# Ko prebiramo Hvalnico stvarstva, lahko ugotovimo, da je sv. Franèišek s svojo mistiè- no intuicijo prišel do istih sklepov kot eko- logija; da namreè v naravi vse slu`i. Slu`i son- ce, luna, zvezde, oblaèno in jasno nebo, rast- line, cvetje na polju. Vse. Prav vse. In v za- nosu prepeva: “Hvaljen bodi, moj Gospod, z vsemi svojimi stvaritvami.” Gotovo je presenetljivo dejstvo, da so Franèišek in znanstveniki prišli do istih za- kljuèkov. Na misel nam prihaja, da imata znanost in mistika isto poèelo, ki ne more biti drugje kot v Bogu. Tako mistika kot znanost sta be- seda Boga. Ne le, da ni nasprotja med znanostjo in vero, temveè se celo dopolnjujeta. Sta dve re- snici, ki tedaj, ko ju postavimo eno ob drugo, poka`eta vso resnico, vso bo`jo besedo. Èe v razpravljanju med teologi in znans- tveniki pride do nesoglasij, kot se je `al do- gajalo v preteklosti, to pomeni, da razprave niso potekale na pravi naèin. Ali je bila na- paèna teologija ali pa napaèna znanost. Prava znanost in prava teologija sta bo`ji besedi. Torej ne moreta biti nikoli v nasprotju, ampak se medsebojno dopolnjujeta. Za prihodnost si lahko samo `elimo, da teologija in znanost ne bi veè hodili po lo- èenih poteh, ampak da bi se konèno sreèa- li z vzajemnim spoštovanjem, da bi reševali èlovekove te`ave, ki jih ne more rešiti niti sama teologija niti sama znanost. Za rešitev najglobljih problemov današ- njega èloveka se je potrebno zateèi k celoviti bo`ji besedi, k teologiji in znanosti. Videli smo, da v naravi vse slu`i. O tem soglašata znanost in teologija. Vsa `iva bit- ja imajo pomembno vlogo v stvarstvu. Ne le s tem, kar so, ampak tudi s tem, kar posta- jajo. Rojstvo, rast in smrt vsakega `ivega bitja so pomembni dogodki, ki imajo svojski na- men v slu`enju. Sv. Franèišek hvali Gospoda za vse, kar se godi v naravi; niti smrt ga ne utiša v njego- vi hvalnici. Ne vznemiri se ob njej, marveè jo poklièe z ljubkovalnim imenom sestra, se- stra Smrt. Smrt je sestavni del ̀ ivega bitja. Vsako ̀ ivo bitje se rodi, raste in umre. Brez smrti posa- meznikov bi se vesoljno ravnovesje poruši- lo. Lahko torej reèemo, da je `ivo bitje èu- dovita resniènost, ki zasije za hip v èasu, po- tem pa takoj prepusti mesto drugim iskricam `ivljenja. Je luè, ki se pri`ge in takoj ugasne, potem ko je pri`gala druge luèi. @ivljenje je neizmerno nenehno iskrenje, kjer vsaka iskra slu`i neèemu. Nihèe ni ve- èen, toda tudi nihèe ni nekoristen. Vsako `ivo bitje poje svojo bivanjsko pesem in se takoj `rtvuje, da bi spro`ilo druge pesmi. Na prvi pogled lahko svet, v katerem `i- vimo, izgleda kot svet, ki mu vlada sebiènost. Pomislite na biološke zakone boja za obsta- nek, zmage moènejšega, na zakone o zaseda- nju kar najveèjega prostora v tekmovanju ene- ga z drugim. Na eksperimentalni ravni so ti zakoni zelo toèni in takoj pritegnejo pogled znanstvenika, vajenega poskusov, ki so zanesljiv vir znans- tvene resnice. Ko pa te zakone vrednotimo, menim, da je treba preseèi zgolj eksperimentalno raven in se zazreti v globine resniènosti vseh stvari v njihovi celovitosti. Ko gledamo na stvarstvo s tega stališèa, lahko opazimo tudi, da se `iv- -"- 5   4 1    ( /       ljenje ne omejuje na izra`anje egoizma, ampak da je prej nenehno darovanje v prid vseh; tako se oblikuje ekološko ravnovesje, ki koristi vsem. Sv. Pavel ima èudovit izraz za to: “Vse stvarstvo jeèi kot v porodnih boleèinah.” Vse stvarstvo je v porodnih boleèinah, jeèi, trpi, se `rtvuje, da bi rodilo. @ivljenje je altruistièna in ne egoistièna resniènost. Res je, da moènejši ubije šibkejšega, ven- dar tega ne stori neurejeno; to stori na osnovi zakona slu`enja, ki mu je pokoren tudi