153. številka. Ljubljana, nedeljo 6. julija. W leto,- 1873.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzomši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velj.i po pnšti prejeman, za fevatro-ogerake dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold., za ćotrt ieta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo- leto 13 gold.. xa detrt le« 3 30 kr.. za en meaec I gold. 10 kr.   Za pošiljanje na
doin se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za ie£rt lota. — Za inje dežele za chIo loto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana eena in »icer: Za Ljubljano za Čotr< leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznanila no plačuje od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. de ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. ce se dvakrat in 4 kr. 5e »m . ri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača itempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvolo fratru ran. — Uokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je t Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjavi hiši „Hotel Evropa". l Opravnietvo,  na katoro naj se blagovolijo pdlityan narodnim-, reklamacije, oznanila t. j. administrativnu reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hili.
Povsod j)o Slovenskem vstaja burja zarad programa in odpada „pravne1* stranke, katera bi se naj raje reakcijonarna par excellence imenovala. In po pravici! Kajti zveza z grofovi, baroni; ^oživljanje starih gradov in grajščin" (Hermanov program v bengalično razsvitljenej perspektivi!) simpatije s Santa-Cruzom , tem beričem spanjske svobode; tajna alijanca s fanatičnimi pospe-sitelji krvave restavracije v Italiji in Franciji — to nema v sebi poroštva bodočnosti, mirnega človeškega razvoja, nego kali neprevidenega krvoprolitja in povratka Evrope k vojnemu barbarstvu. In tak program bi naj bil „poroštvo Avstrije«"^ Kavno nasprotno; „pravna" politika, dotirana k slednjemu, nij drugo, nego vojska Avstrije z vsemi državami razve — ako ostane ona reakcijonarna, s Francijo. Podpiranje „pravne*' politike je gradjenje gomile, pod katero bi se Avstrija morala gotovo pokopati.
Pri tiranji takove politike nij čudo, ako nas drugi narodi, nepoznavajoči naših domačih razmer, vedno razkrikajo kot politično nezrele, politične negodeje. Naša politika je itak že mnogo nezaslužene krivice trpela; zato jej magjarski politiki n. pr. 8ck\varz, odrekajo vso veljavo, ker menijo, da smo v resnici sami mračnjaki in nasprotniki svobode. Tudi nam je, vsaj na Štajerskem, ravno oni natražnjaški program ..pravne-* (onda še nekoliko bolj smerne) stranke pri dozdanjih volitvah več škodoval, nego narodne antipatije nemškutarjev.
V resnici rekoč, čas je, da smo enkrat Slovenec, toliko uapadau in obiran zarad nazadnjaštva, kadar potuje na tuje, ali pak
Nedeljska pisma.
IV.
„Also, der Frosch" ! je dejal znani profesor Koujšek, ko je bil posadil bvojc dobro vzdrževano telo za gimnazijski kateder, ter su svojimi okornimi prsti segel v globoko tobnunico ; in z vzvišenim, pa vslcd obilega tobakovega užitka ne ravno milo donečim glasom je nadaljeval zanimivo svoje uatoro-zuansko predavanje blizu tako lo: „Pa so sedele zvečer kraj mlakuže ; pa je djala ena: „Kaj bomo jele?*' „Grah"! — odgovori druga, „le ga, le ga, le ga, le ga!*' so vpilo vse drugo v koru.
Gospića! Mnogo lot je že minulo, odkar je Vaš Baptista užival take in enake zlate nauke, in pomagal s6 svojim smehom stresati slavne  oboke muzijskega templja. In
kadar se s tujcem na domaČi zemlji meni, odkritosrčno reči in tujca odbiti z besedami: „Gospodine! to, kar Slovencem sponašate, nij istina; tudi pri nas se ceni svoboda, napredek in omika, kakor po drugod!" Nij treba Slovencu več požirati grenkih sodeb in z zvijačami, okolnostmi itd. izgovarjati se. Kakor je bilo 1. 1848, tako zopet — po tolikem prenehu! — velja pri nas na Slovenskem stara pesen: „Bratje! Slovenci smo, Svobodo ljubimo itd.*', katere pesni smo se včasih (oziroma na naše razmere) morali uže sramovati, ker nij istinita bila.
