OBČINSKA UPRAVA
Glasilo Županske zveze za Slovenijo.
.■i...................................... ..... ............ * ...................................................... ......................... ..... *.............. "
Stev.^y ,__Mesečna priioga .domoljubu". —^	leto L
Organizacija.
OBČNI ZBOR.
Že danes opozarjamo na občni zbor glavnega odbora »Županske zveze«, ki bo v drugi polovici meseca avgusta ali v prvi polovici septembra. Podružnični odbori naj takoj razmišljajo, v čem naj bi se po potrebi morda spremenila društvena pravila, posebno pa, kako naj bi se organizacija sklenila še trdneje. Morebitni nasveti naj se sporoče glavnemu odboru čimpreje, da bo mogoče pravočasno pred občnim zborom posvetovati se o njih.
»ŽUPANSKA ZVEZA ZA SLOVENIJO« v Ljubljani, Jugoslov. tiskarna, II. nadstr.
OBČINAM IN ŽUPANSTVOM!
Znatno število občin in njihovih odborov je sklenilo s pravnoveljavnimi sklepi, da izplačajo večje zneske kot podporo »Županski Zvezi« — glavnemu odboru v Ljubljani. V resnici je tudi že več županstev to podporo izplačalo. Je pa še nekaj občin, za katere vemo, da so sklenile podporo, a je do danes še nismo prejeli. — Vse te prosimo nujno, da nam blagovolijo po odborih naklonjene zneske čimpreje nakazati. — Nobena organizacija ni mogoča brez sredstev, tudi ne naša »Županska zveza«, o kateri se pač lahko trdi, da je tekom niti enega leta izvršila ogromno delo s tem, da je s pozitivnim delom zanesla v najširšo javnost z besedo in pisanjem živo zanimanje za upravo občin ne le v gospodarskem ozira, marveč zlasti tudi za njeno samoupravo. In to ščititi, jo ne le ohraniti, temveč še razširiti, je ena izmed poglavitnih nalog »Županske zveze za Slovenijo.« Zato smemo trditi, da je skoro ni organizacije, ki je tako važna in tako nujno potrebna, kakor ravno naša županska zveza. Naj ne bo nobena denarna žrtev za njo preveč 1 Imen občin - darovalk ne bomo javno navajali. Menimo, da je bolje tako. Naj imajo zavest, da so s tem znatno pripomogle k ojačenju misli za samoupravo, pa tudi k zboljšanju občinske uprave. O prispevkih bo govor na prihodnjem občnem zboru. Darila naj se blagovolijo pošiljati po poštnih položnicah na »Hranilnico kmetskih občin« t Ljubljani, ki jo pri tej priliki kot lasten denarni zavod najtopleje priporočamo. Pišite po poštne položnice Županski zvezi 1
VSEM PODRUŽNICAM ŽUPANSKE ZVEZE!
Čas dela na polju naj ne bo čas odmora za delo v organizaciji t Porabite vsako priliko za nabiranje onih zamudnikov,
ki še niso pristopili kot člani, češ da se bo opravilo tudi brez njih. To je popolnoma napačno. Svet se bo sukal — pravijo — tudi brez nas. Res; toda višja moč je, ki suče svet. A vse kar je na njem, je treba, da uravnava življenje tudi po nekom, ki vse vodi, a drugi morajo pri tem s o de -1 o v a t i. Zato je tako neizrečeno važna v vseh podrobnostih izvedena organizacija, pri kateri ne sme manjkati niti eden člen, kakor ne sme manjkati pri verigi. Zato vsi v župansko organizacijo, a vse podružnice na delo! Časi so nad vse resni.
Proračuni krajnih šolskih svetov.
Mi smo pred časom zavzeli stališče, da morajo biti proračuni krajnih šolskih svetov prav tako razpoloženi občanom na vpogled, kakor občinski proračuni. Na tem stališču stojimo seveda tudi še danes, ker je nezmiselno, če bi za eno vrsto javnih proračunov veljali drugi predpisi, kakor za druge vrste. Saj morajo biti razpoloženi' s poprejšnjo javno razglasitvijo tudi proračuni in računi kranjskih cestnih okrajnih odborov, zastopov zdravstvenih okrožij, ali na bivšem Štajerskem proračuni in letni računi okrajnih zastopov, za katere obstoji sicer poseben zakon, dočim za cestne in zdravstvene zastope veljajo zmiselno določbe občinskega reda.
