so jih prevzele pred narodom. Njihov cilj je pomirjenje, red in plo-dovito delo. Stranke opozicijonalneg-i bloka, programatično neenotne, naci- jonalno separatistične, taktično in politično razdvojene, so solidarne le v negativizmu. a pri tem demoralizirane vsled občutnega poraza, pri volitvah. Njihovi napori, da otežkočijo delo parlamenta, bodo nekaj časa gotovo prav energični. Toda zlomila jih bo sila trdne večine, pa tudi nevolja in ogorčenje ljudstva, ki je sito prepira in političnega pretepa ter bo kmalu vzelo ko-robač, da požene prazne kričače. OBŠIREN EKSPOZE MINISTRA DR. NEGA Beograd, 25. februarja, p. Danes popoldne ie minister za izenačenje zakonov dr. Srskič sprejel novinarje ter iim po« dal obširen ekspoze o načrtu tiskovnega zakona. Tekom prihodnjih dni bo mini« ster dr. Srskič sprejet na dvoru ter bo predloži] zakonski načrt v predsankcijo. Minister Srskič je v svojem ekspozeju izvajal med drugim: »Tiskovni zakon bo sprejet v narodni skupščini po sumar« nem postopku, ker pomen ja izenačenje tiskovnih zakonov za vso državo. Za« snovan ie po nastopnih načelih: Tisk ic svoboden; z nikakimi preventivnimi me« rami se svobod« tiska ne more preprečiti. Preventivna cenzura je dovoljena samo za slučaj vojne in mobilizacije. Na« čin te cenzure se določi z zakonom. Usta va določa načela, po katerih se omejuje zloraba tiskovne svobode. Po čl. 13. usta« ve se sme prepovedati iiskf i spis, «ko vsebuje žalitev vladarji ali članov vla« darskega doma. poglavarjev tujih držav, narodne skupščine, ako neposredno po« zivlje državljane, da s silo izpremenijo ustavo ali državne zakone, ako vsebuje hudo kršenje javne morale. O vsem tem bodo sklepala redna sodišča. Ustava v čl. 138. prehodnih naredb pripušča tudi prepoved izdajanja listov, ako izzivajo mržnjo proti državi kot celoti sli netijo verski in plemenski razdor ali poživljajo državljane, da s si o izpremenijo ustavo ali državne zakone. Načrt določa načelo odgovornosti za krivična dejanja pisca, urednika, izdaja« teli« lista in razpečevalca. Tisk sme svo« bodno objaviti svoje misli, vendar ne ■sme vsebovati obeležja kakega krivičnega dejanja. Izdnvanju listov se ne sine« io delati nikake zapreke. Dolžnost je. da se list prijavi političnim ohlastem. to pa ni nikaka preventivna odredba, temveč samo administrativna, s katero naj se zagotovi evidcnca listov in njegovih odgovornih faktorjev. Kot odgovorni urednik se smatrajo one osebe, ki vodijo redakcijski del lista in odločajo o sme« ri lista. Tak odgovorni urednik ne sme biti narodni poslanec, kakor tudi ne one osebe, proti katerim se je odredil preis« kovalni zapor, ki so obsojene radi zlo« čina ali prestopka iz koristoljubja ali zločina, oziroma prestopka proti javni morali. Zakon ščiti avtorsko pravo za vsa dela, tiskana v novinah ali v tiskovinah, ki se izdajajo od časa do časa. Prepovedi po čl. 13. vršijo prve pristoj« ne oblasti, ki pa so dolžne, da v 24 urah dostavijo prepovedano tiskano delo so« dišču, ki mora v 24 urah odobriti prepoved ali jo razveljaviti. List mora spreje« ti v tisk vsak popravek, katerega mu pošlje oblast, v kolikor popravek ni dva« krat večji od spisa, katerega je treba po« praviti. List mor« objaviti tudi popra« vek privatnih ali pravnih oseb, in sicer tekom dveh dni na istem mestu. Zakon usva:a načelno subjektivne odgovornosti Najprej odgovarja puatelj za vse, kar je podpisal, urednik pa za vse. kar se je tiskalo brez podpisa. Tiskar je odgovoren, ako se ne ve niti za pisca niti za urednika, oziroma ako se tiska brez označbe tiskarne. Izdajatelj je odgovoren v toliko, kolikor je aktivno sodeloval pri publikaciji. Razpečevalec in prodajalec je kriv, ako je vedel, da je razpečaval tiskovine, o katerih se je zavedal, da so po zakonu prepovedane ali ako se na tiskanem predmetu ne vidi niti, kdo je urednik, niti kdo je Izdajatelj, predmet pa vsebuje krivično delo. Krivična dela v smislu zakona »o: prestopki proti javnim interesom, proti časti zasebnikov in naposled dela čisto tiskarske narave. Za krivična dela proti javnemu interesu je določen zapor od treh mesecev do petih let, poleg pa še denarna globa Delikt proti časti je podan, al o se o fizični ali pravni osebi širijo neresničnosti, ki škodijo njeni časti, dobremu imenu, družabnemu ogledu, ali SRSKlCA O NAČELIH NOVEGA TISKOV ZAKONA. gospodarskemu kreditu, ali se potom tiska širijo sramotni izrazi ali izrazi pre-ziranja, omalovaževanja, ne da bi se navajala kaka dejstva. Za obrekovanje je določena kazen od 6 mesecev do 10 let zapora in globa od 20.000 do 200.000 Din. žalitev sodišča, vojske, javne oblasti ali sploh javnih funkcionarjev se kaznu-1 e od treh mesecev do treh let. Kaznivo je tudi objavljanie očividno izmišljenih vesti v namenu, da s tem vznemirja javno mnen«, ali v špekulativne namene, ki hi mogli vplivati na ceno žlvljenskih polreMčin. na vrednost denarja, državnih papirjev itd. Pri sodiščih se bodo posli za preiskovanje tiskovnih krivic poverili posebnim sodnikom, da se postopanje čim bolj po-•peši. Dokazovanje trnia največ 15 dni, zasliševanj prič največ pet dni, pravo obtožbe pa zastara v enem letu. Načrt tiskovnega zakona, katerega bo m!nlster Srskič jtitri predložil kralju v predsankcijo je povzet iz avstrijskega, nemškega in francoskega tiskovnega zakona. Nazadovanje komunistov pri volitvah v sovjete Moskva, 25. februarja, v. Nove volitve v sovjete, ki se vriijo seda i, so prinesle precejšnjo »manjšanje števila komanistič nih delegatov. Pri prejšnjih volitvah je bil« abstinenc« mnogo večja kakor pri sedanjih. Merodajni činitelji sovjetske javnosti trdiio, d« ta trenutni neuspeh ne bo izpremenil glavnih načel sovjet* skeg« sistem«. POGODBA RADI AVSTRIJSKE POSTNE HRANILNICE PODPISANA. Beograd, 25 lebruarja, p. Zunanje ministrstvo je dobilo iz R:ma sporočilo, da je bil včeraj po|>oldne podpisan sporazum med nnsledstvenimi državami glede razdelitve vlog in kreditov bivše avstrijske Poštne hranilnice. SMRT ADMIRALA IZ SVETOVNE VOJNE. Berlin, 25. februarja, s. Branitelj Dar« danel v svetovni vojni admiral Guido pl. Usedom je v 71. letu starosti umrl. Bil je turiki vojvoda in poleg maršala Li« man v. S«ndersa vrhovni poveljnik Dar« d»nel v svetovni vojni. GDANSKI KONFLIKT. Varšava, 25. februarja, s. Poljski listi javljajo iz Ženeve, da je juridični komi« tet pri Zvezi narodov oddal v vprašanju poljske železniške direkcije v Gdanskem za Poljsko neugodno mnenje. Odbor iz« javlja, da Poljska ni upravičena imeti na ozemlju Gdanskega železniško direkcijo. 25. februarja: CURIH: Beograd 8.40, New-York 520.30 London 21.78, Pariz 27.05, Milan 21.05, Praga 15.40, Budimpešta 0.0072, Bukarešta 255, Sofija 3.775, Dunaj 0.007335. TRST: Beograd 39.50 do 39.80, Dunaj 0.0340 do 0.0350, Praga 73 do 73.60, New-York 24.65 do 24 80, Curih 474 do 477; -dinarji 39.40 do 39.70, 20 zlatih frankov 94 do 95. DUNAJ: Beograd 1138 do 1142, Budimpešta 97.70 do 9850, Bukarešta 348 do 350, Milan 2872 do 2874, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3677 do 3693. Pra^ ga 2103 do 2113, Sofija 513 do 517, Curih 13.640 do 13.690, dinarji 1133 do 1138, dolarji 70.460 do 70.800, lire 2848 do 2868. PRAGA: Beograd 54.75, Rim 137-875. Nevr-Vork 33«, Curih 651.75. BERLIN: Beograd 6.72, Milan 1607, Praga 12.43, New-York 4.195, Curih 805ft Cilji nacionalne prosvetne politike ISKREN ODGOVOR NA NEISKRENE OČITKE. Osobje v Javni upravi služi državi In inora biti razmeščeno tako kot to zahtevajo javni nacionalni in državni Interesi. Osebna udobnost posameznikov mora stopiti v ozadje, v ospredje pa programska misel, kdor s srcem služi državni ideji, naj dobi prostor tam, kjer lahko kut državni uradnik tudi v prostem času svoje moči na prosvetnem polju posveti delti, s katerim utrjuje državno misel, vernost do ustave, notianio konsolidacijo. Separatistični uslužbenci morajo postati neškodljivi — in prvi korak za to je prc-meščenje v kraje, kjer strup defetizma, plemenske mržnje Itd. ne more preizdatno učinkovati. To so kraji službenega pobolj Sevanja. Ako tudi to ne zaleže In če se izkaže, da nekateri državn' uslužbenci stvo. Učiteljstvo Iz protldržavnega tabora se premešča, ker je njegovo delo v Soli posebno pa izven Sole usmerjeno tako, da direktno in indirektno podpira tendence, ki rušijo državo. Danes Imamo po naših selih pojave, da o Srbih spoh ne smeš spregovoriti prijazne ali bratske besede. Stariši odklanjajo nakup srbskih čitank za svoje otroke Iz same plemenske mržnje. V naših samostanskih šolah se goji izrazito duh verske nestrpnosti in mržn e do Srbov. Mnogo katehetov zanemarja verski šolski pouk In mesto tega agitira politično v šoli In zunaj nje. In vkn kot to služI pravilno pojmovanl državni koristi. Jesti državni kruh, pri tem pa državo v njenih temeljih rušiti, tega nacionalna vlada ne bo nikdar dopustila. Nesposobnost klerikalcev za delo v občinski samoupravi ZA MILIJONE TN MILIJONE SO POVIŠALI OBČINSKE DAVKE, LJUB-LJANSKO PREBIVALSTVO PA OD TEH BREMEN NIMA SKORAJ NOBENEGA HASKA. Ljubljana je dobila 8. februarja pi | sramujejo, za ngodno«tl svojih osebnih i kanske stranke službeno vprašaja. j" no hujskajo zoper drfavne dajatve. Nihče ne more braniti prevelikih bremen in Vsi moramo zahtevati, da »e čim preje • pozitivnim delom v Narodni skupKlnl sklenejo pereči izenačeval ni zakoni. Ni pa dvoma, da je občina kot prva samoupravna enota, prvi temelj ljudskega zadovoljstva. Dobro, pametno in smotreno občinsko gospodarstvo lahko ?orje ohčanov v zelo izdatni meri olajia, a lahko ga pa še silno poveča. Poslednje se y dogajalo pod klerikalnim režimom v Ljubljani. Klerikalci so kazali na pezdir v očesu dragih, bruna ▼ svojem komunalnem očesu pa niso videli. Največ radi njihovega bruna je bilo v Ljubljani vse nezadovoljno: nezadovoljni p*oducenM in konsnmentl. nezadovoljni obrtniki, trgovci, uradniki in delavci. Pred reorganizacijo na«e?a šolstva P-ograd, 24. fehmarja. V ministrstvu prosvete se pridno pripravljajo osnutki za reorganizacijo naSepa Šolstva. V tem oziru je značilno, kar 8e pripoveduje o debati, ki se je nedavno rrSila v ministrskem svetu ptvodom odobritve naknadnih kreditom za profesorske fonorarje. Minister financ je pristal na zahtevo gosp. P->hičeviča t>o Sestmilijoffc-kem kredit« za te honorarje Sele po doljrl mzpr>H in z zelo ostrimi re verza mi. Pri fpj «~»?p>t! vi se je z vseh strani ugotovilo, di» je Število gimnazij v na-Si državi preveliko. Kam pojde mladina, ki dane- Študira po univerzah ln trimnazliah? DnSevni' pmletsriiat je najstraSneiše gorje v drŽavi. Minister prosvete je to priznal ln poročni, da ie že imenoval komisijo za reditkclio gimnazij. ki naj obenm predlaga. kakšne Sole naj se mesto njih ustanove, čim nastopi ta redukcija, bo tndi prenehalo pomanjkanie učnega osohja. A kam pojdejo tisoči filozofov, ki Študirajo po naSlh univerzah? Po vsem tem izarleda, da se bo vprn Sanje pouka odprlo in reSevnlo poprej nejro se Je kedaj mislilo. Zakon o osnovnem Šolstvu je dovrSen, a pride le v strokovni pretrea. Vprašanje srednje Sole bo tndi le to leto stopilo pred našo javnost In zakon o visokih Šola'* bn storil konec raznim za«tar»lim nazorom. V tem poslednjem oziru je tiib-dn nnlverz zlasti Škodovalo nepremišljeno demonstriranje nrillkom upo-koiitve zatrrebšfcih republikancev gg Polica In Fnrca. Oba gospoda eta biln, ko sta stopila v Izvršilni ndhor repnbli zaslugi Efiiltnv napredne stvari ter po zaslepljenosti in kratkovidnosti socialističnega delavstva črni madež. S SG.*> glasovi večine nad 4000 glasovi Narodnega bloka je odnesel ljubljanski mandat dr. Korošec. Sele sedaj nvidevajo napredniaki, k? svoje dolžnosti niso izpolnili, kako veliko škodo so povzro principih domačega go Sf>odnrstva. Pameten gospodar in skrbna gospodinja mora gledati, da porabljata dohodke z največjo ekonomijo ln z največjo racionalnostjo. Slab iros[K>dar spravi kmalu ravnotežjp svo. jega gospodarstva v nered, zapravlji-vec na lahkomiselno živi na stroSke drugih, dokler ne pride na boben. Klerikalci so v ljubljanski občinski upravi pokazali, da niso kos niti tako malemu Javnemu gospodarstvu kakor Je občinska uprava. Skrnmno vzdrževanje občinske uprave se je pod kleri kalnim režimom tako neizmerno podražilo, da so dajatve Ljubljančanov za občino po zaslugi klerikalne gospode postale največje breme, ki nekatere sloje ljubljanskega prebivalstva naravnost uničuje, druge pa izpodvezuje v napredku. Glavni princip občinskega gospodarstva, ki veleva, da je treba občinarje čuvati pred nepotrebnimi dajatvami ter i najmanjšimi sredstvi do-sezati. kar največje uspehe za celoto, princip, da je treba tudi Stediti, so kle rikalci v ljubljanski občinski upravi samozavestno prezirali. Občinske davščine so neizmerno dvignili, dohodke Iz njih pa na zapravljiv in lahkomiseln način porabljali brez potrebnega čuta za poštenost in obzirnost pri upravi javnega denarja. Dosot in dcsetmllijo-nov dinarjev je žlo na leto iz žepa Ljubljančanov za občino, katere samoupravo so napravili klerikalci za nenasitno žrelo, ki ogroža že samo eksistenco ljubljanskega prebivalstva, ne da bi stale te velike žrtve vsaj v •količkaj upodni relaciji napram uspehom na korist občanov. Kaf .je imela Ljubljana od težko vplačanih desetmiiijonskih dajatev0 Koliko pametnih in dobrih novih stvari je ustvaril klerikalni režim? Malone vse je ostalo pri starem. Režim narodno - naprednih »sparovcevi je le doletela nesreča, da mu je sledil režim brezvestnih in praznodavih klerikalnih «cerovcev». Z velikanskimi milijoni so »cerovcis komaj vzdržali vse tA kar so preje ost varili in vodili z malimi stroški napredni in narodH • Klerikalci zadnjih čect let oeoresU- li to res tn je H ostajata voditelja r*-pnbllVanskejra pokreta. Moža sta to potrdila, dasi opozorjena na predpis zakona. h velja kakor Se marsi-k|p drujrod resnica, da staro hurSev-sko »akademsko svohodo* uničujejo Hstl. ki jo, sklicujoč se nanjo — zlorabljajo. Ko se začenja na vseh straneh * po metanjem In urejevanjem, je zadela prosvetna uprava na pretirano Steviln preparandii, ki vzeaiain toliko Število nčiteliic. da se ž njimi ne v6 kam. V Slo veni M so vrhu tetra še privatna ženska učiteljišča precej sumljive kakovosti, kier se srotovo dekleta ne tiče oneo-a. kar drŽava v času naeilonalne naie renesanse zahteva od učitelja. Ce bi bili Ttaliiani pred RO leti. ko so začeli stvariati italiianski narod iz ple mpnskih in partiknlaristlčnih komadi-čev. izročili svojo mladino nčitcliican^ iz papeževih šol. bi pač ne bilo dana šnje Italije. Odgovornost pred histori-io ie prevelika, da bi se smelo prenu *čatl jntrosl o vensko deco samostanskim nčitpllleflm in Se dalie trpeti, da ta set>aratist>čna leela Siriio svoio za stnrelosf. Učitelistvo postani duševni oficirski zbor države vreden vojaškemu oficirskemu zborn, ki si je toliV-o rlatih listov osirural v naši zpoilovini. Zato treba nacjtonafnesra duha. zravpn oa tudi smisla za disefnlfno. ki izkpti čnje malkontentstvo in ner?n5tvo ln razumeva, da se mora stanovski Interes vedno uvrstiti v občo narodno fronto. Pred razpustom belg'jske?a parlamenta V majn bi se Imele vršiti v Belgiji redne splošne volitve tako ra poslansko zbornico kot za senat. Toda razne okof-nosti so povzročile, da bo prišlo do razpusta parlamenta In do voPtev 5e pred tem rokom. Min. predsednik g. Theunis se nahaja namreč fe dali časa v težavah. Iz katerih ne more na.ti nobenega drugega Izhoda. On je katoličan, vendar nI včlanlen v katoliški stranki In nima od n|e nobenega parlamentarnega mandata. O. Theunis je neodvisen politik. To zadostu e. da so te začele kupičiti okrog njega kritike, spletke, grožnje. 