Da bi se naši pravni vsaj nekoliko na hrvatsko duhovščino ozrli; tam tega zapadnoga (romanskega) cerkovnega fanatizma, ki je pri nas tuj sadež, zastonj iščeš. Da bi se naši „pravni" oztH na vrlo napredujočo S rb ijo, katera baš zaradi svojega vsestranskega nap redova nj a uživa simpatije vseh omikanih narodov, kar jej ne malo v korist prihaja. Potem bi morebiti začeli premišljevati, kamo jih goni slepi njih fanatizem, kateri jih same in ves narod v pogubo peba.
Jaz sem prepričan, da je vsa ta „pravna" politika komedija dveh, treh političnih aranžerjev, ki se, svoje nevarnosti ne videč, na visoki oder postavljajo in s krikom in žaganjem tudi zmerne in zdravo misleče zaro-tujejo. Jaz ne moreni verovati, da bi vsi, ki v vojaški rog „pravnih" vodnikov trobijo, bili račun si dali o izidu te glume. Jaz sem prepričan, mnogi hodijo za „pravnou zastavo iz osobnih simpatij in antipatij; te-mota, fraza, ncdoločenost, megla, ki leži nad tem „pravoslavnim' programom, zakriva prave, notranje tendence, kisov „pravno" obleko ovite. Vzemite kritične očale in ogledite si to „pravno" praznoto, ter si dajte odgovor, kako je na tej podlagi mogoče kakov ua-
kolikokrat mu je omenjeni pedagog z rob-nečim glasom zatrobil na uho: „Obejs' šte-direngo na kov!" Pa Baptista je nij na kol obesil, iu akoravno je moral brez nade romati po belem svetu, kjer mu je bila „sreČe dar klofuta", — a propos, gospica; povedati sem Vam hotel, da ova žabja večerna molitev, kojo sem postavil na čelo mojemu pismu , še nij izumrla ruej človečanstvom, v nov dokaz eno naj glavnejših postav Danvi-nove teorijo,
Našel sem jo v vsej njenej sahurskej nagoti, stavljeno v sekirice, ki jim pravijo „modeme lilasirtheit' , in to je krivo, da sem malo melauboličeu postal, — oprostite, blaga gospica!
Ta notar dr. Jnlius llepie je tipus ljubljanskega nemškutarja. To jo sicer prvič: prav malo, drugič ]>a: prav nič. In jaz bio tem moži v svojih pismih trdovratno molčal, kar bi mu morda še prijetno bilo, ko bi ovi
rod, kakovo državo~v red spraviti! In prepričani bodo vsi, katerim je za resnico mar, da „pravni" program nij drugo nego puhla fraza. —
Zares nezaceijivi udarec bi dobila vsa slovenska reč, ako pride V*e6 zagovornikov takega programa v državni zbor. Gospoda! naša čast in naše slovensko i m e je v nevarnosti. —
i       "'I   .. ' " . ""3 »,. ■ ~"* ■
oi i vi ' V I jiil»li&in i 5. julija.