Govorimo tu v splošnem, ker je v tem oziru praksa v bivšem Štajerskem delu Slovenije glede šolskih proračunov nekoliko različna od one za bivši kranjski del, zlasti pa za bivši del Koroške.
Ce nima zakon o šolskem nadzorstvu za Kranjsko z dne 23. X. 1912. dež. zak. št. 66, sicer res nobene posebne določbe, na katero bi se opirala zahteva, da morajo biti javno na vpogled razpoloženi tudi proračuni krajnih šolskih svetov, smo mi pač mnenja, da je zakonodajalec opustil posebno določilo v zakonu le vsled tega, ker je smatral to za obsebi umevno in analogno (zmiselno) z določbami občinskega reda. Saj posegajo proračuni krajnih šolskih svetov neposredno in naravnost v občinsko gospodarstvo. Če torej navedeni zakon nima izrečnega določila o dolžnosti razpolovitve proračunov krajnih šolskih svetov, pa s tem še nikakor ni rečeno, da je razpoloži-tev nepostavna ali nepotrebna.
Občina — to je neposredno vsak občan, zlasti pa postavni zastopnik občine, to je občinski odbor — mora imeti pravico do vpogleda v podroben proračun krajncga šolskega sveta. Nezmiselno je zahtevati od občine, da bi kar na slepo postavila v svoj proračun vsako, še tako visoko vsoto, ki jo hočejo naprtiti davkoplačevalcem morda
le gotovi šolski činitelji na način, ki se da doseči tudi preko krajnih šolskih svetov. Občinski odbor torej takrat, ko rešuje občinski proračun in sklepa o pokritju navadno ravno zaradi visokih šolskih potrebščin visokih izdatkov in o davkih za to pokritje, z vso pravico lahko zahteva, da se mu predloži tudi podroben proračun kraj-nega šolskega sveta, ne pa da brez vsega vstavi v občinski proračun ono vsoto, ki mu jo diktira okrajni šolski svet, pa če je še tako visoka. — Ker ne tvori šolska občina in njen organ krajni šolski svet davono-pravne enote, ampak je le občinski odbor oni kompetentni organ, ki ima edini pravico skleniti sredstva za pokritje šolskih prispevkov z občinskimi dokladami, je po naravnem razumu vtemeljena zahteva, da dobi tudi vpogled v podrobne postavke šolskega proračuna. Sicer je res, da so običajno zastopniki občine obenem tudi člani krajnega šolskega sveta in imajo kot taki vpogled v njegov proračun. Kaj pa tam, kjer bi morda le ne bilo v krajnem šolskem svetu nobenega občinskega zastopnika? Ali ni morda možnost za to v prihodnje? Zato je treba, da se z vsem povdarkom zahteva pravica občanov do vpogleda v šolske proračune in takrat, ko se bo delal nov šolski zakon, sprejme vanj tudi določba o tej pravici in o dolžnosti razpoložitve.
Opozarjamo pa, kar smo tudi poprej že storili, da ima takrat, ko je razpoložen občinski proračun, vsak občan pravico zahtevati vpogled vanj in vlagati pritožbe. Pravico ima torej tudi izpodbijati izdatek za šolske potrebščine, a to mu je zopet mogoče le, če jih pozna v podrobnem. Zato sledi iz tega že po naravnem pravu, da morajo biti proračuni krajnih šolskih svetov javni in kot taki podvrženi javni kontroli A to je zopet mogoče le z javno razpoložitvijo.
Za to govori tudi sledeča zanimivost: V nekem slučaju je izreklo upravno sodišče z razsodbo 7. dne 13. decembra 1899, da »razpoložitev proračuna o šolskih potrebščinah v uradnem lokalu krajncga šolskega sveta in povabilo všolanih občin k vpogledu ne zadostuje.« Šlo je za ugotovitev proračuna šolskega okoliša, v koje?a je bilo všolanih več občin, in je bilo treba vročiti vsaki občini proračun in porazdelitev stroškov. Navedena razsodba upravnega sodišča je ne glede na konkreten slučaj važna že zato, ker se sploh dotika vprašanja javne razpoložitve tudi proračunov krajaib
šolskih svetov. -----------—*>
Občinska in gozdna pota*
Vprašanje občine L. pri M.: Občina ima več občinskih potov po poljih med njivami. Nekateri posestniki pa ta pola odora-vajo oziroma prioravajo k svojim njivam.