2e dolgo časa vodi večina katoliškega časooisia sistematično ohrekovatao kam- panjo proti predsedniku vlade. Toda vsi napadi na kabinet so se dosedaj po vrsti izjalovili. To pot pa se zdi. da Theunlsov kabinet ne uide tvoji usodi. Zadeva je sledeča: Ko so I. 1921. pod režimom »svete edinosti* katoliki glasovali za spkišno volilno pravico moških, so sklenili s enaln-dvajsetorlco socijalističnih poslancev, med katerimi je bil tudi Vandervelde, In z nekaterimi senatorji s skrajne levice pakt, da se bo še pred volitvami 1. 1925. podelila glasovalna pravica pri provincljalnlh volitvah tudi ženskam. Ta pakt je bil kmalu pozabljen in marca L 1024, ko se je sestavlj?! zadnji Theunisov kabinet, je priSlo med katoliki ln liberalci do sporazuma, da se Izločijo Ir diskusije vsa »vznemirljiva* vprašanja. Naenkrat pa so se zmlsllll katoliki, da se mora še pred bližnjim koncem parlamentarnega zasedanja nujno obravnavati zakonski predlog o ženski volilni pravici, ki na i bi prišla do veljav že pri prihodnjih p""'lncljalnlh volitvah v Juniju t. I. Ženska glasovalna pravica pa je ravno eno izmed onih vprašan , ki .vznemirjajo In ločijo*, ker so liberalci odločni in nc-popuct| Iv! nasprotniki te reforme. Desn'"* s* poziva na pakt. kl ga je I 192*. sMenila z nekaterimi socijallsti In zahteva "d njih izpolnitev obljube. Ll-beralc' pa zahtevajo spoštovanje sporazum? kl so ga klerikalci sklenili z njimi Še-le lansko leto. Toda katoliki se delajo gluhe In inslstiraio na Izvršitev klero-socljaPstlčnrga pakta. Klerikalci so pač po celem svetu enaki, izraza »značainost* njihov politični besednjav ne pozna. Zato bodo že v drugič snedll dano besedo. Klerlvalno-liber»lnl p*k», na katerem Je s!onc'a vladna akcija, ie torej pokopan. Zato e ministrski sve* sklen'1 razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Zadnje dni februaria. ko bo objavljen tozadevni kraljevi ukaz. bodo demisiionirall vsi liberalni mlnistr' v zck protesta proti klerikalni nelojalnosti. Sam mln'strskl predsednik Theunis, kl pri»na,-a libeialno-klcrikalnl pakt in obžaluje, da so ga njegovi »prijatelji, prekrši", se ho prav rad odpovedal oblasti, ker je postal malodušen, utrujen in mu je dovolj Intrig, ki mu grene že mesece vlado Dal je razglasiti v levičarskem časopisju. da se bo takoi po volitvah (ki se vrše najkasneje 40 dni po razpustu zbornice) umaknil Iz politike In se posvetil velikim gospodarskim podjetjem, ki Jih Jc vodil, predno Je prevzel vodstvo državnih zadev Politične beležke -f- K k. pakt. »Slovenec* trdi v nekem dopisu iz Kočevja, da nI za volitve obstojal nikak klerikalno-kočevarski pakt. Pravi, da je program SLS, ie sam ua sebi dovolj jasen, da gredo lahko Kofevarjl zanj v hoj. Zadnje Je sleer selo pomemb na ugotovitev s ozirom na narijonalizem naMh klerikalcev, vendar pa je kljub temu res. ds so imeli klerikalei s Hočevarji glede vnlltev posebne dogovore In lutl izid volitev je pokazal, da je obstojal tako zvani k k. pakt. To dokazuje tudi nemška zahvala klerikalnega poslanca Skulja, objavljena * , v kateri hvali ta gospod zvestobo nemških Hočevarjev in občuduje njihovo disciplino. Skulju bi se prav nič oe bilo treba zahvaljevati za zvestobo in disciplino, ako bl ne imeli klerikalci t Nemci sklenjenega pakta. Vsebina tega pakta bo tudi vsakomur precej jasna, kdor pozna Šolsko politiko biv&ega prosvetnega ministra dr. KoroSra v Dsvidovičevi vladi. 2e takrat je imel dr. KoroSec z vodstvom vojvodinskih Švabov, ki določuje tudi smer nemške po'ilike v Sloveniji, sklenjen dogovor, da bo njihovo parlamentarno pomoč poplačal s koncesijami v šolstvu, kar je tudi v resnici storil. V tem smislu obstoja tudi dogovor med Nemci v Sloveniji, zlasti v Kočevju, ki pa je seveda poslal z zinago Narodnega bloka brezpomemben. Pokazalo pa se je vnovič, da so klerikalci za svoje strankarske koristi pripravljeni vedno izdati slovenske narodne koristi. + Iz politike SKS. V St Jemeju na Do lenjskem so pri nedavnih občinskih volitvah klerikalci hudo pogoreli, zmagali pa so združeni naprednjakl. Tudi .Kmetijski list. se veseli te zmage in pravi: .Klerikalna trdnjava je zopet padla. Končano je kler'kalno gospodstvo, strta njihova komanda. Kmet in delavec pa bosta uredila občino kakor bo njima prav In ne farovžu.* Tako se Je torej zgodilo v St. Jerneju. Zaradi LJubljane pa »Kmetijski list. takoj v drugem članku prekipeva jeze. ker smo povedali, da je SKS za občinske volitve stopila pod komando klerikalne palice. AH ne vidite kako smešni ste? — nam pravi visoki »Kmetijski list.. Da, resnično, on pravi trkof 4- Afera zagrebške Tipografi ;e. Davi. dovlčevska »Pravda, se ponovno bavl s famoznlm! članki zagrebškega »Jutarn e-ga lista., pisanimi »sa naročite strane* In navala, da ta »naročita strana* nI nihče drugi kakor dr. Dežman, ki je sicer direktor »Obzora., a je hotel svojo sled zakriti s tem, da Je svoie špekulativ-ne ekspcktoracije vložil v »Jutarnjl list«. Naratno, da »Pravda* dolžl kot glavnega Inlciatorja dr. Dežmanove pisarije — Pa-šlča, kl da Je preko ministra šurmlna hotel v Zagrebu povzročiti popolno zmedo. Toda jasno Je, kakor smo po dognanib dejstvih tudi mi včeraj navedli, da je le dr Dežman sam šel radikalom ponu at koncem Tipografijo. Da bl dvignil ceno, aH v skrajnem slučaju vsaj zagotovil naklonjenost radikalov, se Je začel v »Ju-tarnjem listu* laskati radikalom oa ra- čun samostojnih demokratov. Kako fe mož navzlic svojemu mentorja v ministrskem svetu — dr. Surmlnu — pogodil napačno razpoloženje med radikali, dokazuje članek v »Samoupravi., kl gladko za-vraCa vsa dr. Dežmanova prillzovanja. Dr. Dežmanova akcija Je torej propadla brez kake Pašičeve sokrivde. Vendar pa je. Interesantna teza, ki jo »Pravda, dostavlja ponatisnjen m dr. Dežmanovlm člankom: s Iz vsega tega je razvidno, kar mi neprestano povdarjamo: dokler opo* zicljskt blok ne bo v svoji sredini dosegel sporazuma o ureditvi driave, dotlej bo Pašič dejstvoval tako kakor dejstvuje; in to lahko opozicijskemu bloku silno škoduje. Blok ne sme sklepati samo o svo em zadržanju napram vladi, ker bi to bilo samo negativno delo, temveč mora urediti tudi pozitivno stran svoje akcl» je, doseči mora svoj notranji sporazum, nakar v sporednl akciji proti vladi utegne uspeti.* -f- Zanimive rtevilke. Zagrebške bk» kaške novine, ki jim je par ničel več ali manj postranska stvar, obiavljajo včeraj revoltantno informacijo, da je v Črni gori zaprtih: 501X10 (petdeset tisoč) ljudL Ako se bloknški tisk — kakot to spretno zavrača »Riieč* — postavlja na staro-slavno stališče, da je Črnogorcev skupno z Rusi 200 mill.onov, tedai bi se tem številkam še kakorkoli dalo verjeti Toda sama borna Črna gora nima za 50.000 jetnikov niti ječ niti ljudi. Kajti po zadnjem ljudskem štetju šteje Črna gora 198.076 prebivalcev, od teh je samo 98.1)85 moških, in med temi jih Je zopet le 43.935, ki so dopolnili 21. leto. Črna gora bl zatorej spričo 50.000 jetnikov premogla samo ženske, otroke in negodne mladiče. A kdo more veneti tej perfidnl trditvi, četudi ni sveže dospel Iz Črne gore? Cemu ne! Kdor je pristaš opozicijskega bloka, ver.ame In je blazen! -{- O terorju v bregalniškem okrožja. Ljuba Davidovič je pred dnevi poslal Pašiču pismo, polno pritožb nad terorjem t brcgalniškem okrožju P smo smo čitall kot scnzacijo dneva v škofovem listu. G. Davidovič je bil toll nekorekten, da gaje najprej objavii v novinah in šele dva dni zatem dostavil g. Pašiču. V tem p:s-mu je Ljuba Davidovič navedel kot največjega »mučenika. v brcgalniškem okrožju nekega Drakalovlča. Sedaj se je pa javil g. Drakalovič sam. In kaj pravi on? Pred pričami in velikim županom protokolarično Izjavlja, da najenerglčneje protestira, proti davidovlčevsklm manevrom, ki ga skušajo vmešati v sumljive posle. Drakalovič je izjavil, da nima ni-kakega konflikta z oblastmi ln da so vse navedbe o terorju izmišljene, ker so varnostni organi v bregalniškem okrožju docela korektni v svoj; službi. Poslanca Kosta Timutijevlč in Mihajlovič sta se na lastne oči hotela prepričati, kako je bilo in kako Je s »terorjem, v bregalni* škem okrož u, kl Ljubi Davidovlču tako beli glavo. Podala sta se torej osebno v Stip. Toda dognati nista mogla niti ene-ga slučaja »režimskega terorja* in sta zatorej bila moralno prisiljena prositi velikega župana za oproščenje, ker da sta bila premntcna, nakar je veliki župan izjavil. da proti Davidovlčevim navedbam vsekakor mora vložiti tožbo. Timotijevič In Mihajlovič sta se sestala tudi z Dra-kalovičem, kl je napram njima ponovil svoj protest, da ga davldovičevci zlorabljajo za svoje strankarske intrige... Povdarlti Je treba, da so krvave davidovi-čevske bombe o »teror u. v bregalniškem okrožju bile najjačji ln največji argument za jadikovanja o evolilnlh strahotah.. Kakor so davidovičevcl lagali tu, tako sc oni in vsi njihovi zavezniki kričali In lagali povsod drugod. Da ne bo pomote. Je treba opozoriti tudi na to, da sta gg. Timotijevič in Mihajlovič člana — Davi« dovičeve stranke! Po svetu — Opozicija proti Bethlenovf reakciJonami volilni reformi. Liberalni poslanci madžarske zbornice so napovedali naj-oatrejAi boj proti vladni rolilni predlogi. V političnih krogih se jpvori. da se strinjajo z liberalci v tem oziru tudi madžarski fašisti in krščanski socijalci. Celo v vrstah krščansko-nacijonalne stranke, kl ki listi nasprotno namiravajo, da je jftf'«-ski poslanik sam podpiral beg Hejaof-Tnnga, ki je pia;zaor»v aames^oa v I o- Samo nemško pivo 9 mariborskem okrožju Maribor, 25. februarja. Komaj se ie malo poleglo ogorčenje it s narodne javnosti radi prodaje Delni-Ike pivovarne v Laškem, edine slovenske jivovarne v mariborski oblasti, Nemcem, Je smo doživeli novo narodno sramoto n še občutnejšo narodno gospodarsko ?kodo, ki je posledica gornje prodaje. Povod je daia zopei grda dobičkaželj- JOSt. Pivovarne so Imele nedavno v Zagre-ju skupno sejo, kjer so hotele poleg drugega skleniti tudi povišanje cen pivu za 50 Din pri hektolitru. Mariborska pivovarna Ootz pa na to ni hotela drugače pristati, kot da ji konkurenti priznajo monopol v mariborski oblasti Pred osmini dnevi so to sramotno kupčijo, ki bo imela v mariborski oblasti nedopovedno kvarne posledice za slovenstvo, sklenili v Ljubljani: Gotz se umakne s proge Ljubliana-Zidani most-Zagreb; proga Zidani most-Celje-Poljčane ostane še nadalje skupno bojno polje; severno Polj-čan vštevši Prekmurje pa se morajo umakniti Gotzu in drugi mariborski pivovarni Tschelligiju 1 ubljanska Union z Delniško pivovarno. Podružnice Delniške z vsemi zalogami v Prevaliu, v Prek-mutju, Mariboru, Ptuju, Ljutomeru se opuste. Čeprav bo torej zaslužek in delovanje za vse konkurente mnogo lažji, režijski stroški mnogo manjši, odpadejo veliki prevozni stroški iz Laškega v Maribor in obratno iz Maribora na jug, se pivo vseeno podraži za 80 Dni pri hektolitru. Mariborski gostilničarji so zato včeraj že podražili pivo tudi v drobni prodaji. Seveda, sedaj ko ne bo nobene konkurence, bo to lahko. Sezija je tudi pred durmi, da se ne more vsesti nov konkurent. Pivovarni Gotz in Tschelligi, ki sta strogo nemški nacionalni podjetji, se smejeta in si maneta roke nad dobro uspelo kupčijo. Delniška je namreč po mariborskem okrožju silno priljubljena, zlasti po svojem porterju ter je na vsej črti izpodrivala Gotza. Sedaj so slovenski gostilničarji in konzun.enti zopet izročeni na milost in nemilost Gotzu v poljubno eksploataeijo kot pred volno. Obrat je seveda milijonski. Za nas pa pomeni to še v drugem oziru ogromno narodno-gospodarsko nazadovanje. Ne glede na moralno klofuto, ki smo jo doživeli, pomeni zopetuo razširjenje Gotza po mariborski oblasti tudi reaktiviranje cele vrste renegatov in nemških zagrizenetv, ki bodo dobili zaslužka 7. Gotzovimi podružnicami m zalogami. Celo v Prekmurje so jih vrgli. Pivovarna se bo lahko mogočno širila in tako bo prišel tudi v Maribor nov kader nemških uradnikov. Pivovdrski kartel nam je torej ustvaril mogočno novo nemško sesalko slovenskega premoženja v Mariboru. Naselitvi tuje slovanske Industrije delamo težave, nemški kapital pa nas nemoteno duši. Kam plovcmo? Organizacija študentov makedonstvujočih na beograjski univerzi Odkrit e tajne komunistične tiskarne v Beogradu je očividno šele prva nit za celo vrsto nadaljnih razkritij, ki dokazujejo, da je bila komunistična revolutonama organizacija pri nas mnogo resnejša ln nevarnejša, kakor se je prvotno