Pisatelj FruB j$ spisal brošuro: „K ideji demokratične ktiltutne države". Frič skuša v tej brošuri kulturno in državno vprašanje prihodnje Kvrope rešiti. On daje obstoječe države naprej obstajati, razen Turčije iz čije razvalin hoče, da bi na narodni podlagi več novih kraljestev nastalo. Za rešitev avstrijskih ustavnih zmešnjav sprejema pisatelj reformne načrte Julija Svarca kateri za ('is lajtanijo tri kraljestva nas vetu je, in sicer : Češko, gališko in^nemško avstrijsko kraljestvo, kateremu poslednjemu tudi Slovence anektira, z opazko, da nemajo potrebam samostojne drŽave zadostljive kulture. Ta program ueki slovenski dopisnik „Waud." iz slov. Stajerja prav dobro kritikuje: „l'ri tej razdelitvi držav iščemo zastonj edinstvenega principa, ker se reformer zdaj po materijel-nih razmerah moči, zdaj po narodnostnem principu in, kjer mu to ne kaže, po kulturnem vprašanji določi. Mi Slovenci se s sklepi državne filozofije, kateri je pravica la relativen pojem, ne moremo nikakor sprijazniti. Naš program sega marveč tja, da se politično v avtonomno S lo ven i j o zedinimo naše težnje z besedami Ilarrisono-vimi motivu j oči: „ t Mirane nje samega sebe je prvi zakon narave", pravilo, katerega opra-vičenje se od individuva na narod razteza.
gospod ne bil vzbudil v meni spomin na milo žabjo pesen, in to nekega večera, ko sem po nesreči čul njegov predsedniški govor v slavno znani notarski sobi pri „zlati zaponi".
Gospica! to so Vam bratci, ki se zbirajo tamo sleherni večer! Dr. Repič jo sproži: „Kaj bomo jeli?" „Grah!" in „le ga, le ga, le ga" odgovarja unisono korenjaški chorus. Naš denaŠnji junak je brat znanega „fluil-lotine-politikarja" LuŠaua, to so pravi: on zastopa pravo „galgenpolitik." Jaz sam sem ga čul , kako je pridigoval svojim somisle-ćiiii, da proti slovenstvu je nij „žavbe*', nego njegov izrek: „Diese Lente muss man alle liaugen." Hvala bogu, da mož nij par stoletij prej zagledal luči tega sveta, temuč da je poklican, v naših razsvitljeuib časih kot živ „memento mori" trobiti nam na uho zavrženi testament zatouulega veka, in da je izvoljen v vrsti uinozik drugih prodajati nam
Mi smo torej prepričani, da je ves napredek, vse kulturne pridobitve le v od narave nam zaznamovanih  mejah,  na  temelji narodnih obižajev in jezika doseči.   Žalibog Se tudi denes „o pravu, ki je z nami rojeno, niti govoriti nij". Po   Švarcovih nazorih še saj mi Slovenci nobene kulture nemamo, da bi kot avtonomni narod terjatvam človeške vrednosti zadostovali. Žalibog pa se je nam definicija kulture dolžno ostalo. Kajti, če kultura v tem obstoji, da se v prazni precenjenosti samega sebe prednosti drugih  prezira  in je po ko rumpiranih listih zelo pomanjšuje in obrekuje če kultura saboj prinaša, da se v nenaravni pohlepnosti kot osoba na stroške svojih so državljanov, kot država na škodo svojih so sedov obogateli hoče, potem, pravim, Slovenci ne smejo in nečejo kulturnim narodom uvršteni biti.   Ako se pa kultura nasproti kaže po  nravnem   resnem   razumljenji Človeških dolžnosti in po onem vzvišenem občnem duhu ki daje vsem sinovom enega naroda v soci jalni harmoniji na občnem blagru delovati, če so pridnost, varčnost, hrepenenje po znanostih, humaniteta in nepremagljivo mrženje proti vsakemu sleparstvu, karakteristična znamenja kulture, potem se menda tudi Slovencem ne sme odrekati."
Politični razgled.
Motruiijt* d«\fc«'l«».
V LJubljani 5. julija.
Cesarjvvič Rudolf je prišel v Celovec k praznovanju odkritja spominka Marije Terezije in je bil z navadnim velikim sijajem sprejet.
#* Dunaja se poroča *« novih fali-ranjih bank in trgovin. Kako globoko bode borzno ustavoverno sleparstvo zasecalo v vse finančne in narodno - gospodarske razmere, še zmirom nij razvidno.