Zato je sklenil občinski odbor, da se pota premerijo, in da se odvzame: kar je po mapi zaznamovane zemlje kot občinska last. Ker pa nekateri že dalje časa uživajo občinsko zemljo, prosimo pojasnila, če spada še k občini ali ne?
Še drugo vprašanje: V naši občini so prodali nekateri posetniki les. Vozniki pa so pota zelo razbili, zlasti gozdna pot je v zelo slabem stanju. Ali se more zahtevati Odškodnina od tistega, ki je les prodal, ali od kupca, ali od voznikov, ki so dobro zaslužili?
Končno vprašamo: Ali se sme voznikom naša pot zabraniti ali zahtevati odškodnina od sosednih posestnikov, ki so prodali svoj les tujim trgovcem, a vozijo svoj les po naših potih, namesto po potih sosednih posestnikov?
Pojasnila: Glede prvega vprašanja ni treba dolgo razmišljati. Pravilno in postavno stališče je, da se prometna sredstva, ceste in poti sploh ne morejo pripo-sestvovati v nobeni dobi, tudi ne, če so do-tični. ki so si priorali občinsko zemljo, nemoteno uživali to tako pridobljeno zemljo 40 ali več let. Kar je morda po svoji malomarnosti zakrivil prejšnji občinski zastop, lahko popravi sedanji s tem, da spravi občinska pota v prejšnji stan na podlagi map v istih merah in širinah, ki so ondi označene. Dotična zemlja je torej brez vsakega dvoma in nesporno še vedno občinska last. — V morebitnih sporih je kompetenten odločevati oddelek za javna dela pokrajinske uprave za Slovenijo.
Glede drugega vprašanja v zadevi izrednega prispevka za posebno porabo občinskih cest vas opozarjamo na točna pojasnila v 2. številki »Domoljuba« na strani 2. priložene Občinske uprave« št. 1. Če je stvar že enkrat zadostno poiasnena, potem ne moremo v isti zadevi ponovno pisati. Ravnajte se po § 22 ccstnega zakona za bivšo vojvodino Kranjsko z dne 21. februarja 1912 dež. zak. Št. 22 iz 1. 1913. — Izredni prispevek plača po določbah tega paragrafa oni, kdor z lastnimi ali najetimi vozovi s tovornimi vožnjami povzroča znatno višje stroške za vzdrževanje cest.
Na tretje vprašanje pa bodi pripom-njeno, da se vožnja po občinski ali drugi javni poti ne more nikomur zabraniti, razen če obstoje kaki tehtni cestno-policijski predpisi iz javnih, n. pr. varnostnih ozirov. V vseh drugih slučajih je vporaba vseh javnih poti vsakomur prosta.
Mogoče vam je le zahtevati prispevek za posebno porabo dotične poti v zmislu pojasnila v prejšnjem odstavku.
Nagrade občinskim odbornikom.
Vprašanje:V občini I. je imel občinski odbor sklepčni račun. Navzočih je bilo od 12 samo 8 odbornikov. V tej seji je sklenil občinski odbor po predlogu enega izmed odbornikov, da se dovoli vsakemu navzočemu odborniku po 100 K za večletno delovanje kot nagrado iz občinske blagajne. Župan je to vsoto tudi izplačal. A župan je dobil 200 K nagrade kot odbornik in ker je izvrševal posle občinskega jluge. Odsotni 4 občinski odborniki pa ni-4l
so dobili ničesar. Ali je tako ravnanje od strani župana in občinskega odbora postavno? In kaj bi se dalo ukreniti proti temu?
Odgovor: Najprvo si oglejmo postavno plat. Občinski red določa v § 25 (za-Kranjsko; ali v § 21 za Štajersko), da občinski odborniki in namestniki ne morejo dobivati za izvrševanje svoje službe, torej za izvrševanje svojih odbor-niških mandatov, nikake plače in vsled tega tudi ne nagrade. Pravico imajo le do povračila onih gotovih stroškov, ki jih imajo pri izvrševanju uradnih poslov, n. pr. če spremljajo mladeniče k vojaškemu naboru. Plačo ali nagrado županu in tudi občinskim svetovalcem pa ima pravico določiti občinski odbor po navedenih postavnih določbah. V Vašem slučaju torej občinski odbor ni imel nikake postavne podlage za sklep, da se izplača navzočim odbornikom po 100 K, najmanj pa še za nazaj, ker z ozirom na preteklo dobo ni mogoče, da bi župan imel pokritje izdatka v občinskem proiačunu za tekoče leto. Ne-postavno je torej izplačilo tudi iz tega razloga. Naj omenimo pri tej priliki, da je bivši deželni odbor kranjski opozoril vsa županstva z okrožnico z dne 5. oktobra 1913 št. 19038, da je plačevanje odškodnin iz občinske blagajne občinskim odbornikom za udeleževanje pri občinskih sejah n e p o s t a v n o in da se morajo take odškodnine odpraviti, ker udeležba pri občinskih sejah ne spada med one občinske opravke, za koje gre občinskim zastopnikom kako povračilo iz občinske blagajne po določbah občinskega reda.