domnevalo. Moskva je namreč svoj prvotni načrt in taktiko popolnoma spremenila. Videč, da je bila revolucija na sociialnl podlagi v Jugoslaviji brezuspešna, so prešli bolj-ševiki na drug teren. V naši državi, kier so kvalificirani in nekvalificirani delavci bol e plačani, kakor Intelektualci, ie razpadlo komunistično gibanje kakor mehurček Iz mila. Trajalo je samo toliko časa, dokler ni bila objavljena Obznana, nato pa se je komunistična stranka brez terorja, brez krvi ln skoro brez vsakega odpora sesula v prah. Ves komun:zem je obstojal zadnje čase samo iz nekoliko komunističnih voditeljev, ki so bili za to sijajno plačani iz fonda «Rdeče pomoči*, ter iz nckai mladih eksaltiranih ljudi. Med tem je Moskva izdelala nov načrt za Balkan. Politične zmešnave v posameznih pokrajinah in narodne manjšino naj bi po novem načrtu služile boliševi-škim ciljem. Zato je bila osnovana «R leča pomoč«, ki je bogato podpirala vse nezadovoljneže, na Dunaju in v Beriinu pa so bile ustanovljene posebne agencije, ki so postale središče ne samo balkanskega komunističnega gibanja, amp ik sploh vseh balkanskih političnih in plemenskih pokretov z revolucionarno tendenco. Največjo nado so polagali tiolj-ševiki v makedonsko revolucionarno organizacij kot najbojevitejšo in najstrast-nejšo na Balkanu. Sovjetska Rusiji je dala tej organizaciji na razpolago ne samo denar in tajno tiskarno »Rdeče no-moči«, ampak tudi svoje agente. Vsa ta propaganda je bila koncentrirana posebno na Ju?no Srbijo, kjer naj bi izbrjh-nila revolucija. V zadnjem času so naše oblasti opi-žale, da se v Južni Srbiji razširja o v tenkem številu izvodi raznih strogo prep )-vedanih boljševiških listov kakor: -La Pederation Balcaniauc«, bolgarski list »Naši dni«, moskovska »Pravda« iM Kljub najstrožjemu opazovaniu pa oblasti nikakor niso mor'e dnznati, odkod !n nu kak način se razširjajo ti listi po niši državi. Sele v torek se je beograjski policiji posrečilo odkriti tajno poštno zvezo med Dunajem in Južno Srbijo, ki e šla pri ko Beograda, opravljali pa so jo makedonski študenti beograjske univerze, ki na zunaj niso udeleževali nobenega javnega gibanja in tudi ne mešali v politik j, tako da so bila njihova imena popolnima nt poznana in policija ni mrgla obrniti nanie svoje pozornosti. Ti študenti so dobivali pakete z agitacijskim; listi in lepaki kot »vzorce brez vrednosti, in '.Ii prenašali poteni osebno v Južno Srbijo, kjer so ;ih tajno razdeljevali med ljudstvo potom svojih priiatcljev !n raznih boljševiških agrntov. Le po golem naključju je prišel en tak paket policiji v roke. Bil je ovit z običajnim sivim pa pirjem za pakovanje in opremljen z dunajskim poštnim žigom in avstrijskimi poštnimi znamkami. Naslov se e glasil: Nikoli Pavloviču, juristu v Beogradu, Prl-štinska ulica št. 22. Ko je policija otvoiilu paket, e našla v njem zadnje številke vseh gori navedenih prepovedanih boli-ševiških listov in vrh tega še dva tiskana proglasa, naslovljena na »makedonski narod«. List «La Federation Balcan:que. objavlja med drugim srbski članek z naslovom »Radidtv in solunski proces., v katerem ostro napada našo monarlrn in zahteva njeno uničenje z nas liein. Članek pravi med drugim: V nobeni drža.I na svetu ni ugodnejših pogojev za revo-luci o, kakor v Jugoslaviji. Potrebna je samo revolucijonarna organiz.aciia, ki n;:i omogoči napad na monarhijo z oboroženim uporom kmetskih in delavskih m.is. ELITNI KINO MATICA Program 26., 27., 28. febr. &arma.ntna f aajnova um razkošnem jilcjki« filma in»ei ii ljn«»i „Gospodarica dvorca MonbiioiT ki |a posnat * Rim. Kapa ju PtmpenU, P»rt cljo Ii Soreriti Predstave en: ' ,4.. 5„ 7. in 1.9 ljudje Le na ta način je namreč mogoče osvoboditi jugoslovenske narode. Samo ta pot je prava, vse drugo pa je iluzija. Iluzija sta tudi Davidovičev parlamentarizem in mirotvorno Radičevo republikanstvo. Policija nadaljuje z vso strogostjo preiskavo in je pričakovati že prihodnjih dni aretacijo več slušateljev beograjske univerze. Velik efalsifikacije čekov V torek ;e izzvala na Sušaku ogromno senzacijo vest o aretaciji Martina Gra-hariča, ki je bil prijet na sušaškem mostu v trenutku, ko je prihajal z Reke. Njegova aretacija je v zvezi s falzlficira-nimi čeki, ki so bili unovčeni pri raznih zagrebških bankah. Sušaška policija je nekaj poorei iz istih ozirov aretirala Italijana Ivana Moretta Pclegrinija, ki je bil izročen zagrebškemu sodišču. Pelegrini je podal pri zaslišan u dragocene podatke o delovanju dobro organizirane družbe ponarejevalcev čekov. Centrala te druž be je bila v Trstu. Palzifik3torji so preteklo leto pokradli v Vidmu (Udine) v neki banki cel šop bianco-čekov, ki pa Jih niso hoteli spraviti takoj v promet, ker so se bali, da ne bi prišla tatvina takoj na dan. Izpolnili so čeke najprej na male vsote, tako da niti manjši denarni zavodi niso mogli sumiti o njihovi pravilnosti. 2ivljenje Martina Orahoriča, ki se je preselil iz Sušaka na Reko, se je zdelo obmejnemu redar u Samaretziču silno sumljivo in zato je Orahariča neprestano opazoval. V pondeljek je prišla ponovno tiralica za Graharičem in Samard-žič ga je zato prijateljski povabil, naj gre ž njim na Sušak. Nič hudega sluteč, je ta ugodil niegovi prošnji. Cim pa je prekoračil most čez Rečino, ga je že zgrabila sušaška policija. Po zaslišanju e bil Graharič v torek popoldne prepeljan v Zagreb. Redar Boža Samardžič je dobil od podružnice neke zagrebške banke na Sušaku 25.000 D n kot nagrado, ki je bila obljubljena onemu, ki izsledi ponarejevalca čekov. Aretacija je izzvala na Sušaku tem večjo senzacijo, ker se pričakijejo nadaljne aretacije. V afero ie zapleten tudi neki borzni senzal. Oraharičeva mati se e iz žalosti, oziroma iz ohupa nad zločinom svojega sina, vrgla v Zagrebu na glavnem kolodvoru pod vlak, ki jo je popolnoma tazinesaril. (Glej domače vesti. Op. ur.) domotožju. Tudi nf mogel pozabit! svoflh starišev, ki jih je ostavil v Rusiji, dočim je Imet svuja dva otroka Jako rad. Mi-stulova so na odredbo zdravnikov do sli.'i na opazovalnico, ker se domneva, da je njegova abnormalnost familijarna. Pred kratkim se je njegov brat, bivši ruski general v Beogradu obesiL Oba otroka Mi-stulova, ki sta popolnoma zdrava, w ie policija vrnila materi. Celo najbolj očarljivi ženski obrazi nioraio trpeli na različnih razpokli- n&h, izsušen u kože, rde i'i itd. povzročenih po ostrem zraku ie mraza. Zadoičalo vam bo, alto uporabljate KREMO SIMON (Creme Simon) redno vsak dan o<> dovršeni toaleti na na vlažni koii. da se icognete tem malim nendohnostim ter ohranite mi liuo, fiueso in nežnost svoie kož ■. Prodala se povsod: » Za krema, pudar In milo Simon Prfuntgrli Si»an. 51. Fj St.khrtin. Parit Tragedija bivšega kozaškega of.c:rja V torek je v Beogradu Urginil ruski begunec Mistulov, ki je stanoval s svojo ženo in dvema 'tr 'koma na Topči-dirskem brdu. M'stulov ie vzel s seboj tudi oha otroka. Slučaj e vzbudil 1 r testu mnogo pozornosti, krr se je donne-valo, da se je morda izvršil kak zločin. Ze naslednjega dne pa je policija n.išh enega otroka Mistulova v tepčideskem drevoredu, pozneje pa tudi Mistulova samega in drugega otroka. Nahajala s*i se namrtč v splošni državni bolnici. Ml.-tu-lova so našli večer popre oncsveščmeg • blizu kavarne »l.epi izgled.. Dete c ležalo poleg njega okrvavljeno in umizi-no. Sestradani in izmučeni otrok je m:r-no spal poleg svojega očeta na cesti. Ljudje so spravMi oha v bolnico, kj :r ie prišel Mistulov kmalu zopet k zaves-l, a so zdravniki takoj opazili, da ima poškodovan mozeg. Gledal je ti po in se -ii t"0-ge! orijentirati. Na vprašanja splo'i ni odgovarjal in je padi! ponovno v nezavest Mistulov je bil v Rusi i kozaški oficir, njegova žena Olga pa zobozdravn'ca. ki je pred kratkim otvor la v Poincarejevi ulici v Beogradu svoj zobni atelje, dočim je njen mož delal sedaj kot navaden de-I vec. To je nanj silno slabo vplivalo in prčel se je vdajati pijači. Zadnje čase ic bil tudi zelo melanhuličen. Po iz.avi nj*-gi ve žene j. mno^o ' '• ' na Dopisi SKOFJA LOKA. Sokolska maškerada je uspela nad vse pričakovanje dobro, za kar gre zasluga aranžerju večera. — V nedeljo dne 1. marca sc ponovi drama obrojni udeležbi vseh društvenic. Posehna vabila se ne bodo razpošiljala. SLOV. BISTRICA. (Pogreb Alojzija Pinterja.) Pod tem naslovom odgovarja fSovenec« na naše objektivno poročilo o nečuvenem nasilju kat. duhovščine pri pogrebu dne 16. t. m. Z infernalno z obo in jezuitskim zavijanjem pretvarja fari« zejski dopisnik dogodek in skuša popra« viti škandal pobesnelih fnkirjev. Da bo vsa okolica vedela, kako sc je dogodek izvršil, cvo izpoved očividca: Ob 4. uri je prišel k g. A. Pinterju voditelj spre« voda s poročilom, da duhovščina ne gre ! s pogrebom, če se navzoči Orjunaši ne odstranijo. Zaprošeni so bili dekan in oba kaplana. Gg. dr. Pučnik, dr. Snuderl j in F. Pinter so se podali k ccrkvi v svr« ho intcrvenciie. Medtem ko je gospod dr. Pučnik iskal duhovnike, sta izstopila iz cerkve dekan Ccriak v ornatu in ka. plan Stiper. Dr. Snuderl se ic obrnil do Stipra ter g* prosil, ko mu je le>ta izre« kel sožal;e radi smrti bratranca Pinter« ja. da naj njemu na ljubo ne dela rodbini sitnosti in naj gre s sprevodom, češ, saj sta se s poko;nikom dobro poznala. Sti« per je odvrnil, da ravno dobro ne. da pa nikakor ne gre za pogrebom, čc so Oriunaši po'eg ter da jc v tem solida« ren s kolegom (So'incem). Na pripombo dr. Snutlerla, da so si v smrti vsi ena. ki in da ie s smrtio vse odpuščeno, ie Stiper odvrnil: «Ze prav — ali mi in Oriunaši ne spadamo skup!« Medtem se ie bil g. F. Pinter dekanu predstavil. Ko je temu dr. Snuderl rekel, da rodbina ne more gostov odganjati in so isti tudi iz« javili, da se ne odstranijo, se ic na vpra« *anie dekana predstavi! tudi dr. Snuderl. Stiper se je medtem s ponovno pripom« bo. da duhovščina in Orjuna ne spada skup, odstranil. Dekan jc nato rekel: »Tudi i«z se takoj odstranim, če bo Or« iuna Govorila'« G. Pinter je nato pnpom« nil, da naj gredo vsi duhovniki, nakar ne bo govoril nihče od Oriunc. Medtem je dospe! g. dr. Pučnik. Dekan mu je re< kel. da se takoj odstrani, če ho covoril na grobu, stal mirno pred cerkvijo ter Čaka) »a odločitev dr. Pučnika. Ta m« je l< «ii» odvrnil, da mn toliko takta ven> s t lahko zaupa, da bo vedel, ka) a« spe dobi govoriti. Dekan ga je suho pro« trgali: a Vi nimate dovoljenj« od ikolal Sicer pa, kaj boste govorili, saj nimate kaj povedati!« Ko se je dr. Pučnik obo« tavljal, je dekan stal in čakal na odgo« vor. Na ponovno opombo dekana, da so takoj odstrani, če bo govoril, je odvrnil dr. Pučnik, da ne bo govoril. Sele na to se jc dekan premaknil in odšel k pogre« bu, kaplan« pa sta ostala Joma. G. F. Pinter ni govoril na grobu, kakor laže »Slovenec«. — Vse mesto je ^e pod v ti« som tega nasilja in se vprašuje, zakaj je morali umrli nositi posledice radi sprem« stva Orjunašev in zakaj se uči, da ljubi« te svoje sovražnike, ko dela duhovščina nasprotno? Se za umrlega nima lepe be«. sede, ko prozorno piše, da je bil libera* lec po življenju. Le v tem smislu naprej, pa bo tudi pri nas kmalu odklenkalo klo« rikalncmu terorju. Oče umrlega je pristal SLS, menda se bodo njemu in drugim sedaj odprle oči. Z zadevo pa se bo fe pečalo sodišče, upamo pa, da bo tudi škof dr. Karlin kaplana premaknil kam v gore, ko odklanjata asistenco iz stran« karske zagrizenosti. KRTINA. Dne 5. t. m., ob priliki odli« kovanja g. župana Ivana Pirnata, ki na« čeljuje občini že nad 28 let, v občinskem odboru p« jc žc nad 30 let, je bila v Krtini lepa manifestacija za narodno edinstvo. Odlikovanec je znan borec narodno ujedinjenje in mož blagega zna« čaja, ki mu je pri srcu Ie dobrobit obča« nov. Njegova zasluga je, da se je v Kr« tini postavila šola in se tako otrokom prihranila dolga pot v.dobsko šolo. Kako čislajo občani svojega župana, so poka« zali na dan odlikovanja. Postavili so 14 visokih mlajev s tremi napisi in razobe« sili narodno zastavo. Ze prejšnji večer pa so naznanjali topiči slavje. Občani, praznično oblečeni, šolska mladina z dr« žavnimi in narodnimi zastavicami v ro* kah, zastopniki uradov, žandarmerije in šol, sosednji župani in številni prijatelji so sprejeli odlikovanca pred krtinsko šolo. V okusno okrašeni šolski sobi je potem g. srezki poglavar po lepem go« voru o zaslugah g. župana pripel odliko« vancu osebno na prsa zlato kolajno, na« kar je šolska mladina zapela državno himno. Učenka Micika Pavli je g. župa« nu čestitala v vezani besedi in mu po« klonila krasen šopek iz samih cigar, šol« ska mladina pa je s sprem!jevanjem kla« virja zapela posebno pesmico županu v čast. Imenom občine je čestital odliko« vancu občinski svetovalec g. Joško Zar« nik, naravnost krasna pa je bila čestitka Franceta Prelovška v imenu fantov. Po govoru šolskega upravitelja gosp. Ivana Smajdcka. ki je opozarjal na maloduš« nost, v katero hočejo zavesti naš narod brezvestni ljudje, se je g. župan z iskre«> nimi besedami zahvalil g. srezkemu po« glavarju s prošnjo, naj sporoči na naj« višje mesto njegovo zahvalo ter neomaj« no udanost dinastiji in Jugoslaviji. Sol« ska mladina je bila po slavju pogoščena nakar jc pričela še zabava za odrasle, Va je bila istotako prisrčno domača. ČRNOMELJ. V petek dne 20. t m. jc »Plesni klub« zaključil plesno šolo z obi« ča;nim plesnim venčkom. Kljub raznim težkočam se je pod vodstvom požrtvoval« nega p'esncga učitelja g. Slavko Mrovlje« ta pokazal znaten uspeh in spominsko dari'o je pokazalo hvaležnost plesalcev in plesalk. Želimo samo, da nas drugi predpust naš p'esni učitelj ne pozabi. ADLFŠICI NA BELOKRANJSKEM. V kolikor nam je znano, je vsako politi« ziranje v šoli prepovedano. Zato ne raz« umemo, kako si upa tukajšnji katehet vpraševati otroke v šoli, kdo čita »Domo« vino« in »Kmetijski list« in prepoveduje te časopise pod smrtnim grehom. Zahte« varno, da se tega političnega vcroučitelja pokliče na odgovor. Pride! Pride! Pride! Salambo ? Prid« t Prid« t Prid«! Pride! 