Iz t*rtmgv Be poroča 8. jul.: V denaš-nji seji mestnega zbora je Edvard Gregr živo pobijal nasvet mestnega starešinstva, da se naj naredi ustanova za maše za rajnim županom Pštrosom. Gregr vpraša, ali mestno starešinstvo v 19. veku živi. Zbor, kateri bi imel representovati inteligencijo prebivalstva ima sredstev dovolj, da spomin Pštrosov bolj slavi, kakor po zbobnanji starih terejalk. Mestno starešinstvo je nedavno Dominikanske ulice prekrstilo v Husove ulice; tedaj ne more denes temu Činu nasprotne sklepe storiti. Ako se ta predlog sprejme, damo sami nasprotni žurnalistiki orodje v roke, da nas
razupijo kot reakcijonarje. Po tem govoru je bil predlog mestnega starešinstva zavržen V Galiciji pravijo, da je kolera po kazala se. če je to res, potem se vnanji svet ne bo upal na Dnnaj in svetovna razstava bo novo škodo trpela.
V manj«* driuve
Ruski general Kaufman je poslal o vzetji Kive vojnemu ministru sledeči telegram Vojaki orenburškega, kavkaškega in tnrke stanskega oddelka so po možatem in čast nem  premaganji  neizrekljivih težav, katere jim je narava na več tisuč vrst dolgem potu nasproti stavila, hrabro in veselo vse napa de sovražnika, kateri jim je hotel zabraniti pot do Kive, zavrnili, ter po premaganji vseh turkomanskih in kivanskih čet 29. maja (po naše  10 junija) slavnostno prišli v glavno mesto  kana.   Naslednji dan — rojstni dan Petra velikega — je bila vsa vojska navzočna pri slovesni molitvi za cara, in pri črni maši za Petra velikega in one tovariše, ki so padli v vojski." — Kakor je videti iz tega poročila se Kivani po kanovem begu nijso več ustavljali, nego so brez brambe prostovoljno pre-magalcem odprli mestna vrata.   Kan pa je na prigovarjanje vojne stranke kljubu svoji prejšnji obljubi pobegnil k Turkomanom od koder bo morda skušal še dalje K u se z ropanjem nadlegovati, dokler ga  ne zasači osoda. —
#'V*#f#*'o.rA-rf narodna skupščina bode pred razidom razpravljala še novo vojno postavo. Dotičen vladni predlog je že tiskan ter pride neki še ta teden v zbornico. Razpravljanje bo trebalo kakih deset sej. Ce se kaj posebnega ne zgodi, bode tretje branje te postave okolo 10. avgusta, potem takem zbornica do 15. avgusta še skupaj ostane. — Fuzija obeh središč narodne skupščine, katero sta hotela napraviti Perier in Leon Sav, da bi se iznebila upljiva bonapartistov, se je vsled poslednjega glasovanja razbila, ker so ravno nekateri udje desnega središča govorili proti Dufaurejovemu predlogu. Minister Broglie je zatajil svoja lastna deca, katera je zagovarjal v skupščini trideseterih. Baje mu je posodil nek Bonapartovski bankir 300.000 frankov, da plača svoje dolge, zato se nij hotel združiti s središčem zoper bona-mrtiste. Pa saj ima Se drugih razlogov dovolj. A tudi Tbiers nij bil v seji navzoč, da bi bil zagovarjal svoje ustavne predloge. — Vojni minister Dubarail jc na skrivnem po-zvedoval, kakega mišljenja so oficirji francoske armade. Na strah monarhistov pa je moral slišati, da je večina republikanska. Po tem takem bi bile Gambettove besede pri verzajlskem banketu vendar le resnične.