To velja v postavnem oziru. Na drugi strani pa je tudi v drugem oziru vse preje nego lepo, če se deli občinski, torej javni denar v odsotnosti dela obč. odbornikov le med navzoče. Toda v formalnem oziru sklepa ni mogoče izpodbijati, ker je bil občinski odbor sklepčen.
Pač pa lahko napravite kolkovano nadzorstveno pritožbo na okrajno glavarstvo, ki bo temeljem navedenih določil občinskega reda izvršitev sklepa prepovedalo odnosno ga razveljavilo. V splošnem bodi povedano vsem, da se ima vsak občan v postavnem roku pravico pritožiti proti vsakemu sklepu občinskega odbora, ki v prid zasebnim — oškoduje javne koristi. Za nadzorstvene pritožbe ni določen rok, zato jo lahko vložite vsak čas in tudi naravnost na okrajno glavarstvo.
Razdelitev tlake.
Vprašanje: V občini T. sklepa občinski odbor za vsako občinsko odnosno soseskino tlako — in sicer tako, da morajo mali posestniki, kočarji in vžitkarji opravljati ravno toliko tlake, kakor veliki posestniki. — Kam se je obrniti za pomoč v tem oziru?
O d go v o r : Smatramo za potrebno, da odgovorimo v prvi vrsti na vprašanje, ki je stavimo: Kaj je tlaka? — Tlaka je občinska davščina, občinska priklada, enako kakor so doklade na direktne davke, i. dr. — Zadeti mora zato tlaka praviloma občane, vaščane ali soseščane v istem raz-meriu kakor doklade na direktne davke,
torej sorazmerno. Zlasti velja to za popravo poti, ki se navadno odmerijo glede dolžine po pravomočnem sklepu občinskega odbora na podlagi predpisa direktnih davkov. — Le če obstoji kaka stara navada glede drugega načina razdeljevanja tlake, potem ni pomisleka proti temu, da se izvršuje po tej stari navadi, toda predpogoj-no, da proti taki razdelitvi ni pritožb. Le tedaj se sme po sklepu občinskega odbora zahtevati od občanov, da popravi vsak svoj del pota, ki ga je oskrboval po dosedanji stari navadi. — Iz Vašega vprašanja pa sklepamo, da tu ne gre za kako trdno navado, ampak za poedine slučaje, ko sklepa o njih občinski odbor individualno.
V	takih slučajih je torej odmera tlake za vse prebivalce enako ne-le krivična, marveč tudi protipostavna. — Le v izjemnih slučajih, torej v s i 1 i, ko je treba kako delo nagloma in s skupno močjo opraviti, mora vsak za delo pripraven človek na tlako, in sicer zastonj, kakor določa občinski red; (§ 80 za bivšo Kranjsko; § 77 za bivšo Štajersko). V tem slednjem slučaju sme tudi župan sam ukazati tlako brez poprejšnjega sklepa občinskega odbora.
V	vseh drugih slučajih pa mora postati sklep glede naložitve in porazdelitve tlake pravomočen, a za to je treba, da se enako kakor glede vseh drugih sklenjenih občinskih davščin na običajni način javno razglasi. V razglasu mora biti izrecno navedeno, da je proti sklepu dopustna pritožba v 14 dneh, ki se mora vložiti pri županstvu. Pritožba gre na pokrajinsko upravo za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve.
Če sklep občinskega odbora ni bil razglašen, potem sploh še ni postal pravomočen in se vsled tega tudi izvršitev tlake ne more zahtevati. — Če je bil pa sklep pravilno razglašen, toda ni bilo vložene proti njemu nikake pritožbe, je postal s tem pravomočen, in ga ni mogoče več izpodbijati. Dana Vam je še možnost n adzorstvene pritožbe, v kateri lahko izpodbijate sklep kot protiposta-v e n, a na podlagi te pritožbe bo postopalo politično okrajno oblastvo (okr. glavarstvo) po določbah § 95 obč. reda za Kranjsko (§ 90 obč. reda za Štajersko, § 92 za Koroško) in dotični sklep razveljavilo, ako so dani predpogoji za to.