3. f Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Četrtek, 26.: »Rosmersholm«. C. Petek, 27.: »Pepeluh. E. Sobota, 28.: »Vdova Rošlinka«. Izv. Nedelia 1. ob 15.: »Pepeluh«. Mladinska predstava. Izv. Ob 20.: »Veronika Deseniška.. Izv. Ljubljanska opera. Četrtek, 26.: Zaprto. Petek, 27.: »I op-dska sirotlca«. Vojaška predstava Izv. Sobota, 28.: »Smrtna tarantela in karak-terist:čni plesi.. B. Nedelia, 1.: ob 15.: »Mignon«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Celjsko gledališče. Nedelja, 1.: »Veronika Deseniška«. Začetek ob 16. uri. Mariborsko gledališče- Četrtek, 26.: »Kseni.a« in »Cavalleria 'usticana«. D. Kuponi. Gostovanje tenorista g. Cammarotte. Petek, 27.: »Vdova Rošlinka«. B. Kuponi. Ljubljanska drama. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja režiserja gospoda Hinko Nučiča bo v četrtek, dne 5. marca. Ob tej priliki se uprizori cOtliel-io». Naslovno^ vlogo bo igral g. Nučič. — V soboto, dne 7. marca bo goslovala v Ljubljani gospa Podgorska v glavni ženski vlogi Lenormandovih ».Izgubljenih duš>. — Pripravlja se premijera drame Andrejeva cMisels v režiji g. Skrbinška in obenem Arislofanova . Marcel C:ampi francoski klavirski virtuoz. (Po podatkih revije vCourrier Musical>.) Pariz, 22. februarja 1925. Marcel Ciampi, umetnik, ki ga bo na koncertu v petek 27. t. m čula Ljubljana, je odličen naslednik umetniških tradicij velike šole Liszta, Rubinsteina in Ritler-ja, nepozabnih klavirskih mojstrov. Rojen je bil leta 1891. v Parizu, sin znanih učiteljev petja gospoda iu gospe Ezio Ciampi ter nečak slavnega pianista Teodora Ritterja. Izšolal se je na pariškem koneervato- riju pri Rougnonu, Falkenbergu. Clievil-litrdu in Dičmerju ter dobil leta 19i'9. za svoj naslop pri konservalorijski produkciji sijajno prvo nagrado. Izpopolnil je poslej svoje tehnično obvladovanje inslrumenta in se umetniško razgledal po nasvetu neke prvovrstne umetnice, Rilterjeve in Rubinsteinove učenke. Ze prvi nastopi v Parizu in francoski provinci so mlademu virtuozu, ki je kon-certiral s priznanimi violinisti (Thiband, Enesco itd.) in z Ljubljančanom od lanskega koncerta dobro znano, odlično -rSo-ci«H6 d' Inslrumenls a Vent», prinesli popoln uspeh in vsestransko priznanje. Med svetovno vojno je ves čas služil vojakom in se je šele leta 1919. zopet mogel posvetiti koncertnemu delovanju. Nastopil je petkrat v Parizu, spremljal Enesca in Hekkinga ter ustanovil priznani trio Ciampi (Hayot in A. Hekking), ki je z odličnim uspehom nastopal v Franciji in inozemstvu. Dajal je samostojne koncerte (Concerts Lamoureux, Societo Philharmonique etc.) in ponesel svojo blestečo umetnost tudi v tujino, v Švico, Belgijo, Holauiisko, Španijo iu Anglijo. Ko ga je v Barceloni slišal znani čelist Pablo Casals, ga je takoj Izvolil, da ga bo pri pariškem nastopu spremljal na klavirju (Brahmsove Sonate za Čelo!). | Izmed preštevilnih in vsikdar kar naj-topleje sprejetih Ciampovih produkcij naštejem od bOTatih programov par več-| jih skladb, ki jih je virtuoz izvajal v Parizu ali onstran francoskih mej: Schuma-nov koncert, IV. Beethovnov koncert, Lisztov koncert, Bachov koncert, Paurč-jevo balado, IV. Saint-Saensov koncert, I Franckove simfonične variacije in pred-; vsem V. Beethovnov koncert, ki je od časopisja in publike prinesel umetniku občudovanje in slavo, izvirajoča od njegove ' zvišene umetnosti in brezprimernega tehničnega m.ojstrovanja. Marcel Ciampi je poleg virtuoza tudi glasbeni pedagog in komponist (številne pesmi, 6 etudes, suilo za violoncello in klavir itd.). Lansko leto je z največjim uspehom koncertiral v Parizu (Večer klav. sonat: Beethoven in Liszt) ia v vseh večjih mestih Belgije. Koncertna poročila ondotnih glasbenih revij in časopisov so polna odkritega navdušenja in pohvale mojstrovi prvovrstni interpretaciji. P. K-n. Marrel Ciampi v LjnbljauL Pod pro-tektoratom francoske družbe za razširjanje umetnosti v Parizu se vrši klavirski koncert, ki ga priredi pianist Marrel Ciampi v petek 27. v Filharmonični dvorani. Ciampi, pianist svetovnega slovesa je izšel iz velike šole slavnih mojslrov Lisa-ta, Rubinsteina ter Ritterja. Njegova umetnost je tako popolna, da je še povsod izredno navdušila publiko in izzvala največje priznanje. Ciampi je danes koncertni pianist, eden prvih v Franciji, poleg tpga pa še profesor klavirja ter avtor raznih komornih skladb. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 405 Razpis natečaja. Ministrstvo za trgovino in industrijo razpisuje natečaj za umetniško okrašen ovoj brošure o našem umetnem obrtu, ki jo bo ministrstvo i» dalo v francoskem jeziku povodom mednarodne razstave dekorativne umetnosti in moderne industrije meseca aprila 1925-Nagrad za načrte je pet: po 1500 Din, 1000 in tri po 500 Din. Tekmujejo lahko vsi umetniki, ki so naši državljani. Končni termin za predložitev načrtov je 15. marc. Natančne pogoje natečaja je dobiti pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, vladna palača. Važna konlercara v prosvetaem ministrstva. V petek, dne 27. februarja ae 6estanejo v Beogradu upravniki državnih in oblastnih gledališč iz naše države. Kot polnomočni delegati se udeleže zborovanja gledališki intendanti iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Ouijeka, Novega Sada, Skopi ja. Splita, Maribora m Sarajeva. Ka sestanku se bo razpravljalo prod« 99 LUKULO"- dišave v zavojčkih so najboljše. Domače vesti • Naša permanentna delegacija ▼ repa-1 vrsto borcev ta na?« osvobojen J« in Uje-raeljski komisiji ukinjena, Iz Beograda i dlnjenje. Bilo srečno! poročajo, da se je izvršila redukcija čla- j • Dr PlvkoTa zborovanja. Po zadnjem nov repnracijske komisije v Parizu. S j obširnejšem poročilu je imel narodni potem Je ukinjena ludi naša permanentna I slanec dr. Pivko zopet 3 lepo uspela zbo-delegaclja, kl je pet let zasedala v Pari- rovanja med svojimi volilci. Minulo ao-ni. Naš delegat v komisiji M. Boškovič boto je poročal na občnem zboru demo- ostane še nadalje v svoji funkciji; samo biu ne bo treba staloo bivati v Parizu. Ostali uradniki naše delegacije se bodo vrnili v Beograd. V Parizu ostane kot permanentni zastopnik naše vlade pri re-pararijski komisiji samo M. Gjurič, pomočnik prvega delegata. • Imenoraja In preureditve r ieleznl-Ski službi. Premeščeni so: dosedanji šef prog. sekcije Slovenjgradee Inž. Franjo Deberec sa šefa prog. sekcije Maribor kor. proga, inž. Milan Taler in Srečko Irannša, oba k prog. sekciji Ptuj. Progov-al mojstri Ignac Šerbee v PolJčane, Franjo Rotmnn v Laze. Karol Jančič v Maribor kor. kol. in Ivan Kumar v Račje-Fram. • Imenovanja v rudarski službi Iz Raj-henburga nam poročajo: G. Fran Janko-vii je imenovan zq višjega nadzornika spodnjega rova, gg. Anton Bračun in Mati:a Dornik pa za revizorja obratnih ventilatorjev. • Iifr^membe r državni službi. Zdrav-8fk-pri p ravni k dr. Fran Pebevee je iz za-kladne bolnice v Zagrebu premeščen k državni bolnici v Ljubljani. Dr. Fran Breznik je Imenovan za zdravnika-pri-pravnika v mariborski bolnici. Za pravne praktikanle so Imenovani Jura Lesjak, Davorin Gros In Stanko Moškon. Ivan Berčič, pomožni pisar pri okrajnem sodišču v škofji Loki je imenovan za pisarniškega pomočnika, Erna Garbun, pomožna pisarica Istotam, pa za pisarniško pomočnico v 8. skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu. • Izprememhe v vojaški službi. Imenovana sta: konjiški podpolkovnik Josip Vodopivec, doslej na službovanju pri komandi ljubljanskega vojnega okrožja, za načelnika konjiškega oddelka komande dravske divizijske oblasti; inženerski podpolkovnik Drasro* Dieloševič, doslej vršilec dolžnosti načelnika inženjersketra oddelka komande dravske d vizijske oblasti, za vršilca dolžnosti šefa gradbenega odseka inženjersko-tebnif.nejra oddelka ministrstva vo;ske ip mornarice. Upokojena Sta: bivši pehotni podpolkovnik avstroogrske vojske Rudolf Podkrajšek in bivši kapetan avstroogrske vojske AlojZ j Vavken. • Iz (Uradnega llstas. tUradni Hst» ljubljanske in mariborske oblnsti objavlja v št. 20. zakon o izplačevnnju vojne škode, prisojene po uredbi o povračilu z dne 90. junija 1920. s poznejšimi njenimi iz-premembami in dopolnitvami, na kar opozarjamo interesente. • Rapidni telefonski razgovori. Minister poŠte in brzojava je odobril, da se v mednarodnem telefonskem prometu uvedejo takoimenovani ek-eija ima svrho, da se prouče in ugotove osnove za nadaljnje delovanje poštne hranilnice tako glede prometne službe kakor tudi glede zbiranja hranilnih vlog in pto-donosnega nalaganja prebitkov hranilnice. • Himen. Koncipist pri tukajšnjem oddelku za trgovino in industrijo g. doktor Gašpar Pekle se je prošlo nedeljo poročil z gospodično Ljudmilo Pišfanee Iz Ljubljane. Dr. Pekle je eden izmed prvih slovenskih oficirjev, ki so stopili v Eačrtu gledališkega zakona. Stari zakon o gledališčih je izven veljave, ker je nemo-goč že radi razvrstitve igralcev, katere je prosvetno ministrstvo nedavno kategoriziralo. Mnogo igralcev se je radi te kategorizacije pritožilo. Cujejo se glasovi, da bo v kratkem okolu petdeset starejših Igralcev, ki pripadajo deloma stalnim gledališčem, deloma potujočim gledališkim družbam, upokojenih. Beograjska sekcija Udruženja igralcev je živahno na delu, da fevojuje za svoje člane čim večje ugodnosti. Materijal, ki ga je društvo pripravilo, je zelo obsežen. Razstava slik t Zagrebu. V nedeljo, 1. marca se otvori v prostorih zagrebškega velenejma kolektivna razstava slik g. Slavka Tomerlina. Tomerlinovi motivi no vzeti večinoma !x narodnih običajev, Cbno lepa je njegova ornamentika. lava v Zagrebu bo odprta dva tedna. Po zatvoritvl te razstave prenese To-merlin svoja dela v Pariz. Novitete ▼ sagrebJkem gledališču. — Dodatno k naši beležki o novostih, kate- kralske organizacije v V< rlcjn, v nedeljo jo razpravljal na sestanku izobraževalnega društva v Svetinjah pri Ormožu o za konskih predlogih, ki pridejo pred novo skupščino v Beogradu. V pondeljeb pa je govoril o političnem položaju v Račah na sestanku, ki se ga je udeležilo nad 40 v> lllcev. V Račah se snuje krajevna organi' zacija demokratske stranke. * Nemška gimnazija v Vršen zaprta. Na odredbo prosvetnega ministra so v torek zaprli nemško gimnazijo v VrAcu * Smrt velikega hrvatskega rodoljuba na Reki. Na Reki je dne 23. t. m. v visoki starosti 87 let umrl baron Juraj Vra-niczany-Dobrinovič, Član znane hrvatske rodbine, kl je v dobi narodnega preporoda igrala znamenito vlogo. Na Reki, kjer je bilo stalno njegovo bivališče, je bil Juraj Vranirzany-Dobrlnovič inicijalor in Izvršitelj mnogih narodnih, kulturnih io gospodarskih pokretov ln institucij; deloval pa je tudi na znanstvenem polju ter bil dolgo vrsto let delaven član direkcije društva prlrodnih znanosti na Reki. Težko ga bo pogrešalo tudi dijaštvo gimnazije na Su*aku, katero je vedno radodarno podpiral. V dobi prevrata je bil pokojnik častni predsednik Narodnega veča na Su-šaku-Reki. * Smrt jngoslovenskejja učenjaka v Angliji. V Herveu pri Brlghtonu v Angliji je umrl te dni v starosti 80 let znani bak terijolog, dr. Edmund Klein. Rodom \ Osijeku, Je Klein študiral na Dunaju In se okoli leta 18(50. preselil v London, kjer je bil Imenovan za profesorja. Njegova bakterljološka raziskovanja so vzbudila v učenjnških krogih veliko pozornost. Angleška vlada ga je poslala v študijske evrhe v Afriko in Indijo. V svojem roistnem kraju je bil zadnjikrat pred 40 leti. * Napredna smaga v St. Jerneju na Do lenjskem. Poročali smo že. da so se vršile 22 f m. v St. Jerne!u ponovne občinske volitve, Pr' prejšnjih je dobila namreč napredna lista en glas več kakor klerikalna, pa so jih klerikalci razveljavili, ko so bili na vladi. Računali so, da bodo ta glas veČine te odbili, a so se poS'eno ureza IL Pri nedeljskih volitvah je dobila namreč napredna lista 420 glasov, klerikalna pa le 410. Mesto enega smo dobili sedaj 19 glrsov večine. Naprednih občinskih odbornikov je 13, klerikalnih 12. * Kaj b« « našo dero? Prejeli »mo Cehi to že lepo organizirali počitniške kolonije slabotnih otrok, ki bodo uživali dobrote morske kopelji v Gradežu In drugod. Nujna potreba bi bila, da se zavzame tudi pri nas kdo za »lično akcijo, da se omogoči ludi naši bolehni ded bivanje na sinjem Jadranu. Mnogo staršev je, ki bi radi poslali svoje otroke na morje, pa se ne vedo kam obrniti. Mogoče bi se zanimal za to velevažno akcijo zdravstveni odsek? Prosimo! * Vozna cena na češkoslovaških železnicah. Kakor razglaša generalna direkcija državnih železnic v Beogradu, so se * dnem 1. februarja 1925. na češkoslovaških državnih železnlrah vozne cene za potnike ln prtljago zvišale povprečno za deset odstotkov. * Pohorje smučarjem. Iz vodstva mariborske podružnico SPD. nam poročajo, da je zadnje dni padlo po Pohorju nad Mariborom Čez pol metra »nega, ki je prašnat ln torej kot nalašč za smučarje. Temperatura znaša 3 stopinje pod ničlo. Za krasno priložnost smučarskega športa na Pohorju se zanimajo poleg Zagrebčanov tudi Ljubljančani. Obe koči na Pohorju, Mariborska in Ruška sta seve celo zimo odprti In oskrbovani. * Proti »debelosti deluje s kolosalnim uspehom samo »Vilfanov čaj». Dobiva 6e v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prl-luz 71. * Orkan v Sarajevu. V Sarajevu in delu vzljodne Bosr>e je divja! t« dni strašen vihar, ki je napravil mnogo Škode. Kako silen je bil orkan, dokazne dejstvo, da je prevrnil tndi en minaret na neki turški d?amifi v Paraievu. * Zaplenjeno kolo. 2andarmerlJ»ka «ta-nlca v Medvodah je pred nekaj dnevi zaplenila v Gorenji vaol moško kolo neznane tvrdke s tovarniško znamko 140.988 Kolo Ima navzdol obrnjeno krmilo, Je Črno pleskano, plašč na zadnjem kolesu je rdeč. na prednjem pa siv. Oba plašča sta še dobro ohranjena. Kolo je pred časom prodni v Gorenii vasi znani tat Ciril Bregar, ki se nahaja sedaj v zaporih. Lastnik kolesa naj se obrne na iandar-merijsko postajo v Medvodah, * Vetka tatvina v Sarajevo. Parajev-ska policija je prišla na sled velikim tatvinam. ki so se vrši.e v poslovnih prostorih tvrdke »Ferrum d. d.» Tatvine )e vršila Ana Luketlč sln?.kln'a pri ravnatelju ln glavnem deln'č.irju tvrdke A. Racherju. S pomočjo svojeera zaročenca šoferia Glttšca jc « ponarejenim k!jttft»m ponoči odpiral* poslovne prostore. ?ko- »n najboljše io naioeoelSe. kajti trpeinnat enega n»r» nogavic s žigom In toamko (rdečo, sodro ali alato) „kljn£" J« lata kot trpeinoat Hirih 1 drugih, parov. 