Šfninjjfki kortesi so dali ministru polnomoč, da zatare nerede, ki so še zmirom v državi.   Kastelar je s svojim   govorom v
trenotkn napravil močno ministerijalno večino.' Na severu je bilo koncem junija več bojev s Karlisti pod Ollom, Dorregaravcm in Radiko pri Nutantinu v Navaii. Tudi polkovnik Kastanos se je isti dan pri Mu-rieti dobro držal proti Karlistom pod Liza-garavem. Pa 26. junija so ga potisnili Karlisti do Pompelone nazaj. Nasproti pa je isti dan otepel General Gabrinetv Karliste pod don Alfonzom in Muretom pri Prats de Luzines v Kataloniji.
(Verniki škofje so baje dobili 24. maja iz Rima nkaz, da naj se energično protivijo nakanom pruske vlade v cerkvenih zadevah. Kakor je videti, bodo škofje tudi ubogali. — V Monakovem je bil urednik Sigi v četrtek obsojen od porotne sodnije za gorenje Bavarsko na en mesec ječe in stroške, ker je prijavil v šaljivem listu „Bremse" nek akrostihon na Bismarka.
Turška vlada je sklenila z avstrijsko đogodbo zarad sklopljenja rumclskih železnic z avstrijskimi. Kakor je „P^ L." izvedel, se bodo združile železnice pri Samacana Bosni kateri kraj leži ravno na bosansko-slavonski meji, odkoder je v zvezi z Osekom. Za podaljšanje črte od Busovca do meje je odločila turška vlada 15 milj. gold. Nedavno je bila odprta črta iz Carigrada v Drinopolje, pri Čemer so bili navzoči tudi turški ministri z velikim vezirjem. Tudi srhska vlada je razpisala konkurs za železnico iz Belgrada do Aleksinaca, ki traje do 13. avgusta. Do tega dne se morajo vložiti ponudbe pri mi-nisterstvu za javna zidanja s kavcijo 500 tisuč frankov. — V Ha.vni je že nekaj Časa sem velik nered. V stari Gradiški so v noči 29. junija Turki z orožjem napali srbski del mesta. Mnogo ljudi je mrtvih in ranjenih. Lepo vladanje! Kedaj bode že konec tega škandala V
Dopisi.
—V— Iz Kuniiilku 3. jul. [Izv. dop.j (Mestne volitve.) Predvčeranjem popoludne je naznanjal boben mestnega po-icaja, da je zopet neko naznanilo prišlo od župana našega. In glejte kaj pravi : v četrtek se povabijo volilci, da volijo novi mestni zastop in sicer dopoldne tretji volilni razred", popoldne ob dveh pa drugi „volilni razred" in v petek popoludne ob štirih pa prvi „volilni razred". Res izvrstno in lepo za naše mesto, ki se imenuje narodno , kar je že pokazalo večkrat. Od c. kr. uradnij terjamo slovenske dopise in slovensko uradovanje, v naši mestni pisarni pa se nemškutari, kakor bi  bili v
neplodni porod svojega duha — „von des Gedankens Blilsse angekrunkelt."
Njegov oče, stari prefekt ljubljanskega liceja, je bil čisto drugi mož. Neumrli Pre-širen ga tudi nij pozabil v svojih pušicah; saj pravi:
„V Ljubljani jo možic Ki misli da jc ptič : Pa je Iti ptiča koslč —
Kepic."
In ta mož jc vzel enkrat svojega sin-čeka Julija, denašnjega notarja v delo, ter mu je kot skrbni oče priporočal svoj zlati izrek: „Man muss Kopf u. Ilerz habeu, mein licber Julius". Pa naš Julius je pozabil vse, ah vse in sedaj izgovarja brez glave svoja brezsrčna načela sleherni večer v bratovski druščini pri „zlati zaponi".