Postavne določbe glede tlake določa občinski red — in sicer v § 73 za bivšo Kranjsko, v § 69 za bivšo Štajersko, in v § 72 za Koroški del Slovenije, kjer je izrecno določeno, da spada tlaka med občinske davščine (priklade), ki se morajo po § 83 občinskega reda za Kranjsko, odnosno po § 79 obč. reda za Štajersko na krajevno običajni način javno razglasiti.
S tem, menimo, da smo dovolj jasno obrazložili i;i pojasnili Vaše vprašanje.
Globe (denarne kazni) in ubožni zaklad.
Ali se morajo še vedno plodonosno nalagati razni dohodki ubožnega zaklada, zlasti globe in denarne kazni?
To vprašanje naj pojasnimo na kratko, ker je' o njem razpravljal občinski svet v
Ljubljani v seji dne 9. maja t. i. in sklenil, da se nalagajo iz gornjega naslova izvirajoči zneski še le od vsote 800 K nadalje. K temu naj pripomnimo naslednje:
Po ubožnem zakonu z dne 28. avgusta 1883, dež. zak. št. 17, veljavnem za bivšo vojvodino Kranjsko, so se morali po § 33 tega zakona nalagati razni dohodki ubožne-ga zaklada, med temi tudi vse globe in denarne kazni (sodnijske kazni), ki so znašale več nego 40 K. Vsi ti zneski se torej niso smeli porabljati za tekoče ubožne potrebščine, pač pa le obresti dotičnih vlog.
Deželni zbor kranjski pa je sklenil v svojem zadnjem zasedanju, da se tozadevna postavna določba spremeni in je sklenil nov zakon z dne 17. maja 1914, dež. zak. št. 16, s katerim se razveljavlja § 38 navedenega ubožnega zakona za Kranjsko. — Vsled tega se smejo od takrat nadalje porabiti vsi dohodki ubožnega zaklada za tekoče potrebščine — seveda Ie za ubožne — pa naj bodo dohodki še tako visoki. Obsebi umevno so od porabe izvzete ustanove ali volila z izrečnimi pridržki, da se smejo porabljati le obresti, ne pa tudi glavnica.
S tem pa, ?e je rečeno, da se navedeni dohodki smejo porabljati, ni tudi rečeno, da naj se porabijo na vsak način. Občinski odbor lahko določi, da naj se zbira glavnica za ubožni zaklad tudi nadalje, če dohodki presegajo izdatke. Razpravljati bi se dalo tudi o tem, če je bilo sploh umestno, da se je postavnim potom določeno nalaganje z zakonom ukinilo. Toda o tem naj se razmišlja takrat, ko se bo delala nova ubožna postava. To bo pa nujno potrebno, ker problem ubožne oskrbe bo hitreje stopil pred nas, nego ga pričakujemo. To mimogrede povedano.
Kar se pa tiče porabljanja dohodkov za tekoče ubožne potrebščine tudi v drugih delih Slovenije preko nekdanje Kranjske deželne meje — smo mnenja, da se porabljajo ravno tako lahko kot tu, ker ni razloga, da bi veljali v enem kraju istega upravnega območja glede istih dohodkov drugačni predpisi nego v drugem kraju.
Avstrijska vojna posojila.
Vprašanje: Zupan I. Š. v V. zeli po-.jasnila in prosi za odgovor: Ali sem primoran prevzeti vojno posojilo, Isitero je podpisala občina pri nek' graški banki? Večina odbornikov in ob-e«nov pravi, da naj ga ne prevzamem. — Kako m ra biU vojno posojilo podpisano, da sem ga prisiljen prevzeti, in kako, da mi legn ni treba?