93/» Kupil li priprtih n! Peri s Samobelinom! V četrtek, petek in soboto tragedija francoske kraljice V glavnih vlotrah • Diana Karenne, Erich Kaiser-Titz, Ernst Hofraann in Wilbelm Dielerle. 10 2» ♦.KINO IDEAL44 re pripravljata zagrebška opera in drama, moramo omeniti še Io, ds pripravlja dra-1 da znaša nad 100.000 dinarjev. Aretiran ma tudi Krteževo delo »Michelangelo Ruo-j je rp7en Ane Luketlč tudi njen oče fe šo- narotliv Krleža je napisal to* dramo že pred več leti ter jo je natisnil v svojem tedanjem «Plamenu», katerega je Izdajal akupno z Avg. Ccsarcem. Vlogo Michelangela bo IgrBl g. Sološek. Istega dne kakor rMIcbelan^elos se uprizori tudi eno-dejnnka »iiek. Samomor rad! ponarejenih čekov. le včeraj »mo poročali, da je v Zagrebu v torek dopoldne na glavnem kolodvoru povozil vlak neko «V—70 letno starko In Jo popolnoma rarmesaril. PolMIa je sedat ngotovila njeno identiteto. Rila ie to Ana Grahanč Iz Istre, ki je izvršila samomor Iz žalosti, ker nj*n »In zapleten v veliko afero glede ponarejenih bančnih čekov v znesku 800.000 Din. fz Ljublian® — Osebna vest. Predsednik gerent« skesja sveta za oskrbovan ie občinskih opravil g. dr. Dinko Puc le v nujnih ob« činskih zadevah odpotoval v Beograd ter otlpadejo todi tega oblčainl spreiemi strank v četrtek in soboto, dne 26. »n 28. februar i». u— Triglavanomf Vabim vse bivše Trii gl»v«ne. da se udeleže sestanka v petek dne 27. t m. oh pol 21. uri v restavraciji »Zvezda*. — Dr. Alolzlj Praunsels. u— MaSkerada dm»tva tu zgradbo so« kotskega doma v Soodnll Slškl. ki se |e na pustni torek vršila pr| g. Valisvcu, ie uspela ne le v gmotnem, ampak tudi v moralnem oziru naravnost siiaino. Se danil odbor, kl ima na letošnjem pro« gramu končnoveliavno flnanslrsn'e In pričeteV gradbe s»me, ie pokazal, d« le njegova enerplčn« »kcii« že pričela. Na« val pri prireditvi |e bil neverjetno ve'l« kanski. Z zadovoljstvom smo opazili, d« ie bil na (bolj zastopan de'»vskl stan. Za« man p« smo pričakovali naših starih n«» prednih priiateliev. Ic«»e"ih večina je naj« brž vre'« to pot vabila v koš. u— Predavanje v društvu «SoČa». V ohotn dne 28. t. m. predava g. prof. dr. Jože Rus o temi «Srhl In mi*. Poskušal ho dstl pojs«nl'» nekaterim razmeram v narodnem žfvlicniu naših bratov S-bov. Po predavanju vese'* domsča zabava. Začetek ob pol 21. Vstop prost. u— Slavnostni koncert Dečjega in ma« terinskega doma kralfice Marije, k! bi se imel vršiti v pondelick dne 2. marca, jc vs'ed nast»'ih zaprek preložen n« pondePek, 6. april«. 404 u— Brezplačen tečaj za srbohrvaščino se prične v petek dne 27. t. m. oh pol 8. uri zvečer v Šentjakobski Soli. Tečaj trs« ia dv« meseca, vsak teden po poldrugo uro. Ako hoče še kdo ohiskovsti ta te« č»l, n»| »e priglasi v petek v Šentjakob« ski šoli. u— Zveza društev privatnih nametten« cev Slovenije priredi v četrtek dne 26. t. m. oh 8. uri zvečer v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cesti predavanle o »Sotrudnlškem zakonu*. Vstop ptwt. 409 u— Koncert na Viču. V dvorani Sokol« skeg« dom« n« Viču priredi pevsko dru« štvo »Ljubljanski Zvon* v nedeljo dne 1. marca zvečer koncert. 407 u— Umrli v Ljubi |anl Včer«j so bili prijavllenl sledeči smrtni s'uč«ii: Roza Kavčič, vdov« dvorneg« svetnik« In po« sestnie«, 54 let. — M«rij« B«n, žen« pošt« neg« poduradnik«, 51 let — Darink« Sal« berger, golenk« trgovske šole, 18 let. — Marii« Senk, zasebnic«, 58 let. — Rosa« H j« T«ler, h« tov«m. delavea, 11 dni — Anice M«gerl, mehanikov« hči. 23 mese« cev. — An« Pet«č. vdov« toh«č. delavc«, 65 let — Rudolf Smrekar, sin skladišč« nega delavc«. 11 mesecev. u— Pomladanske porotne razprave v Ljubljani Porotne razprave pred ljub« Ijanskim porotnim sodiščem se začnejo, kakor »mo že poročali, dne 2. tnarc« In so zaenkrat določeni »ledečl slučaji: dne 2. marca dva s!uč*ja hudodelstv« pone« verhe; 3. m«rc« Josip Fls In Miha Me« serko (uhoi); 4. marca Vinko R«vnih«r (goljufija) in Josip Bevc (uboj): 5. mar. ca Pavel Ilija in Franc Klemen (goljufi« Je); 7. marca Ladislav Zibert ia Mertia Petek (tatvin«) in 9. marca dve tajni razpravi radi posilstva. Nadaljne razpra« ve se bodo ie razpisale. u— Vandallzem. Na novi stavbi v Aš» kerčevi ulici nasproti državne tehnične srednje šole jc opazil v torek zjutraj »tražnik. da je tekom noči nepoznan zli« kovec ukradel iz oken, odstranlvši preje kit. več šip, dočim je vse druge šipe, skupno 42 razbil. Za nepoznanim storil« cem policija pridno poizveduje in je upa« ti, da bo surovel dobil n« primernem mestu za svoje dejanje temeljito pla« čilo. u— Policijske prijave. Od torku n« src« do so bili prijavljeni policiji »ledeči »Iu« čaji: I prestopek kaljenja nočnega miru. 1 prestopek izzivanj«, 4 prestopki cest« neg« policijskega red«, 2 prestopka pre« koračenla policijske ure. 1 prestopek pi« janosti in razgrajanj«, 2 te'esn! poškodbi, I goljufija ln I ogenl. Aretaciji sta se Iz« vršili dve in sicer obe radi prestopka bc« račenja. u— Ogenj v stanovanju. V torek po« poldne jc 12«letna hči delavca Ivana Do« linarja na Selu št. 34, Frančiška, iska'« pod posteljo neki predmet. Da razsvetli temni prostor pod posteljo, je prižgala svečo. Pri tem pa je ravnala tako nepre« vidno, da je zažgala iz žimnice visečo žimo. Postelja ie bil« mahom« v ognju in obstojala je nevarnost, da se požar razširi. K sreči so na vpitic otrok prihl« tele druge stranke, katerim sc jc posre« čilo oceni kmalu udušlti. a— Nevaren bolnik. P«-ed nekaj dnevi je pobegnil fz opazovalnega oddelka jav« ne bolnice 30«letnl delivec Iv«n Vrečer. doma iz Škofje v«si pri Olju. Vrečer je h«j^ nekoliko slaboumen, vendar p« je to'iko prebris«n. d« je tekom nck«j dni izvršil že več t«tvin po mestu. Nev«rne« ga »bolnika* zasleduje sedaj policija. Z le 9 uri na d«o, sito m odeleiite u^aeg* •erala x« izdelnv»B410 Kriiiaik Suako. z življenja in sveta Strašen umor v Budimpešti V četrtek so odkrili v Budimpešti stra-fcn umor, ki se je moral pripetiti prl-iližno pred dvema mescema. Ore, kakor fažejo vsi znaki, za roparski umor, či-tar žrtev ie postala mlada dama iz ta-cozvanega poisveta, Amalija Leirerjeva Nestečnica je stara 26 let in je izredno lepo, plavolaso dekle, hči gostilničarja Samuela Leirerja v Budimpešti. Umor le MI Izvršen v enem najprometnejšlh delov mesta, na Terezijenem vencu št. 6 ln olhče v hiši ni vedel, kaj se skriva za za-jrtimi vrati stanovanja, ker je bila Leirerjeva po večkrat na leto odsotna za 3al e časa. Dekle je imelo razmerje z veletržcem Teodorjem Kerstensom iz Amsterdama, ki se mudi večkrat na leto po več dni, tudi cele tedne v madžarski prestollci in ludi potuje po deželi. Kerstens je opremil svoji ljubici v Budimpešti lepo sta-aovanie, obstoječe iz dveh sob in predsobe in Je tudi sicer skrbel zanjo, da ni trpela pomanjkanja. Kadar pa je potoval po deželi, jo je vedno jemal s seboj. V četrtek je prišel Kerstens zopet v Budimpešto in se takoj odpeljal k svoji Amaliji. Ker so bila vrata zaprta, se Je povrnil z očetom prijateljice. Poklicala sta ključavničarja, ki Je odprl vrata. Ko sta stopila moža v spalnico dekleta se jima je nudil grozen prizor. Lepa Amalija je ležala na svoji postelji, noge malo sključene in roke široko razprte, v eni je stiskala še svoje reformne hlačice. Oblečena je bila samo v nekak svilen Jumpcr. Dekle je bilo mrtvo, strahovito umorjeno. Truplo, ki je že razpadalo in razširjevalo strašen smrad. Je bilo prek in prek pokrito s strjenimi krvavimi madeži. Krasni rdečkasto-plavi lasje dekleta so bili razpuščeni preko blazine. Na postelji In na tleh so bile črne mlake strjene krvi. Pri ležišču je ležala razmetana obleka, iz česar se da sklepati, da se je dekletu, ki je bilo sicer navajeno na red, mudilo priti v posteljo. Policija, ki je bila hitro obveščena o strašni najdbi, je ugotovila, da je bilo dekle umorjeno s sekiro. Smrtni udarec, nemara prvi, jo je zadel na sence. Na spodnjem telesu pa tudi drugod po životu Je imelo truplo več strahovitih ran, povzročenih z vbodom. Leirerjeva se Je še malo smehljala, iz česar sklepajo, da jo je zadel smrtni udarec nepričakovano. Iz okoliščin, kako se je našlo truplo in iz ran na spodnjem delu telesa so prvotno sklepali, da gre za umor Iz pohotnostl. Kmalu pa se je Izkazalo, da gre le za roparski umor. Na mizici sta bila dva kozarčka z ostanki likerja In zavoj francoskih Igralnih kart. Vse kaže, da sta se nahajal! v sobi dve osebi, da sta pili liker in Igrali karte. V sobi se Je našel dar doslej brezuspešno. Prijetih je bilo že več oseb, pa so bile izpuščene, ker so dokazale svoj alibi. Čudno vlogo Igra oče žrtve, stari Lei rer. Gotovo je, da je govoril s svojo hčer ko zadn.ikrat 22. decembra. Ugotovili so, da je pravzaprav spoznal Leirer svojo hčer šele pred štirimi leti pri pogrebu njene matere. Amalija je bila v oskrbi pri svoji materi, od katere se je mož ločil že v zgodnji mladosti svojega otroka. Ves ta čas se mož ni brigal za svojo hčer. Policija je postala pozorna na gostilničarja, ki velja za čudaka In velikega skopuha, ki mu Je denar vse na svetu. Oče žrtve je privolil v razmerje, ker je upal, da bo imel od njega gmotni dobiček. Na redarstvu se je zapletel v protislovje, iz česar sklepajo, da mora biti v kakršnikoli zvezi z umorom. Kakor poroča budimpeštansko časopisje, je prišla policija že na sled morilcu Leirerjeve, vendar ga še noče prijeti, ker hoče imeti zadnji, odločilni dokaz. Pač pa ga Je dala strogo nadzorovati. Govori se, da ne more biti morilec nihče drugi kot oče sam, ki je v svojem skopuštvu zmožen vsakega zločina. Vendar govori proti tej domnevi več razlogov. Sum se bolj obrača proti nekemu drugemu prijatelju dekleta, elegantnemu gospodu 30. let, v čigar spremstvu so Jo zvečer večkrat videli na cesti. Pravijo, da se je Amalija vrnila z njim dne 21. decemnra zvečer precej zgodaj s koncerta. Priče so izpovedale, da Je Leirerjeva imela rada tega prijatelja. Vsekakor bomo poročali č'ta tel jem, kako se bo stvar nadalje razvila. Prekinjen sežig trupla V petek je nmrla v Meranu na Jnž- nem Tirolskem 19 let stara Berta Miil-lerjeva iz imovit« rodbine. Dekle je, kakor se govori, pred svojo smrtjo večkrat izrazila željo, naj bi njeno truplo sežgali. Ustrezajoč želji pokojnice. bi se imel izvršiti gežig trupla v krematorijn na pokopališču v Milanu, ksmor je dospelo v soboto v treh krstah, kakor to določajo železniški predpisi. Ko so bilo končane predpisane formalnosti, so prenesli truplo v krema torij ln ga položili v peč, iz katere se je kmalu začel dvigati dim. Sežigu so prisostvovali stric pokojnice. njena prijateljica, nadzornik pokopališča in nekaj drugih ljudi. Naenkrat pa je prišel ukaz, da je treba takoj ustaviti sežig. Ia Rolcani je f>os!alo namreč tn mošnje državno pravdništvo brzojavko, na podlagi katere je interveniralo ohla«tvo. Truplo so takoj prenesli v hladilnik. Brzojavka iz Bolcana ne navaja ni-kakega vzroka za ustavitev sežiga. Govori se. da so pričela obla^tva »a Naslednji dan to Kahnoriča odvedli pred španske oficirje, ki so mu sporočili, da mora stopiti v špansko vojsko, da m bori proti Marokancem. Vsa izmikanja so bila zaman, mladenič Je b0 takoj odposlan na fronto. V borbi se je moral aktivno udejstvovatl, ker so ma Spanci grozili, Aa ga sicer nstrele. Po večdnevni ljuti borbi je bil končno ranjen. Kalinovič, ki je postal žrtev brvzveat-nega španskega špijona, je sicer večkrat skušal pisati svojim roditeljem v Beograd, a Spanci so vršili nad njiut strogo kontrolo in uničevali vsa njegova pisma. Dobi »-a! je le slabo in presta no hrano, bojevati pa s« je moral v svoji civilni obleki. Nekoč je prosil za zdravniško pomoč, a ga niso pustili v bolnico, češ da je zdrav in da že poznajo podobne »trike«. Po groznem trpljenja je končno sklenil, da pobegne, pa naj ga tudi doleti smrt na begu. Bila je temna noč in Spanci ao bili Iju-to borbo. Kalinovič je zapustil španski strelski jarek in pobegnil k sovražnika. Pod ostrim strelskim ognjem je dospel do neke barake, kjer je prebil eelo noč (n nato zjutraj krenil dale, ne vedoč ne kam ne kod. Po dveh dneh je končno srečno dospel do obale, kjer se je nkrcal na francosko ladjo in se po kratkem bivanju v Parizu vrnil v svojo domovino. Nenavaden vzrok vloma Policija ie prijela v nedeljo na Dunaju mehanika Ivana MiHcha, o katerem Je dokazano, da je povzroči! "eč vlomov. Med drugim jc pregovi ril Iva mlade il-ča, da sta vlomila pri njegovem tastu, krotkem mojstra Karlbergerju. Kakor se Je sedaj Izkazalo, se ie hotela gospa Mlllchova, ki je šla k svojemu očetu, ločiti od svojega moža. Da bi se maščeval nad svojim tastom in odvzel žen! denar, ki ga Je potrebovala za pravdo, je povzročil mehanik vlom. Mlllch Je skušal na vse mogoče načine preprečiti, da hI prišlo do sodne razprave o ločitvi zakona. Bal se Je namreč, da ne bi prišlo, kar se je sedaj tudi res zvalilo, na dar., da Je bigamlst Mlllch se je da! namreč ločiti od svoje prve žene, pretopil k pro-testantlzmu in se potem '-dal evangelj-skemu župniku, ki ga je poročil vdrugič, za samca. X Španska v Budimpešti. V Budim, pošti se je pojavila hnda epidemija grine, ali kakor se navadno imenuje, španske bolezni. Žensko gimnazijo v notranjem mestu so morali laradl stva, ki so ga itak kazala le na zunaj, t mouthu vzame na krov tovor premo« in se povrnila k malikovanju. Začeli so zopet motiti k svojemu bogu Ognju. Upajo namreč, da bodo na ta način potolažili ognjenik, ki je po njihovi veri predstavnik boga Ognja. X Povratek «Buckau» iz Anglije. Nemška jadrenica »Buckaui. ki jo je opremil infenjer Flettner z rotorji napravila svojo prvo daljšo voinjo tz ga. določen za Hamburg. Računajo, da odpluje Jadja k SkotSke še ta teden. X Viljemova 591etna sestra se moži »Beriiner