Gospica! Vi veste, da gospod AbČin, loški kandidat, et consortes, konfiscira navadno le končano ali spisano delo, in sicer menda zato, ker je spisano. Mojemu Repiču pa so konfiscirali vso  „mrtvaščino" in „ofolenge"
samo zato, ker še nijso bile spisane in končane. Sam bog torej vedi, kedaj in kako se temu ali onemu veljaku ustreže.
Od tedaj pa, odkar je propadel naš Julij ovej pograbljivej osodi, počel je še huje razsajati. Pozno črez polnoč ga še lehko čujete o zgoraj omenjeni snovi pridigovati, žalibog le ušesom, ki so ga že navajena. In kadar mu politike zmanjka , pravijo da se mnogokrat zgodi, obrača mož pobožno svoje oči do podob, ki vise po stenah.
Gospica, to so Vam podobe, slikane, skoro bi rekel, z barve bogatim čopičem Tintorettijevim, bog se usmili, v duhu in domišljiji Boccacia in Casanove. In iz njih pije mož novo zalogo razsajajoče moči in udrihajočih kreposti.
Gospica! Ura je bila dve črez polnoč, — jaz sem samoten pil svoj četrti vrček pive — nikar ne sodite slabo o meni — in notar Repič se je odpravil domu. Počasi je šel,  in jaz sem ga spremljeval v  duhu na
njegovih potih. Zanimivega se nij nič prigo-dilo , samo ko je odpiral naš junak vrata svojega stanovališča, je moj ga ko medium spremljajoči duh recitiral nehote kitico znane narodne pesnij:
„Pa rao žena jo čakava Jc po noniški šrajeva."
in — gardine  zakonske  postelje so se jele
melanholično gibati.
Hlaga moja gospica! Kaj ne, čudno se Vam dozdeva, da o tako obskurnem človeku toliko pišem. Pa glejte , segel sem enkrat mej družbo blaziranega nemškutarstva in — Repič mi je v roki ostal, ko pravi tipus svoje sorte.   Enaki so vsi, brez izjeme!
Sedaj pa ga hočem, Repica namreč, posaditi zopet nazaj na njegov temni prostor, in tamo naj mej svojimi na tihem raste in cvete, — kakor spomladi vijolice na Vašem vrtiči; — gospica, odpustite mi nerodnost te primere — pa nekaj lepega mora svojemu denašnjemu junaku vendar povedati Vaš
Baptista.
sredi nemškega „Vaterlanda." Nij li to sramota?
Po dolgem drcganji se je vendar zlju-bilo našemu županu razpisati nove volitve. Po dolgem trudu se je uredil zapisnik volil-cev; toda kakor je navada pri naših nasprotnikih, da povsod le z zvijačo skušajo si pridobiti nadgospodstvo čez nas domačine, tako je tudi pri tem zapisniku. Izpuščen jc, nihče ne more reči da le po zmoti, odličen, vsemu mestu in vsej okolici znan narodnjak, ki je, ne nadejaje se take infanoije zamudil dneve reklamacije, tako da je izbacnen za letos izmed volilcev v prvem redu.
Res se pripravljajo narodnjaki nekoliko na prihodnje volitve, a to je premalo; vse je premrtvo, nobeden neče delati odločno, vsak se izgovarja s prevelikimi opravili, kakor bi ne bilo eno glavnih opravil in nalog vsacega, ki spada v našo srenjo, pripomoči, da se zboljšajo naše mestne in srenjske zadeve. To nij lepo, možje, umikati so delovanju; ura, ki se zamudi pri delu, da se obrne v občni prid gotovo nij zamujena. Le odločnosti nij nobene. Kako lehko bi se bil sklical volilni zbor, da bi se bili posvetovali o kandidatih; toliko Časa je bilo in skoraj nič se nij storilo. Ako je tudi pozno že, vendar še nij z a m u j e n o in mož jc veljavnih, skliSite shod kar precej; se še da orga-nizovati trdna narodna falanga, da ne bodo šli volilci na dan volitve volit, še ne vede koga bi volili, v mestno hišo, kakor razkropljene ovce. Genite se vendar, da ne doživimo na zadnje še te blamaže, da nam vrinejo zopet „Anzelna", kateri je, kakor je nekdo se izrazil, po njegovem mnenji najbolji za županstvo, ker je volilcem svojim pri zadnjih volitvah kupil vedro vina, kar bi drugi gotovo ne storil ! Ne glejte pri volitvah na prijateljstvo ali botrinstvo; žalibog da so dolžniki pod komando, ne bodite vi samostojni in neodvisni taki. Komur se le nekoliko smili uboga živina, ki mora čez grdi klanec vleči teški voz, spozna, da se Anzel razumeva toliko na gospodarstvo   mesta, kakor.....na boben.