Odgovor: Vaše vprašanje glede prevzetja vojnega posojila ni dosti jasno. — Razumeli smo vprašanje tako, da sedanji občinski odbor noče priznati vojnega posojila, katero je podpisala občina po svojem prejšnjem občinskem odboru. — Če je temu tako, potem velja sledeče: Ne dvomimo, da je bilo podpisano vojno posojilo vsled pra-vomoČnega sklepa občinskega odbora, ki ga ni nikdo izpodbijal s kako pritožbo in da je sklep potrdilo višjo oblasivo (deželni odbor). Tedaj je prevzela obveznost občina, ne pa župan; a ta obveznost traja dalje in velja za občino ne glede na spremembo v njenem zastopstvu. — Obsebi umevno je torej, da mora prevzeti podpisano vojno posojilo sedanji občinski odbor brez pridržka, če je bilo podpisano v pravilni obliki po določbah občinskega reda. Vi kot župan ne prevzamete sploh nobene obveznosti. Nimate pa tudi nikakega postavnega razloga in ne pravice, da bi se upirali prevzemu, niti v tem slučaju, če bi vojno posojilo ne bilo podpisano v pravilni obliki, a je bilo podpisano za občino oziroma na njeno ime.
Ce je bilo morda podpisano vojno posojilo v nepravilni obliki, tedaj more občina le uveljaviti
svoj odškodninski zahtevek proti prejšnjemu županu odnosno občinskemu odboru. To pa se more storiti po sklepu občinskega odbora edino-le civil-no-pravdnim (sodnim) potom. (Se to naj pripomnimo, da smo o vojnih posojilih pisali v »Domoljubu« že dovolj, in da se s tem vprašanjem ne bomo več ukvarjali.)
Kdaj sme župan odstopiti?
Prejeli smo vprašanje v tem zmislu, če se sme župan odpovedati kot tak, ne da bi se odpovedal tudi kot občinski odbornik, ampak hoče obdržati odborniški mandat. — Zupan je bil že v prejšnjem občinskem odboru, toda ne celo dobo. Zato mu sedaj okrajno glavarstvo ne dovoli (?), da bi smel odstopiti. Kako naj se torej ravna, in kaj določa postava? —
Naj sledi temu vprašanju to-le naše pojasnilo:
Predvsem je pomniti, da veljajo poleg novega >Zakona o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji« (razglašenega v »Uradnem listu« št. 31 z dne 1. aprila 1922), še vedno določila prejšnjih občinskih redov, v kolikor ta določila niso izrečno razveljavljena z novim zakonom o volitvi. — Kdo se sme odieči izvolitvi, torej tudi odložiti mandat po izvolitvi, določa za bivšo Kranjsko § 20 občinskega reda. (Primerjaj določbe obč. redov drugih bivših kronovin, ki so v bistvu za vse enake.) Po točki 5. navedenega § 20 za Kranjsko se sme odreči izvolitvi vsak, k? je bil v občinskem starešinstvu celo prejšnjo volilno dobo. Če je bil torej sedanji župan v prejšnjem občinskem odboru pred izvolitvijo za župana že občinski. svetovalec, zadostuje ta razlog za opravičeno odpoved. Ni torej treba, da bi bil moral biti ves čas župan; v tem slučaju okrajno glavarstvo nima pravice braniti mu, da bi sedaj ne odložil županske časti. Tem manj mu more okrajno glavarstvo zabranjevati, da bi ne mogel odložiti županstva, če so dani še kaki drugi pogoji po § 20. obč. reda, n. pr. po točkah 4. ali 6. — Tu povedano velja za župana, če hoče odložiti le županski mandat, ne pa tudi mandata občinskega odbornika.
Odpove se pa lahko vsak tudi odborništvu, ne da bi ga zadele kake posledice, ki jih navajamo v naslednjem odstavku, le da morajo biti dani tu navedeni pogoji za odpoved.
Seveda nima nikdo pravice braniti ne županu ne kakemu drugemu občinskemu zastopniku, da se odpove mandatu sploh. Biti pa mora dotičnj pripravljen na postavne posledice, ki ga zadenejo vsled odpovedi. Po navedenih določbah občinskega reda se mu lahko naloži globa 200 K, ki jo pa mora skleniti občinski odbor. A po zakonu o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji (Uradni list št. 31) — § 41 — izgubi mandat tudi vsak član občinskega starešinstva (župan in obč. svetovalci), če se brani sprejeti ali pa če odloži to čast, ne da bi imel za to postavni razlog po preje navedenih določbah občinskega reda. V vseh teh slučajih se pokliče v odbor njegov naslednik po dotični kandidatni listi. In končno zgubi vsak, ki se brani sprejeti izvolitev ali ki odloži mandat kasneje brez zakonitega odklonilnega vzroka, pasivno volilno pravico (da ne sme biti izvoljen) za dobo treh let po § 5 točka 5.) novega občinskega volilnega zakona.