Zeitung aru Miltag* poroča iz Bonna, da se misli sestra eksoesarjs Viljema, princesa Sehauraburg - Upre zopet omožiti in sicer v meščanskem krogu. Princem je vdova in star* M Gdanska na Škotsko. Na vsej poti se j let. Ostali člani bivSe dinastije se po je Izvrstno obnesla in dokazala veli*! roki seveda proti v j jo i vsemi silami, kansko važnost Flettnerjevega izuma. V pondeljek je izkrcala ladja svoj tovor, več sto ton lesa. »Buckau* se v par dneh povrne v Nemčijo. V Grange- sicer ne toliko poroki kot taki, ampak temu, da se hoče vdova omožiti s navadnim plebejcem. Po slovanskem svetu Vesti iz Poljske Vargava, 6re»U februarja. Početkora februarja je Poljska sklenila konkordat z rimsko kurijo. — Na univerzi v Varšavi se je ustanovila far kulteta za pravoslavno teologijo. — V znanem industrijskem mestu Lodzn se je otvorila Visoka šola gospodarskih znanosti; iz toga se morda razvija sedma poljska univerza. Razveseljivo se razvijajo odnosa ji Poljske s Češko; naj navedemo par zgledov: Varšavsko »Slovansko diru-štvo» priredi v marcu akadmijo nn čast dveh odličnih čeških polonofilov: Adolfa Cernega in Fr. Kvapila. Cerny obhaja svojo flOletnico, Kvapil pa 70-letnico; Kvapil je mnogo prevajal iz poljščine, zlasti Krasinskega in Mickie-wicza. — Pevca Ivovske opere Prandzie in Cyeanik sta se na potu iz Nlzze ustavila v Pragi in priredila na Vino-bradih koncert poljskih pesmi. Zbor praških učiteljev »Smetana* pa je pel v Varšavi v Lodzu, v Poznan jn in v Krakovu; v Varšavi je koncert i ral če-ški violinist Pfihoda in kvartet Sevči kov. — O Veliki noči priredi varšav-*ko »Slovansko društvo umetnosti in kulture* izlet v Prago. Lektorica srbohrvaškega jezika na univerzi v Poznanju dr. Sofija Ka-wecka je na dan sv. Save v Imonu »Ak.idem. Kola pol>ko - jugosloven-»kega* v avli varšavske univerze predavala o Br. Nušiču, a v »Poljsko-ju-jroslovenskem društvu, v Poznanju je čitala prevod kratke Nušičeve novele: za tisk pripravlja zbirko novel »Ra-mazanske večeri*. V Krakovu *e j&>eni otvori na univerzi »Slovanski institut* za študij vseh slovanskih jezikov in literatur. — Prof. Golombek v Varšavi priprav-Ija monografijo o Ivu Vojnoviču. - Španske za tvoriti za osem dni. X.Zgorelo .Mf.*|° 1^1 jrko"ministrstvo V™v*VkUe ne " " davno znamenitemu pisatelju Zerom-sknmu podelilo letno nagrado 5000 tudi gumb moških spodnjih hlač, iz česar podlagi ovadb dvomiti o pravem vzro. se skiepa, da je imelo dekle pri sebi ku smrti. gosta. Ni še popolnoma jasno, kako Je živela umorjenka, kadar ni bilo Nizozemca v Budimpešti. Nekateri pravijo, da je Imela večkrat obiske moških, drugi pa zopet, da razen s Kerstensom nI občevala z nikomur. Dejstvo je, da zvečer ni prihajala nikdar domov, ko so bila hišna vrata že zaprta. Čudno je, da je Leirerjeva svojo sobarico odpustila že v septembru. Zato domnevajo, da je začela hoditi po svojih potih in da Je odpustila služabnico, kff se n! hotela Izdati. Znano je bilo. da Je bil Kerstens zelo ljubosumen. Imel jo je zelo rad in Ji, dasi oženjen, baje obljubil, da sc hoče ločiti od zakonite žene in se z njo poročiti, ker pravzaprav ni spadala v kategorijo dam Iz poisveta hi je živela zelo pošteno ln dostojno. Iz stanovanja so izginile vse dragocenosti, ki Jih Je Imela žrtev precej. Kerstens In oče žrtve sta zapazila, da je Izginila dragocena zapestna ura iz platine, lep srebrn servis In več namizne posode iz alpake. Zmanjkalo Je tudi sedem milijonov madžarskih kron v gotovini. Na stanovanju je našla policija več časopl- Kruta usoda jugoslo-venskega akademika Te dni je dospel v Beograd 23 letni akademik Dušan Kalinovič, bivSi slušatelj pariške univerze, ki je preživel zadnji dve leti strašne dogodke in se Ima zahvaliti le golemu naključju, da je ie pri življenju. Ko je pred dvema letoma dospe! v Pariz, se je v kavarni »De la Paix» seznanil s starejšim gospodom, ki mu je ponudil izborno službo v nekem ameriškem pod^tju. Kalinovič je kot siromačen dijak z veseljem sprejel lepo ponudbo. V Marseille se je ukrcaj na Indji, misleč, da odpotuje v Ameriko. Silno pa je bil presenečen, ko je doznal, da lada ne pluje v Ameriko, ampak v Španijo. Spoznal je. da je prevaran, a reSitve ni bilo. Vse njegove proAnje so bile zaman, iz mučnega položaja ni bilo izhoda. Ko je ladja priplula v neko špansko luko, je ni smel zapustiti. V temni noči je skočil v morje, da priplava do obale, a mornarji go ga opazili in odvedli nazaj sov od 21. do 24. decembra lanskega!na ladjo. Iz Španije je lad;a nadaljevala leta. Očitno je, da se je zgodil zločin v!svojo pot proti Maroku. Tu so bili vg| tem času. I potniki, ki gn se nahajali na ladji, izkr- Pollclja se je vrgla t vso vnemo na cani in odvedeni pod močno stražo v ne-zadevo in jo preiskuje noč In dan, ven- ko mestec« ob obali. Egipt n. je skoraj popolnoma pogorelo.1 Nad 500 hiš ie pogorelo do tal. Pri požaru je bilo 30 r**eb mrtvih, več sto (H ranjenih, od katerih Je dobila večina straAne opekline. Ramanijč leži ob glavni strugi Nila zapadnood Aloksan-drije v provinci Beberi. Prebivalcev ima 25 000. X Nakup carskih kronskih draguljev. Italijanski listi poročajo, da je milanska Banca Commerciale naknjnla del kronskih dracruljev bivše caristične Rusije za tri milijone funtov. Te dragulje je ponudila sovjetska vlada v Parizu v nakup. X Telefon v Zedinjenih driavah. V Zedinjenih državah je bil lani 15 milijonov 101 telefonski abonent. Vse telefonsko omrežje je bilo dolgo 34 milijonov 523.842 milj (55 548.002 km). Povprečno je bilo na dan 42,792.000 telefonskih razgovorov. X Bruhanje Ponokatenetla. V Mehiki je po štirih stoletjih trajneera mini zopet začel delovati ognjenik Popoka-tepetl, sveta ?ora starih Aztekov. Vulkan je začel bruhati ogromne množine lave, kamenja ln pepela. Ljudje, ki stanujejo na pobočju pore. pobegnili v nižina Indijanska plemena »b vznožju vulkana so zavrgla krščan- praški Urad. Na mestu stare roman«V* bazilike so pričeli graditi novo gotišne impozantno cerkev Sv. Vida na Saet največjih čeških aučenikov sv. V»«lava io sv. Vojtjech*. Med prvimi graditelji te cerkr® st* bila Peter Parter in francoski mojster Matljaš iz Arrasa. Kot vzor jima je sln-žila slovita cerkev v Jielnu ob Reno. !«» prva se je zidalo zelo naglo, pozneje pa go busitske vojne onemogočile sisteip»-tično delo. Po končanih busitskih vojnah so se dela nadaljevala, a izgub* čeSke samostojnosti po bitki na Beti Gori je postala glavna zapreka, da cerkev še danes ni dograjena. Toda deškoalo-vaJkl narod je v XIX. stoletju smatral za svojo glavno dolžnost, da se poleg Narodnega divadla, dogradi tudi cerkev S v. Vida. Takoj po osvobojenja te se dela zopet marljivo nadaljevala, da se dovrfti to monumentaJno delo, ki se je gradilo skoti stoletja in katerega sleherni kamen je skoraj ofckropljen g krc-Jo češkega naroda.* Glavni umeinifckt vodja pri graditvi te eerkve je znani četki arhitekt in odličen poznavalce gotike. Kamil Hilbert, ki posveča že nekaf desetletij tej naJogi vse svoje življenja. Otvoritev te cerkve bo združena a veličastnimi narodnimi svečanostmi, kajti praski llrad in cerkev gv. Vida s* najvažnejši dokumenti v zgodovini 6e-škoftlovaAkega naroda. V tej eerkvi počivajo trupla naj?ečj!h čeških kraljev in ta so bili kronani oajodličoej&i češki vladarji. Zato se je že sedaj konstituiral poselten odbor, ki bo na široki bazi organiziral to veliko narodno svečanost. Cetki učenjaki pa bodo za to prilik« iv delali veliko zgodovinsko publikacijo, r kateri bodo osretllli vse monmente ki so združeni z usode ustanoviteljev zgodovinske fietke države. Kriza češkoslovaške komunistične stranke, o kateri smo že poročali, je sto« pila sedaj v akuten Stadij. Komunističen poslanec Bubnik, eden izmed voditeljev komunistične stranke, se je na čela pre« cej močne frakcije upiral temu, da se stranka popolnoma postavi v službo Me» akve. Med njim in ostalimi voditelji Je prišlo radi tega do spora, ki se je pojivb ijal tudi v strankinem časopisju. Preteki teden pa je bil Bubnik kratkomalo is* ključen iz stranke, čeprav je še prejšnjo nedeljo predsedoval v Pragi velikem« komunističnemu shodu, po katerem je prišlo do znanih spopadov t policijo. Z Bubnikovo izključitvijo pa zadeva še da» teko ni končana, ker ima Bubnik v neka* terih industrijskih centrih, zlasti v Bran in Kladnu močno zaslombo Tako je te> rej priiakovati rszdors r stranki. Redukcija državnih nslažbeacev « Češkoslovaški. Kakor poročajo češki H* sopisi, bodo začeli v republiki v naikrsf šem času izvajati sklenjeno redukcijodt» Iz Prage, poročajo, da je ministrski igvnih Us'užbencev. Rcducirali jih bode svet odobril kredit r znesku 4 milijone ,0 Bržkone bodo začeli zgoraj, pri z!atyrh (= 00.000 Din), je sedaj dalo dosmrtno plačo pisateljema Kazimiru Tetmajerju in Jodpn VVevssenhofu mesečno 400 zlatveb (4200 Din). Po vzgledu Francije in Vatikana po-vzdtene tudi Italija *voie poslaništvo v Varšavi v velef»oslaništvo. Sovjetski komisar za vnanje poele Cičerin je nedavno priredi! celemu polj-kemu poslanstvu v Moskvi (poljski poslanik je Kentrzvnski) svečan banket: to je znak. da je razmerje med sovjeti ln Poljsko prilično dobro. W. Največja cerkev v Češkoslovaški 0(j)HUHpCKe nponHCHe khuihc KačaHHue, npnnpase eHntecKe, nyM H (Soraror as6opa TspTsa Upa r o mea6, JbytfJbaHa. Kč ta dograditev eerkve sv. Vida na llradčanih. Cerkev mora biti dograjena do 2A septembra 1029.. to je do dneva, ko poteče tisoč let, odkar ie bil umorjen čeftki knez Vaclav Sveti. Cerkev S/. Vida ho največja cerkev na CeSkoslovaAkem, kajti v njej ho prostora za 10.000 ljudi. Cerkev sv. Vida velja ie dolga stoletja za pravi simbol češke narodne svobode. Temelje eerkve >e položil sam »v. Vae- najvišjih uradih in institucijah, predvsem pri parlamentu, o katerem pričakujejo, d« bo najprej sklenil, da se zniža šterv lo njegovih članov z« 10 odst Potem pridejo na vrsto ministri in ministrstva, ki jih je sedaj 16: odpadli bi torej dve. Frnnze o rusko japonski pogodbi hi resarahljL Novi komisar rdeče armade. Frunze. je (me! te dni na oficirje noskov« .^l^T^ £ -k naJin pospe.il. priznan^jetske vlade s strani Amerike. N* drugi strani pa je nisko-^ponsko-kitajski blok !e sad kopan. Ko je za časa vlade Karla IV postala v XIV. stoletju Praga srediMe carske vlade In najznamenitejše mesto v celi srednji Evropi, je pričel ljubitelj umetnosti in podjetni Kare! graditi tudi A Moszkowski: Kašelj gospodične Dore (Humoristična skica.) Gospodično Doro je obingodari! ljubi bogek z zdravim, naravnim razumom. Bila je »deklica za vse*. Spadala je v krog onih ženskih veleduhov. ki v okolišu mobilij in blazin uspešno vodijo na pašo nedolžne mole in poskočne bolhe, kakor tudi v krog onih redkih, kj v kuhinji pobijejo toliko posode in porcelana kot perfektne kuharice. Naša Dora pa si vsega tega ni gnala toliko k srcu. Znala si je delo tudi olajšati, le dnisri dan po nastopu službe se je vlegla v posteljo, markirali lahek kašelj med diskn.ntom in altom ter kategorično odklanjala vsako delo Privolila je le milostno v to, da jI je moja žena stregla in jo negovali. Končno je blagovolila izraziti tudi nujno željo, naj ji (>okliČpm takoj zdravnika prof. Pnfuntija, znamenitega fipe-eljalista za dihalne organe. Zbal sem se morebitnih očitkov vesti in čut socijalnosti je zmagal v meni: poslal sem po zdravnika. Profesor Pafuntius je zgrbančll obraz v strokovnjaške gube: »Simptomi so vznemirljivi. Slučaj smatram za zelo resno zadevo.* »V koliko?* sem ga vprašal boječe. »Saj Dora ne kašlia tako izrazito.* »V toliko: iz takega kašlja se rst-vije lahko vnetje broncltij, pneumoni-ja ali celo vnetje pljuč. Tu je treba torej takojšnje in energične pomoči!* »Razumen, gospod profesor! izvoli-te samo napisati recept za zdravila.* •Tu ne pomagajo zdravila. Treba je radikalnejših sredstev: vaši služkinji nnino priporočam daljše bivanje pod južnim nebom!* »Dovolite mi samo vprašanje: na čigave stroške, prosim?* »Neverjetno vprašanje! Samo ob sebi se razume, da na vaše stroške! Ker je deklica zbolela v vaši službi, ste dolžni vj utrpeti vse. da se ji povrne prejšnje zdravje in stanje. 0 tem va«s lahko prepriča tudi splofeno deželno pravo in meščanski zakonik.* »Torej proeim, kaj naj storim?!* »Cisto enostavno! Odpeljite vašo Doro v Egipt! No. sicer bi ji *a silo laliko pomagali tudi z Sivijero ali Ma- dejro ali Teneri/o. Vendar bi bili tu predvidoma le slabi učinki. Egipt prednjači vsekakor že vsled svojega izrazitega pustinjskega podnebja. Sest tednov bivanja v Heluanu pričara važi služkinji čudovito povrnitev zdravja. Tam ima na razpolago množico prvovrstnih sanatorijev u par šterlingov dnevno, gevetla morate poskrbeti Čim preje ia potne listine. Vsekakor bi vam tmli priporočal, da nodit« deklici spremljevalko, ker sama tako dolg*' poti v tem stanju ne bo zmogla. To povzroča sicer dvojne stroške, jamči pa zato za dosetkratni uspeh.* Po teh besedah se je gospod profe sor poslovil. Meni pa je bilo kot ds _ sem obležal pod težo *ilniii njegovih j besedi Bil sem v strašnih škripcih.' Kakšne dolžnosti in stroški me čakajo! gobi nvein privoščil niti malega (•opoldanskega izleta, sedaj pa naj kri-jero stroške cele eks|»edicije v Egipt zaradi te metlo Dore, ki Mm jo Šele predvčeraj najel. Na drugi strani p* zopet nisem mogel pustiti Dore v ne-mar sedaj, ko sem loslal ie po zdrav, nlkatačnl njegov edino zveličavni modri nasvet. Kaj potem, U doU ra» vnetje pljuč?! Vsa odgovornost bo ležala na meni. Za boga, ti očitki vesti b| me r«zgrizli! Stopal sem razburjen po sobi gori in ______ doli. Rešilne bilke od nikoder! Kaj ne bojimo niti kralja niti "njegove armade. vel ke domi.tljije. O kaki zvezi sovjetske Rusije z imperijalistično Japonsko pa ne more biti govora. Toda to staHSČe ne izključuje obojestranskih lojalnih odnaša-jev. Frunze je razpravljal nato tudi o romunskem vprašanja. Sklicujoč t« na svoje hesarahsko pokoljenje. je izjavil: »Bo-musko vlado morem zagotoviti, da se naj storim? »T! moraš in moraš poslati svojo služkinjo v F.gipt* to je bil vedno strašni ak!e>p v»eb mojih nervoznih prem i s. V spalni sobi sem uzrl gvojo malo hiSno lekarno. Odprl sem jo mehanično ter segel nezavestno vanjo. Mei prsti sem začutil nekaj svalčastetrs. Bili so navadni bonbončkl proti kašlju. In dejal sem: »Dora! Predno odjadrate v deželo faraonov, poskusite Se to sladč!co!» Bombončki so Ii ugajali. Zdeli so ji zelo sladki tako da jib je pokusi!