sam zmagovalec. Èe svoje izhodišèe postavimo v posa- meznika, loèenega od celote, kakor da bi ta imel razlog za obstoj sam v sebi, potem se nam lahko `ivljenje zazdi nekaj strašnega. Toda v tem primeru hoèemo mi sami ra- zumeti stvarstvo v egoistiènem kljuèu, ko postavljamo svoje izhodišèe na zgrešeno toèko, to je na egoistièno, kakor da bi bilo vse vesoljstvo v funkciji tistega posamez- nega `ivega bitja. Èe pa postavimo svoje izhodišèe v ravno- vesje in v vesoljno harmonijo, recimo celo v Boga, vse postane lepo in skladno, kakor je bilo za Franèiška, ki je v globini intuitivno zaèutil resniènost stvari in je z vso dušo pre- peval skupaj s Stvarnikom: “Bog je videl, da je vse dobro.” V naravi vse slu`i. Na dejaven naèin. Vsa `iva in ne`iva bitja imajo neko slu`bo. Moramo pa tudi ugotoviti, da gre za nuj- no, to je neobhodno slu`enje. Ne svobodno. In svobodno ni, ker táko ne more biti, ker v `ivih bitjih in še bolj v stvareh ni svobode pri izbiranju. Reèi moramo tudi, da je iz is- tega razloga neprimerno govoriti o egoistiè- nem ali altruistiènem vedenju, kakor smo to storili prejle. To namreè vsebuje moralno sod- bo, ki je ne more biti, kjer ni svobode. Os- taja pa ustrezno izrazje, ki se sklicuje na slu- `enje. Èetudi je tako slu`enje nezavedno, ga je mogoèe eksperimentalno nadzirati. Med vsemi `ivimi bitji je samo èlovek po- klican, da se svobodno vkljuèi v razgovor o vesoljnem slu`enju, ki je navzoèe v naravi. Od tod, to je iz èlovekove svobode in mi- sli, izvira tudi velika odgovornost in tvega- nje èlovekovega obstoja. Èlovek lahko pris- peva slu`enje vesoljstvu; in to je enkraten pris- pevek, ker je svoboden; lahko pa to zavrne in podre vesoljno ravnovesje, še posebej eko- loško in ravnovesje medèloveških odnosov, kar privede do katastrofe. Kristus, Bo`ji Sin, se nam ni razodel kot mogoèni oblastnik, ampak kot slu`abnik. Vse njegovo `ivljenje je bilo nenehno slu`enje èlo- veštvu. In da bi nam jasno dokazal, kaj ra- zume kot slu`enje, se ni obotavljal poklek- niti pred uèence, da bi jim umil noge. V luèi Kristusa in njegovega uèenca Fran- èiška lahko reèemo, da je najbolj vzvišen na- èin èlovekovega obstoja v slu`enju. Svobodno slu`iti iz ljubezni. Vse do darovanja lastne- ga `ivljenja, ki ga je treba `iveti kot prejeti dar, ki ga je treba darovati, a ne prisiljeno, kot se to zgodi pri drugih `ivih bitjih, am- pak iz ljubezni, kakor se spodobi za èloveka, ki je sicer tudi biološko bitje, a je svobodno in ljubeèe, ker je bo`ja podoba. Zlasti v luèi Kristusa, ki je bo`je oblièje med nami, lahko reèemo tudi, da je Bog sam slu`abnik, najvišji slu`abnik. Opredelitev Boga-Ljubezni velja tudi za Boga-Slu`abnika, saj ni mogoèe ljubiti, ne da bi slu`ili. Èeprav je videti še tako protislovno, lah- ko trdimo tudi, da je samo èlovek v dr`i slu- `enja resnièno svoboden èlovek. On sam se namreè odloèa, da bo slu`il. Kdor pa se upi- ra slu`enju, bo k temu proti svoji volji pri- siljen skupaj z drugimi bitji, ki niso obdar- jena s svobodo. @al pa lahko èlovek s svojimi odloèitva- mi povzroèi vojne, škodo in vsakovrstne ne- sreèe, toda v vsem tem hudem bo sam `rtev in ne gospodar. Resnièna svoboda je ljube- zen, ki se izrazi v slu`enju. Slu`enje je naj- ( /     # bolj vesoljni zakon, ki zdru`uje stvarstvo in Stvarnika v en sam objem. Lahko reèemo, da je slu`enje bo`ja predpravica, ki jo Bog sam poklanja stvarstvu, da bi mu omogoèil veè- no `ivljenje v njem in z njim. Pavel piše: “Stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju bo`- jih sinov ... v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz su`enjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave bo`jih