Občinski urad in občinski
ra — premestiti občinski urad, ne da bi bil po-pred o tem sklepal občinski odbor v pravilno sklicani in pravilno izvršeni seji po določbah §§ 42 do 48 občinskega reda.
Pri tem se opozarja županstvo na razsodbo upravnega sodišča z dne 11. junija 1886, št. 1223, zv. X., št. 3104, ki se glasi: Določitev uradnega sedeža občinske uprave spada v lastno področje občine.
Določila § 57. občinskega reda pri tem ne pridejo v poštev. Tudi nima okrajno glavarstvo v zadevi določanja občinskega uradnega lokala nikake ingerence, ker je to izključno stvar občinskega odbora..
2. Kar se tiče namestitve novega občinskega tajnika se pripominja, da je tudi to stvar občinskega odbora, ki mora o tem sklepati v redni seji po jasnih določbah § 32. občinskega reda. Ne zadostuje torej, da je občinski odbor vedel za županov ukrep, ki po postavnih določbah ni imel pravice brez pravnoveljavnega sklepa obč. odbora pritegniti namesto odstopivšega — drugega občinskega tajnika.
Tako uradni odlok.
Ker smo že pri vprašanju občinskega uradnega lokala, si ne moremo kaj, da ne bi omenjali še tegale: Smatramo za nujno potrebno, da imej vsaka občina svojo stalno občinsko pisarno, saj je to urad — stalen urad, ki se vendar brez tehtnih razlogov ne sme poljubno prenašati iz kraja v kraj, kakor delajo to mačke s svojimi mladiči. Ne osebni razlogi, marveč korist občanov mora biti pri tem merodajna. Kako rado — saj poznamo to iz skušnje — se pri vednih preseljevanjih kaj izgubi ali uniči. Vse to se lahko prepreči, če je občinski urad stalno v enem kraju, ako le mogoče v središču občine.
Brezpogojno pa naj ne bo občinska pisarna nikdar in nikoli tain, kjer jc obenem tudi gostiln«!
(Navedeni odlok velja seveda tudi za drugo dele Slovenije, le da so paragrafi obč. reda drugi, ker tu navedeni veljajo le za bivšo Kranjsko.)
LISTNICA.
Prosilci za službo občinskega sluge naj se obrnejo naravnost na županstvo v Sodrpiri, ki sprejme kot občinskega slugo kakega invalida ali ' vpokojenca. — Mesečna plača ae določi dogovorno i po sposobnosti za morebitne druge posle.
Pri tej priliki naznanjamo, da se nam do danes še ni prijavilo nobeno drugo prosto mesto za kakega občinskega uslužbenca.
Tajništvo Ž. Z.
Zelo prijetno deluje pri drgnenju hrbta, rok,
nog in celega lelesa, kot kosmetibum za negovanja j kože, zob in usl, lekarnarja Fellerja prijetno dišeči j »Elsafluid«. Je mnogo močnejši in boljši kakor fran« ; cosko žganje in že 25 let priljubljen. Tri dvojnatet ! steklenice ali 1 špec. steklenica skupaj z zavojem in poštnino za 72 K, pošilja Eugen V. Fellor, Stm bica donja, Elsatrg 16, Hrvatsko.
tajnik.
Ali ima župan pravico, samolastno premestiti občinsko pisarno, dalje samolastno najeti drugega občinskega tajnika, četudi z vednostjo posameznih članov občinskegu odbora?
O tem smo prejeli dopis iz občine Š. na Dolenjskem, ki navaja konkreten slučaj glede vprašanja, katero smo navedli. Prejeli smo pa tudi prepis odloka pokrajinske uprave, oddelka za notranje zadeve, s katerim je bilo opozorjeno županstvo na postavna določila v tem oziru. Zato priobčujemo tukaj glavre točke tega odloka, ker ne načelne važnosti tudi za druge občine. V odloku stoji:	,
1. Po § 30. občinskega reda je občinski odbor sklepajoči in nadzirajoči organ, kojega sklepe izvršuje občinsko starešinstvo po § 49. občinskega reda. Zupan torej ni imel pravice — tudi ne z vednostjo ali pritrditvijo posameznih članov občinskega odbo-
Rdečico, vranicni prisad, S
druge kužne bolezni se zdravijo in zabranjujejo V foniunm ki ga izdeluje Jugoslov. serum* UCPIVUIII. Za,od v Zagrebu, Bienička c. 2|< Telef. 14-45. —■ Brzo- Ullfjfi je najboljše sred« jav: Serum, Zagreb, ■"lil III stvo zoper miši, Dobiva se v Ljubljani v lekarni R. Sušnik in V, drogeriji »Adrija«.	14401
Vajenca,
15 let ali več starega, k! ima veselje do mizarske, obrti, sprejme takoj IVAN BERGANT( mizar, Dravlje pri Ljubljani.	2537
Kovaškega vajenca
mem. Fiaac KUNA VER, Savlje, št. 35, p. Ježicat
Božjepotnikom na Brezje
se priporoča gostilna FRELIH. Dobe se vedno' prenočišča in vozovi za bližnje vožnje, posebno' na Bled.	Gostilničar.