« ponovno kar pot naenkrat In glej čudo! Mahoma s« je dvignila na postelji z vsemi znaki rekonvalescontke, kot bi hotela 2e na delo. In nič več ni kašljala. Imela je Se celo toliko modi da je takoj prve četrt ure svoje obnovljene služb« razbila skodelico za juho in dvoje balkonskih oken. S taa je bfl problem rešen. P»v«l M. BL !,e naSa miroljufmost dovoljuje romunski huržuazljl. da nadaljuj -vojo politiko izkoriščanja zasužnjenega prebivalstva Besarablje in Bukovice. Glasbeno iirijenje v sovjetski BnsiJL Iz Moskve poročajo, da je ruska filharmonija priredil« svoj drugi koncert etnografskega značaja. Na koncerta so se izvajale pesmi In legende e Krima In z bližnjega vzhoda. — Državni zavod za glasbo Je izdal »Petdeset tatarskih pesmi v. — Glavna npravs znanstvenih zavodov v Moekvl je razpisala natečaj za najboljši ruski godalni kvartet Vložen« dela se bodo ocenjevala koncem februarja v dvorani moskovskega kouservatorija- Odlikovano delo dobi časten naziv : 1914 1921 1922 19.2 1.9 12-3 3.0 Anglija AngL domin. Zed. države Japonska Francija Nemčija Italija Holandska Norveška Ostalo Skupno 18.8 1.4 1.8 1.6 1.9 5.0 1.4 1.4 1.9 6.9 42.5 3.0 0.6 2.3 2 2. 2.2 7.0 54.2 19.0 2.2 12.5 3.3 3.3 1.7 2.6 2.6 2.3 7.0 56.8 1923 19.0 2.2 12.4 3.4 3.2 2.4 2.7 2.6 2.2 7.3 57.9 1924 18.9 2.2 11.8 3.6 3.1 2.8 2.6 2.5 2.3 7.3 57.5 Zanimivo je, da je Nemčija bila v letu 1914. na drugem mestu, a leta 1921. na devetem. Nemčija je namreč to leto po versaillski pogodbi izročila zaveznikom tri milijone brutto-ton brodovja. Vendar se je do leta 1923. Nemčija zopet dvignila na sedmo, a 1924. na četrto mesto. Ugotoviti je, da .jadrnice prihajajo vedno bolj iz prometa. Junija 1914. so po Llovdevem registru imele motorne lade tonažj 234.000 brutto-ton. Junija 1924. se je tonaža dvigmia na 1.638.000 brutto-ton; ako pa se sem vračunajo tudi one jadrnice, ki imaio jiomožne motorje, se je tonaža dvignila na 1,931.000 ton. Na dan 30. septembra 1924. je bilo v jrradnji ladij v skupni tonaži 2.557.000 brutto-ton; od tega 1,468.000 samo v Angliji- Računa se, da je bilo v juliin 1922. preko 10 milijone,- brutto-ton nezaposleno, 8.5 milijona v istem mesecu 1923.. a samo 6.5 milijona v julru 1924. To pomeni, da je bilo leto 1924. boljše od predhodnih. Sezonsko manjkanje pos'ov v letu 1924. ni bilo spremljano s tako veliko nezaposlenostjo kakor v 1. 1928. , Tonaža celokupne svetovne trgovinske mornarice je bila, kakor vid mo iz gornje tabele, juniia 1924. manjša kakor v istem mesecu 1923; to zmanjšanje pozdravljajo posebno Angleži, ker niti današnja tonaža ni zadostno zaposlena. Italijanska sladkorna industrija ugotovila cene na živinskem trgu in po tem uredila mesne cene v Zagrebu. Za s radi prejšnjega valovanja cen je mogla komisija pač težko opravljati svoje delo. Za kg iive teže notirajo: biki 10.75 do 11.25, junice I. 12JO — 13, II. 11 JO do 12-50, junci I. 13 — 14, II. 10 - 11J0, krave I. 11 JO — 12.50, II. 9 — 10. III. 4—5, bosanske krave II. 9 — 10, voli I. 13 do 13J0, II. 10.75 — 12, III. 8JO — 10, bo* sanski I. 12 — 12.25, II. 11 — 11J0, III. 8 — 9, teleta 13J0 — 16.50. svinje, nepi* tane 12 — 15, pitane sremske 17 — 17.50, domače 16 — 17J0, prasci do 1 leta 10 do 12JO, starejši 12 — 14 Din. Krma: de* telja in lucerna 125 — 150, seno I. 113 do 125, II. 75 — 100, o tava 125 Din za 100 hL Dunajski svinjski sejem (24. t. m.) Do* gon 10310 komadov. Ob živahnem pro« metu cene mesnim svinjam za 2000 do 2500 aK višje, debelim svinjam pa za 3000 do 4000 a K višje pri kg. Notirajo za kg žive teže: mesne svinie 18.000—23.000 aK, debele 22.000 — 25.500 aK. Dunajska borza za kmetijske produkte (24. t. m.) Tendenca mirna in nerazpolo* žena. Kupčija neznatna. Cene nižje. Noti* rajo v šilingih vključno b'agovno «' pro« metni davek brez carine: pšenica: doma* ča 55 — 56, madžarska s Potisja (nomi« nelno) 62 — 63, jugos'ovenska'(nominel« no) 60 — 61; rž: domača (nominelno) 50 do 52; turščica: 31 — 32: ječmen: doma« či 53 — 57; oves: 40 — 41. = Za svoboden uvoz kvasa. Poročali smo že, da se ljubljanski oekovski mojstri pritožujejo zaradi naredbe, ki ome-nje uvo7. kvasa iz inozemstva. Sedaj jav-liajo iz Beograda. da so ta mošnji gospodarski krogi vložili protest pri ireneralni drekciji carin proti tej naredhi ter zahtevajo, da se ta precizira: ali velja ta ome;itev za pekovski ali pivovarski kvas in ali so kemični laboratoriji sposobni, da analizo izvrš« istega dne. ker te drugega dne kvas brez ledu postane neupo-rabliiv. ' — Inšpekcijsko potovanje reneralrera direktorja earln. Iz Reoirrada poroča :o, da bo tekom prihodnjejra meseca ireneralni direktor carin Vana Pimitriievič in-spictiral vs« carinarnice v državi ter po-sebno pokornost posvečal obmejnim carinarnicam. Direktor namerava na licu mesta pojasnjevati razne določbe, katere so carinski organi razumeli napačno ali pa sploh ne. rr Porast hranilnih vlog v Sloveniji. Pred kratkim stno na podlaei uradne statistike poročali, da so se hranilne vlmre pri regulativnih hranilnicah v Slovenil tekom četrt etra četrtletja 1924. dvitrnlle za okn£ 20 milijonov Din. »Trffov. |ist» Lanski pridelek sladkorne peee v Ita- P""*« ^ da * iiji je bil obilen, le po kakovosti je zatv * Pn polnem čekovnem urn- stajal za dosedanjimi pridelki Povprečen * 1*J"MJ"« za preko 20 milijonov D n. lota 1Q1fl Ar, 1009 K'ar na m hrez. vsake zveze s porastom pridelek leta 1918. do 1922. je znašal 15.7 milijona q, leta 1923. okrog 27 mili-1 "T" jonov q, a leta 1924. 36 milijonov q. Ra- j ™ ' čuna se, da bo produkcija- v kampanji1 . 1924-25. precej večja kakor v kampanji 1923.-24. Produkcija sladkorja v poslednjih dveh kampanjah je znašala: 1922.-23. 297.280 ton in 1923.-24. 351.102 toni, a za letošnje leto se računa, da bo dosegla 400.000 ton sirovega, to je 380.000 ton rafiniranega sladkorja. Ker za domečo potrebo zadostuje 320.000 ton, bo znašal previšek -za izvoz okrog 60.000 ton. V času poslednje kampanje, ki ee računa od avgusta 1923. do konca julija 1924. je Italija izvozila 106 870 q sladkorja. l Zanimivo je, da tudi v Italiji kakor po hran:l"'h vite pri recrulativnih branilnl-Enostnioeka statistika hranilnih vlo EVktrarna Skofia I/ika in okolica, d. d., dne 15. marca ob 12. v mestni dvori--' v Skofji Uki. — Nov« delnice na jra«T»Wnril. = OsnšeHe Inž ne Bafke. Nedavno se V» ustanovila v Novem Sadu družba, ki «i |n nadela nalogo, da osusi pokrajino v Itižni Rački 'n severnem Sremti. Dni»ba »e zadevni načrt že Izdelala. Po preračunani« bo osn«enV» enee i. omeVno zavezo, ki dnolei tam niso h;le znane. — Alplpaka moittangka družba. 7 Du-na^ poro^aio- Alpinska montsn«ka drnž-h« se poffaja *,e dalje časa z neko new-voršVo finanfno sktipino ■> naiemn obli-•»aciisketra' kred'ta. Pocaianis haie poro1^« potekajo. Pre za oh1iVr>o praznik, se cr5i se>m nasledniejra dne. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Antona Thalerja, trgovca na Olincah (narok 23. marca ob 10.) in o imovini .Tosipinp KVmen^ičeve, trsrovke , | na Rečici pri Rledu ("narok 3. aprla ob precej krepko razvija in italijanska j 11.). — Ustavljeno te poravnalno posto-vlada po možnosti ta razvoj pospešuje.Ip-mv> proti Karlu VVorschetn. trgovcu v Kakor smo že poročali se je baš te dni Mariboru, ker ni za poravnalno postopa-v zaščito te industrije ponovno uvedla ! nje zakonite podlage, in o zapuščini r»o uvozna carina (9 zlatih lir na q, to je umr'em Henriku Prhnusn, trjroveu v Ma- 41.75 papirnate lire), ki je bila lani maja ukinjena. Tržna' noro čila Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Pšenica: baška, 2 vagona 455. Tur« ščica: baška, 3 vagoni 195; baška, april » maj, 10 vagonov 215; banatska, marcspril, 30 vagonov 205; sremska, 3 vagoni 195; sremska, marc»april, 5 vago« nov 2I2J. Otrobirbrez vreč, 3 vagoni 170. Tendenca nestanovitna. Zagrebški tedenski sejem (25. t m.) Ze lo sltb dogon. Cene volom so porasle za 25 do 50 par; tudi drugo blago je kazalo čv rs točo. Pocenile pa so se krave po« vprečno za 1 Din in svinje za 50 par do 1 Din. Cenejša s« tudi teleta. Cene krmi so se dvignile. Nesrečen slučaj je, ds je ravno ta sejem posetije komisija mest« ■ega odbora «a pobijanje drafinje, da 1>i riboru. ker se ni dosecla večina glasov, predp:sana za poravnavo. = Kartel pivovarn. Kakor se poroda, sta h kartelu pivovaren v naši državi, ki ie b'l pred kratkim ustanovljen, pristopili tndi mariborski pivovarni Gfitz in Tscheliei. = Novi direktor Šniritnert kartela. Na zadnji seji Pp^ritnesa kartela je bil :menovan za direktor« kartela proknrist zagTebSke podružnice Wiener Bankverei-na Julij Fischer. Kartel ima svoje prostore v poslopju Hrvatske eskomptne banke ter bo pričel poslovati s 1. marcem t. L = Sprememba naslova delniške dražbe. Ministrstvo za tnrovino in indnstrijo ie potrdilo izpremembo pravil delniške 25. februarja: UrniJANA. (Prve Številke povpraševanj, dmee ponudbe In v oklepajih kup-čijskl zaključki.) Vrednale: 7 odst. posojilo 0 do 65.5. 4.5 odst. kran*Uo deželno posr.i>lo iz lela 1917. 0 do 22. vojna Skoda 165 do 167 MG5 do 167). Celjska posojilnica 209 do 211, Ljubljanska kreditna 235 do 0. Merkantilna WS do 0, Praštediona 900 do 912. Strojne 0 do 138, Vevče 100 do 114, Split 0 do 1390. Stavbena 275 do 285. — Blage: Zaključek: kostanjev le«, okrogel, franko nakl. post., 3 vagoni f27). Ponudbe In povpraševanja v slavnem Ista kakor včeraj. ZAORRB. V efektih tendenca d-tlje čvrsta. Bančni papirji rastejo. Veliko je zanimanje za vojno škodo i:i deloma za 7 odst. posojilo. Za industrijske pap:rje skoro nikake kelj o svojem potovanju na Finsko; dne 4. aprila pa predava carzanski junak, sta« rosta mariborske sokolske župe. brat dr. Liudevit Pivko o svoii akciji in doživlja« jih na italijanskem bojišču. — V soboto dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v restavracijskih prostorih Narodnega do« ma družabni večer vseh pri predpripra« vah za društveno maškerado sodeluiočih člaoov in članic, na katerega se vabi tu« di ostalo članstvo. — Zdravol 406 lec Laburič, dočim se «kanona» Petkovič In Jovanovič, kl je igral le v drugem polčasu, nista posebno uveljavila. Hašk je Imel smolo, da je velik del prvega polčasa igral le z 10 Igralci: Komaj je bil ranjen desno krilo Koščevič ter 1 ga je četrt ure pozneje slabo zamenjal Grdenič, je že zopet poškodovan ostro-| strelec Zinaja, ki |e šele po pavzi zopet \ nastopil. Tudi pri Hašku je bila obramba dasi ima na vesti gol v korist Beograjčanov, najboljši del moštva. Prav dobro se je bila krilska vrsta. Napadalna vr ta se je pokazala prememba ter izdaleka ni Izrabila vseh ugodnih pozicij. Na boljši pa je bil srednji napadalec Premrl, ki je pa kmalu po pavzi izmenjal utrujenega srednjega krilca Cindriča. Ob rahli premoči Zagrebčanov ie potekel prvi polčas brez vsakega dogodka. V 12. minuti po pavzi pa doseže Zinaja z glavo po visokem prcdložku Cindriča eicktcn gol za Haška. Osem minut kasneje pošlje Petkovič vsled nesporazuma obrambe žogo v prazno zagrebško mrežo ter s tem izenači. Tekmo je sodil zelo dobro g. Fabris, naš priznano najboljši sodnik. Spori JUGOSLAVIJA : HASK. Kakor smo že poročali, le naš državni prvak beograj>ka Jugoslavija gostoval v nedeljo v Zagrebu proti trenutno najboljšemu zagrebškemu moštvu Hašku z rezultatom 1 : I. Zanimanje za to tekmo je bilo izredno veliko, posebno vsled tega, ker je Jugoslavija prvič Igrala v Zagrebu proti domačemu moštvu. Nade, ki so jih stavili Zagrebčani v to tekmo so se iz-po!n:!e vsaj v toliko, da sta obe moštvi pokazali Izredno napeto in žilavo borbo. Zal, da je na kvaliteto igre zelo vplival razmočen teren. Jugoslavija je Imela sicer manj neprilik s terenom, posluževala pa se e kombinacije kratkih pasov, ki se na tem terenu ni obnesla Obratno pa je Hašk smotreno prilagodil svojo Igro terenu s tem, da je forsiral polvisoko igro, ki mu je prinesla tudi rahlo premoč v poliu. V splošnem sta obe moštvi napravili vtis zelo dobre vigrane ter enakovredne celote. Najboliši del Jugoslavije je tvorila obramba. Izredna sta bila tudi nam od celjskih Atletikov znani vratar Nemeš ter desni branMec Ivkovič. V krilski vrsti ie igral glavno vlogo srednji krilec Ma-hek. Duša napada je bil srednji napada- Prvenstvena tekma Ilirija : Maribor se vrši v nedeljo, 1. marca ob 15. na igrišču Ilirije ob Celovški cesti. Oba kluba nastopita predvidoma v glavnem z istimi igrači kot koncem pretečene jeseni. Kluba nastopita sicer brez temeljitej-šega treninga, zato pa bodo Igrači po dolgem zimskem odmoru razvili gotovo vso ambicijoznost, tako da se lahko računa na zanimivo, živahno in ostro tekmo.' Nogometni trening Ilirije danes in jutri, v petek, ob l?-30 url. Podrobno v članski knjigi v »Evropi«. — Načelnik. Rej ni letni občni zbor Avtomobilskega kluba kraljevine SHS, sekcija Ljubljana se vrši v nedeljo, 1. mare;a t U ob U. dopoldne v prostorih restavracije »Ljublianski dvor», L ubljana. 