otrok” (Rim 8,19-21). Èlovek si ne more misliti, da je sam v sre- dišèu vseh svojih “zakaj”. S tako zgrešenega polo`aja ne bo našel odgovora in se bo zrušil kot `rtev pesimizma, nihilizma, avtoritarizma ali karkolizma. Sv. Franèišek pa, ki je v Boga postavil iz- hodišèe in cilj vsakega svojega razmišljanja, je znal kot malokdo dojeti èudovito sklad- je vsega stvarstva, ko je spravil med seboj ve- selje in boleèino, `ivljenje in smrt v en sam spev veselja svobodnega in ljubeèega èlove- ka, ki vse daje v bo`jem slu`enju bratom. Na prvi pogled se nam zdi, da Sveto pismo ka`e dva razlièni sliki stvarstva. Pred grehom je bilo vse dobro in skladno: “Bog je videl, da je vse dobro.” Po grehu pa je videti, kot da je na- rava postala zlobna maèeha. Kaj se je spreme- nilo z grehom? Morda narava? Ali pa se je spre- menil èlovek? Zdi se mi, da bi lahko v luèi Svetega pisma in znanosti zatrdili, da je narava fizièno ostala ista. Trditev: “Bog je videl, da je vse do- bro,” je absolutna trditev, ki velja pred grehom in po njem. Resnièno pa se je spremenil èlovek sam v sebi in tudi v svojem odnosu do stvari. Greh, to je zgrešena odloèitev èloveka, ki zavraèa vesoljno govorico slu`enja, izpostavi èloveka na milost in nemilost njegovim pro- tislovjem in trpljenju brez upanja. Sv. Franèišek se je osvobodil greha in si je pridobil tako prodoren uvid, da je videl harmonijo, lepoto in veselje v vsem stvars- tvu. Niè ga ni vznemirjalo, niè mu ni bilo problematièno, niti smrt niti trpljenje. ( /    Ansel Adams: Mt. Williamson, Sierra Nevada, pogled iz Manzanara, Kalifornija, fotografija, 1945. (The Trustees of the Ansel Adams Publishing Rights Trust.)    V njem lahko obèudujemo velikega pevca vseh stvari in obenem velikega spokornika, enega najveèjih spokornikov, kar jih pomni zgodovina. V središèu vsakega èloveškega trp- ljenja je vedno videl kri`anega Kristusa, ki se daje vsega v deju najvišje ljubezni. Morda se bo komu zdelo èudno in nera- zumljivo, da je Franèišek znal spraviti tako pretanjeno obèutje ljubezni do vseh stvari s tolikšnim duhom spokornosti. Morda pri njem radi sprejemamo poetiènost, èloveškost in bratskost, k tišini pa obsodimo njegovo spokorniško plat, kot da bi bila samo dolg, ki ga je Franèišek moral plaèati miselnosti svo- jega èasa. V resnici pa je najgloblji Franèiškov uvid prav v tem, da je razumel, kako resnièno vse stvarstvo jeèi v porodnih boleèinah, jeèi, da bi porodilo. Razumel je, da so v èloveku vred- note, ki jih je treba rešiti. In èe uboštvo, lakota in razno drugo prostovoljno telesno trplje- nje pomagajo pri ohranjanju ravnote`ja teh vrednot, ni treba niti za hip pomišljati pri od- loèitvi. Prepeval je: “Tolikšna je dobrina, ki me èaka, da mi je vsaka muka prav lahka.” ( /    Franèišek je razumel, da je `ivljenje v vsej svoji lepoti tudi nenehno `rtvovanje. In tako mora biti. Prav zaradi tega postaja `ivljenje še lepše, ker tako postaja bo`ji dar, ki ga lahko spet darujemo v ljubezni in v upanju. Tako je storil Kristus na kri`u, pa tudi Franèišek na La Verni, kjer je hotel biti kri`an skupaj s Kristusom. In prav tedaj mu je uspelo v last- nem srcu okusiti vsaj delèek neizmerne lju- bezni, ki jo je Kristus imel do èloveštva in do vsega stvarstva. Franèiškovo `ivljenje ni bila samo iskri- ca; bilo je `areèa bakla, ki je razsvetlila mnoge in jih razsvetljuje še danes. Njegovo `ivljenje je bilo kratko, polno bo- leèin in stisk, vendar svobodno, skrajno svo- bodno in tako polno veselja, kot so ga mo- gli izkusiti le maloštevilni. $ !" #$%& * Èlanek je preveden iz: Famiglie francescane toscane, Convegno: Il Messagio di S. Francesco e l’Ecologia La Verna 1982, str. 126-130