ilonofnino 1 nekaj denarja »e je našla tj lUGlial lllba gmotnem pri Litiji ob semnja 27. 3, Izgubitelj naj se oglasi pri ondot. iupn. ui*

Prva mariborska tovarna mila, marlbor
DomaČe
M
m
mili
je cend in izdatno. Gospodinje, segajte pridno po njem!
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
RJUHE in DRUG
Celje - Linbllana- maribor
Ifliii-podgane
stenice- ŠCnrhi in vsa golazen mora poginiti ako porabljate noja najbolja preizkul. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 16 K, za podgane 2b K, za ščurke, 26 K, z« stenice 15 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ašem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki In perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju m na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M. JONKER, Petrinjska u!. 3, ZAGREB 1.
I I^upujsm po najvišjih eenah
lipovo cvetje
tršljik, norižno perje, korenine in Ves druga zdravilna zeljISSa dalje
suhe jedilne gobe, fižol i. t. d.
V. H- Rohrmann, sv. Patra n. 27.
VELIKO ZALOGO
poljedelskih strojev in bakrenih kotlov
za žgarsjekuho
priporoča franc HITI, LJubljana
1222
Sv. Martina cesta št. 2.
r. z. z i. z. v Ljubljani
je od 1. julija 1 dalje Mm vlop pe
primešaj v krmo, angleški krmilni prašek za živino, po pošti 5 zamotkov po
________ i; kg za 23 Din. Glasom ukaza dež.
vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kramarji, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte:
hrana za dojenCke, za otroke. Krepek zajutrek za odrasle, daje bolnikom
SLADiN UrC moč, zdravje. Z njegovo uporabo
se prihrani mleka in sladkorja. To dokazuje na tisoče zahvelnih pisem. Po pošti 5 zamotkov po v4 kg 40 Din.
kraste, liSaje odstranjuje pri Človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 5 Din. pri
Kupujem zmešane
pr ženske lase
po naj vaš jih dnevnih cenah Štefan Strmoli, Ljubljana, Pod Trančo 1.
Semensko afdo
prodaja trrdka A. VOLK v Ljubljani, trgovina z deželnimi pridelki, Resljeva cesta Štev. 24.
Spretnega Žagarja J2:
grabnu pri Lešah. — Nastop takoj. — Plača po dogovoru. — Ponudbe na naslov: VALENTIN ŠVAB, mlinar ▼ Lešah hiš. štev. 23, p. Brezje.
po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi
let aiokemika d. d.
Zagreb,
StrossmayenjV8 ■lica čl. 6.
Zahtevajte ponudbe!
Znižane cene I
Znižane cene!
Modna in manufakturna trgovina
F. & L Goričar „pri Ivanki" Ljubljana, sv. petra c. 29
priporoča ravnokar doSlo veliko izbiro raznega blaga za moSke in ženske letne obleke, na pr.: sukno, kamgarn, volneno, polvoineno blago v najmodernejših barvah, llster, etamin batist z ročicami, bel in v barvah, delen; najnovejši vzorci za narodne noše, platno; konte-nlna, cvilih, blago za rjuhe in namizne prte, odeje v različnih barvah, robci svileni, delenasti, zobčkasti. Dalje velika izbira narejenega blaga lastnega izdelka: moške srajce, bele in barvah in drugo perilo za moške in ženske, predpasniki, kambrikasti in klotasti, etamm-bluze, otroške oblekce za dečke in deklice, krasne oblekce za birmanke, nogavice, ovratniki.
kravate in drugo. Vsakdo naj si ogleda.
Popolnoma varno naBoItte svo| denar o
Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z 0. z.
sedal poSeg nunske cerkve,
1.192S v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union" Hranilne vloge se obrestujejo po
5"/.
brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 4 '/2 % Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po S }A !Jti na dobo pol leta po S Vi %