4f>3 Občni zbor S. K. Celje se ie vršil v četrtek, dne 19. t m. ob pol 21. uri, v hotelu »Balkan«. Pri prav povoljni udeležbi so poročali o društvenem delovanju In stanju posamezni odborniki ter si napravili ludi lep načrt za bodočnost. Novo Izvoljeni odbor sestoji sledeče: predsednik dr. Alojzij Goričan. podpredsednik dr. Jakob Rebernik, prvi tajnik Janko \Vagner, drugi tajnik Lujo Čančer, prvi blagajnik Rudolf Germ, drugi blagajnik Franc Stoklas. Ostali odborniki so: dr. Milko Hrašovec, ravnaiei Hano Ogorevc, podravnatclj Anton Kunej, lekarnar Vojko Arko, Borlak Josip, Srebočan Pavel. Krušnik Franc, Gračner Ivan, Hjkel Jakob in kapetan Potočnik Jakob. V nadzorstvu so: ravnatelj Mirko Gruden, Drago Bernardi in Franc Križanič, v razsodišču Ivan Prekorštk, dr. Z. Jošt in L. Me.avšek. Ijisiuik in izdajatelj Ronznrrij r-»a odločilo kot druga ali Irelj« stopnja, ma"-teč ludi potem, če je izjemoma odloča*: kot prva stopnja. Ta načrt je bil zakonodajalcu go' znan ln ga je upošteval, ko je ? čl. 17 ziik. o državni razredni loteriji do*.w! fritožbo na upravno »odišče. Ako je torej za odločanje pristojno tako finančno oblastvo, ki nI neposredno podrejeno minl-itrstvu financ (v Sloveniji n. pr. okrajna finančno ravnateljstvo), takrat gre naj-prvo pritožba na višjo finančno oblastvo (v Sloveniji na delegacijo ministrstva financ), ne pa direktno na upravno sodišče. ki v strokovnih listih. Kolikor more presoditi lajk, so zemljevidi zelo pregledni In plastični. K lin h temu. da J v tečaj Alojzije Vivod-Motetič, Pred »kotijo 21/11. Prične dne t. marca. t Kredenco. mite, I tiri stole za jedilnico, hrastovo, prodam ta ŽfiOO Di*. Naslov v upravi »Jutra*. 43m3 Ključavničar, orodje se radi odpotovanjn ceno proda, istotako livatni sfroj. — Naslov pore uprava »Jutra*. 4373 Pletilnl stroj St. 13 is flor nogavic* s* sa 3000 Dia proda. — Naslov v upravi .Jutra*. 8027 Pletilnl stroj It. S, skoro nov, telo ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Jutra*. 4340 Visoko|D nizko omaro ter več dngih predmetov prodam. — Naslov pov« uprava »Jutra*. 4330 • prti h I a x Vajenca primerno lolsko Izobrazbo 1 p e a, zmožnega pri konjih sprejme trgovec A. Uotko v Žužemberka. — Proda pa malo obrabljeno kopirno etiakalniro b kovanega iclezs. 4336 Trgov, pomočnika ezir. prodajalko z dobrimi referencami meiane stroke ter vajenca z melčan-•Vo šolsko izobrazbo sprejmem takoj. And. Elsbaeher, Lalko. 4342 (iščejo) Dekle mlado, čedno, teii mesta pri mali boljii družini ta pomoč v gospodinjstvo. Gre tudi na Hr-vatako. Pismene ponttdhe je uo-slati na uprave »Jutra* pod »Gospodinjstvo*. 4279 Uradnica ImolBa slov. in nem. scenografij«, strojepisja In drugih pisarniških del, s večletno prakso iSč« primernega mesta. Ponudbe pod »Spretna* ca opravo tega bsu. 42SI Elektromonter Mlad, ssmostojon, bi rad temeljil mesto. Pouuilbe na opravo »Jutro* pod »tlektromontcr*. 4316 Učiteljica poučuje francoščino lo nemščino po primernih cenah. — Naalove prosi pod iifro »Poučevanje* m opravo »Jutra*. 4326 Vj*o, 4MM raJtrCom Majhno sobico « posebnim vhsdom Hče go-spodičo*. Z»B rt T bližini glavnega kolodvoru. Ponadbe u opravo pod <13. ms- r*», 41C-1 Cenitve Indnstrtlikib. obrtnih In drugih podjetij, prevsam* po laatnlb Mroknvnjaklb t*r oddaje mnenja (ekeposeje) Gospodarska pisarna druiba z o. z. t Ljubljani, Woltov& ulica 1, IX. nadel r. «4 v knjtgarash »4t*v*ka * bo Zahtevajte Pedbevftovogs bonbusi*! OH Dete tri tedo* rtsre. dam lobrin IJnaen u svojega. — Ponadbe na opravo »Jstrs* pod »Dobsa cUtojj*, 4V7 Gospodarska in informacijska pisarna tv U NI VE R S A L" MARIBOR, Aleksandrova cesta 43 (ll.nadstr.) L) »prejema v komisijsko trgovino vse vrste blaga ; S.) spre emt zastopstva vseh vrrt podjetij in trgo-ia ; 5.) poareiluie pri nakupa, proasji io zamenjavi nepremičnin v ta- in inozemstva ter arejt dotičue oliUstvena f-irtnalnusti; 4.) vpeljuj« ia revidira knjigovodstva, revidira in sestavi a hiltuee ; 6.) dsie informacije o pri vato h razmerah; 6.) prevaia spis« f rame jecike itd. rismenim vprašanjem je priložiti za odgovor 4 Dia, lih so tudi v zuamkah. I060a Ai Specialna tvornica vseh glasbil Jk iic, akordeonov in harmoS.k. jMk Specialna tvornica žic, glasbil 'M) „HERDIN" K«1 a Bch. nermann Dick, Marknenkirchen XX. (Sachiea.) Prvovrstne tvrdke se iščejo kot zastopaikL msm SINGER šivalni stroji so na vsem sveta poznani kot najbolj*! Hnqer šivala! stroji, B0URNE. & C0„ NEW V0RK W Prodaja na obroka LJUBLJANA, Selenburgova ul. 3 Centrala za SHS: »-a ZAGREB, Maruličeva ulica 5 Zastopstva v vseh msstlh SETZER PLAVILO Lončarsku cinju u ljuskama, nudja »9 veletrgovina boja, laka I kemijskih proizvoda Petrtnjska ul. B9. Telefon br. fli89 Int. 28IS 903-» JosipioRajkoTurk Pr«vatiaje blata. apedieijtke podjetje """ V Ljubljani, n. VMnimki cesta Iti « prevzemi rakomtee volnje hlapa, ktkor premo»v drv, manutakture, sUvl>nega m*teria'a itd., po najnitjih eeush. I stota ■ so tudi prvovratal poročst ve se Ti (brual s (nnastiai koleai) po isjtmno oitkik eeoab ae i ' ALEKSANDER. DU/\AS ZVESTOBA IDO GROBA (LA-DA/AE DE-AONSOR.EAU) 80 „Gospoda," pravi kralj glasno in odpre zopet vrata, ob katerih »o stali na straži njegovi miljenci, „gospoda moja, vojvoda me je naprosil, da naj bo nocoj svoboden v svoji sobi, brez prisotnosti straže, da momre razmišljati o odgovoru, katerega pričakujem jutri od njega. Zato boste ostali nocoj na hodniku. Le od časa do časa se boste prepričali, ali ima gospod vojvoda kakšne želje in kako se počuti. Najbrž bo nekoliko razburjen radi najinega razgovora. Ali pomislite tudi, da se je vojvoda s svojo zaroto sam odrekel svojega častnega mesta, ki mu pripada kot mojemu bratu po krvi. Tukaj imate pred seboj torej samo jetnika, čegar odpornost bo morda moral zlomiti šele gazda Teste, guverner Bastilje." „Sire," poskuša zadnjikrat Franjo z bledimi ustnicami, opomnite se, da sem vendar vaš brat.. ^Spominjam se predobro!" ga prekine Henrik III. „In ne pozabljam, da ste bili tudi brat Karla IX.!" „Naj se mi vsaj vrnejo moji prijatelji!" „Ne morete se pritožiti, ko se jaz odrekam svojim prijateljem Zaradi vas!" In kralj odide dostojanstveno, ter zapre vrata pred nosom svojega brata, ki se opotekaje vrne v sredo sobe, tu pa se zamaje in pade na tla, na obraz. XXVII. „ENA PTIČKA PRILETELA." Po tem razgovoru s kraljem je vojvoda svoj položaj smatral za brezupen in videl je že, da mu grozi Bastilja in morda še kaj hujšega. V svoji samoti je prvikrat občutil nekaj sličnega kakor obžalovanje, da se je sploh spustil v brezupno borbo proti močnejšemu in da je že svoječasno to borbo pričel s tem, da je odpravil na oni svet svojega brata Karla IX. in da je žrtvoval svoje prijatelje, zarotnika La Molea in Coconasa. Pa takrat je bila še z njim njegova sestra Marjeta. Kako pa se je obnašal proti njej, m ni li poznejše kraljice Navarske grdo izdal? Sedaj mu je preostala samo še mati, Katarina de Medici. Njega se je ona posluževala za svojo politiko, tako kakor re je on posluževal drugih, bil jej je orodje za njene namene. Priznal si ie: Ce pade kdaj v roke svoje matere, ne bo več sam svoj gospodar, ampak bo čolnič na viharnem morju. Franjo se je spomnil hrabrega in razumnega Bussyja in sedaj ga je vest zares zapekla. Tega hrabrega, udanega, zanesljivega prijatelja je grdo izdal na ljubo zelencu Monsoreauu, ki je poznal in iskal le svoj interes! Da, če bi bil Bussy še pri njem, bi bila svoboda bližja, in z njo tudi osveta... Ali v srce ranjeni Bussv se nanj ljuti in ima prav. Jetniku torej ne preostaja nič drugega, kakor da skoči štirideset in pet vatlov globoko skozi okno, na šance, in se pri t°m ubije. Ali pa da sam napade štiri kraljeve miljence, štiri hude mečevalce in zveste stražnike, svoje osebne sovražnike, in potem bi prišel skozi hodnik na dvorišče, kjer je polno Švicarjev, vitezov, plemičev, straž... in potem je še dvižni most... Od časa do časa se je vojvoda vračal k oknu, da vrže pogled na okope. Toda višina bi tudi vsakemu drugemu povzročila vrtoglavost. On da naj skoči tu doli? Nemogoče. Vsako uro je med tem prišel v njegovo sobo pogledat kdo od stražnikov. Enkrat Schomberg, drugič Maugiron ali Epernon, in vsakikrat je takšen revizor vstopil brez pozdrava, kakor da princa niti ni v sobi, šel mimo njega, pregledal vse kote, odprl vse skrinje in omare, pogledal pod posteljo in na posteljo in se celo prepričal, da li niso rjuhe razrezane, da bi se porabile za vrv, po kateri bi se jetnik hotel spustiti skozi okno... Kadar je princ svoje bledo lice pritisnil na hladno steklo oken, gledajočih v prepad, opazoval je pri luninem svitu, ali kadar so luno zastrli oblaki, v mraku, kako se razprostira onkraj nasipa široka glazija, kakšnih petnajst slo korakov samega peska, potem pa pride Seina, ki teče mirno in tiho in se sveti kakor zrcalo. Na drugi strani Seine pa štrli nemo in grozeče v zrak temna gmota Nesleovega stolpa. Ko so se končno nakopičili oblaki in povsem zastrli nebo in ko je izgledalo, da se pripravlja nevihta, je princa prevzela nervoz- nost in obup. Med drugimi slabostmi je namreč imel princ Franjo Anžovinski tudi strašen strah pred grmenjem in strelo. Sedaj bi mnogo dal za to, da bi bili kraljevi miljenci pri njem, čeprav bi se mu rogali in ga žalili. Ali vseeno jih ni hotel poklicati, ker ga je zadrževal ponos. Vrgel se je oblečen na posteljo, ali zaspati ni mogel. Hotel je citati, ali črke v okorni knjigi so mu kar zaplesale pred očmi, kakor hudički. Hotel je piti, ali vino se mu je zdelo grenko, in domislil si je, da je morda otrovano, ter je izpljunil požirek. Vzel je v roke Auri!lyjevo lutnjo, ali ko so zaječale strune, je zaječala tudi njegova duša in storilo se mu je inako, da bi bij skoraj zaplakal. Končno je pričel rjoveti in tuliti, kleti in psovati vsevprek in razbijati stolce in kar mu je prišlo pod roko. Miljenci so na to odprli vrata in stopili pod orožje »er prišli v sobano, da vidijo, kaj pomeni ta viharni izbruh. Ko so pa spoznali, kaj je jetniku, so se samo nasmejali in zopet odšli. Ko je princ baš polomil zopet drug stolec in ga treščil v steno, da je kar štukatura odpadla, je obenem z njim zazvenčalo steklo I okna in princ je na nogi začutil neko bolečino. Prva njegova misel ej bila, da je z onega brega Seine ali morda od bližje kdorkoli od kraljevih plačancev zahrbtno ustrelil nanj, zato pade princ na tla, da se ogne morebitnemu drugemu strelu. Ali roka mu pri tem otiplje kamen, ki je ležal blizu njegove noge na mehkem kobrcu. „Oho, kamen!" de princ mehanično, prime za kamen in zavzet vidi, da je okrog kamna nekaj privezano. „Od koga naj prihaja takšen kamen?" pomisli princ. Od silne, nepričakovane nade se mu oznoji čelo. Da, pergament je okrog kimna, z nitjo privezan! Princ stopi k sveči in čita: „Ali vam je že dovolj samote in dolgega časa? Ljubite li sveži zrak in svobodo? Stopite v kabinet, v katerem je kraljica Na-varska imela skritega vašega ubceea prijatelja de la Molea, otvorite omaro, odmaknite zdolnjo deščico in boste pod njo odkrili dvojno dno. V tem tajnem predalčku ašli boste s.ilene lestvice s kavlji. Pričvrstite te lestvice na balkon, doli na okopu pa bosta pripravljeni dve krepki roki, ki bosta lestvo držali, da ne bo nihala. Pripravljen bo konj, nagel kakor veter, in ponesel vas bo na varno! — Prijatelj." ..Prijatelj!" klikne princ. „Nisem vedel, da imam še prijateljev! Kdo bi bil ta prijatelj? Ali ni to past?" šepeta princ in se zopet približa oknu. ali ne vidi ničesar. „Sicer pa, past ali karkoli, na slabše ne pridem!" Zobotehnik 1 63* perfekten v zlatu in kavčuku, se išče takoj. Ponudbe na upravo »Jutra" pod »Zobotehnik". Zahvala. Povodom smrti našega nenadomestljivega, nadvse ljubljenega soproga in očeta, gospoda 11 Bolaffio Dr. Yiktor Gregorič naznanja (h je otvoril i Novem mesta št. 2 svoj novo moderno urejeni zobozdravniški atelje. a kfijioflv M s nam je doslo od vseh strani tolilto izrazov i> prometni m krain bl kolodvor«, pod /.>• lo otr<>d nimi poeou — PontMlie do 1. m»rra pod šifro ..Zdravnik", p<4t««le»e e Ceije Kdor oglašuje, ta napredufe! Z lepo pisavo se išče. Z*anie nemtkega jezika obvezno. Ponudbe z navedbo zahtevka glede pla-Ce pod „Zanesltiv" na upravo "illtra" 1059 a M! janrevanje ozdravi! hitro in ,ie da bi pi atirc vedel. «AI>stinen*ol» I kolu va »v v ste teme* h po 30.50, btiin 14 11 lin R (pošilja ga proti oaprt-i*nii poMalvi rno.ki I priporočeno oigmn iu 20 Dni ta poAtuino in rjvoirnooi. Geselischatt t. chem. u. mMallurg. Industr e m. b. H.. Wien XIII 2. W.ssgr llgasss 5. Vsak dan svežo namočena »a polenovka finfon tfirbič, Ljubljani ^ . . v,;, - .j. * - \\ ■ ' ' Povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, sina, brata, tasta, strica in svaka, gospoda Rudolfa Rutner-ja trgovca in posestnika se zahvaljujemo vsem, ki so blagopokojnika spremili na njegovi zadnji -prerani poti, vsem zastopanim društvom in darovateljem prekrasnih vencev, posebno pa domačemu rokodelskemu društvu za v srce segajoče žalostinke kakor tudi vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrabili sočutje in sužalje. Še enkrat najiskrenejša hvala vsem! HOTEL .BALKAN' v Beogradu potrebuje: 734-a 5 točijev, ki morajo biti vajeni kletarskega posla, zlasti izurjeni v točenju piva; 2 dečka za vnanje posle; 2 dečka za čiščenje parketov; 2 dečka za čiščenje obedne priprave; 4 dečke za delo v kuhinji; 3 deklice za de o v kuhinji. Plača po sposobnosti od 400 Oin do 1030 Oin, stanovanje in hrana. Za priročno uporabe priredil M. Kostanjevec Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga s« naroča pri Tiskovni zadrugi Ljubljana t Priporočamo n vo izdajo Janko taiM romanov: Cyclamen BroJ. 22 Din, ver. 27 Din. poJL 1-25 Din Agitator Broš 18 Dtn, vet 23 Din. po^t. I'26 Din Izdala jih je Tiskovna zadruga v Ljubljani NA VRHNIKI, 25. februarja 1925. Žaluioči ostali. Zastonj! dobite po!eg ob čamega popusta in pri nanovo znižanih cenah in to pri enkratnem nakupu: od Din 150— do Din 250"— še od Din 250 — do Din 400 — ie od Din 400 — do Din 600 — ie od Din 600 — do Din 800"— še od Din 800"— do Din 1000-— še I preko Din 1000 še 1 par ženskih nogavic ali 1 par molkih nogavic ali 1 naramnice 1 pleteno samoveznico f 1 par svil. flor nogavic l 1 stek. kolinske vode 1 manicnre kaseto 1 manicure kaseto večjo 1 manikure kaseto veliko / 1 stekl. franc. parfuma ILSlHHOflEC nasl. H. 5055, W\m, Mestni trg 19 Kreditni zavod za trpvino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (v lastnem poslopju). Obrsstovspjs vlog, naknp la prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, dsvis in valnt, tor7m naročila, prednjmi in krediti vsake vrsta, eskompt in irksso tisnic ter nakasila T tu- !■ lnn:msUo, safs deposits itd, itd. Breojarte: Krs4it Ljibljaia • Ttlsfss <0. 4»7. 648. Mi is 806 kl-a Pi ■ J