Koliko voznikov kolne Kamničane in župana zavoljo samega klanca, in sram mora biti človeka to slišati.
Potem naj še kdo reče, da je on edini sposoben za župana !
Možje, ako vam je količkaj mar za blagor mestni in domačo reči, delovajte, da proderete s poštenimi domoljubi! V i), in 2. razredu je prav lahko in v prvem tudi mogoče, pri le količkej pripravi. Bomo le videli, kaj bo storila duhovščina in posebno oo. frančiškani, bo li tudi raji nemškutarja kakor liberalnega Slovenca?
Ww. niai<'niM'i'i.l*«'-ii oknih* na slovenskem Štajerskem .'J. julija [l/.v. dop.) Pritožbe zoper tarife deželnega Jkomi-sijona za uravnanjc zemljiškega davka menda sme več posestnikov skupno podpirati in v ta namen privaten shod imeti? Privaten shod posestnikom nikdo ne bode zabranil, a pritožbe sme napraviti občinski odbor. Pri nas nemamo do nobenega uda cenilno komisije zaupanja, da bi nam izdelal pritožbe: kaj nam je storiti ? (Pred vsem morate pogledati pri vašem okrajnem glavarstvu, kako visoko sta okrajni in deželni koniisijon cenila za vaš okraj 1) koliko se pridela vsako leto povprek na vaših gruntih ; 2) po kaki nizki ceni se prodado gruntni pridelki in 3) koliko
imate stroškov pri obdelovanji zemlje. Iz tega se vidi čisti dohodek grunta. V pritožbi morate dokazati ali za vse tri točke, ali saj za eno, da je previsoka ali pri stroških preniska Številka. Pritožbo pa če nemate nikoga v svojem okraji, bi vam moral spisati tak notar ali advokat, kateri je v teh rečeh izurjen. V Mariboru je gotovo več tacih gospodov. Ur.) —
Mariborski Seidl že začenja za svojo kandidaturo v našem kraji delati, a naš okrajni načelnik Sehmidt ga zvesto podpira. Schmidt je razposlal vsem županom pismo, seveda nemško, v katerem pozivlje župane, da naj pridejo k volilnemu shodn 14. julija in še druge može soboj pripeljejo. Ta dan se bode predstavljal Seidl kot kandidat za državni zbor. Schmitd in Seidl pa sta se v dnevu zmotila: volilni shod sta mi» slila sklicati na dan volitve okrajnega zastopa. Kmetska skupina pc voli 1»>., ne pa 14. julija. Moža bodeta tedaj morala popraviti datum v pismih. Sploh pa sta mariborski in naš okrajni načelnik prav oblastna moža in bojimo se, da ne bode naš načelnik vsakega župana kaznoval, ako ne voli Seidla. Ti gospodje kaj radi kaznujejo. Predstojniku občine J. so nedavno žugali, da bodo moral 100 gld. globe plačati, ker on nij hotel kaznovati za 10 gold. nekega posestnika, kateri je po okrajni cesti nekaj sežujev daleč plohe na vozu z dvema kolesoma vozil. Ceste mož nij poškodoval in je bil pripravljen povrniti škodo, ko bi je bilo. Vse zastonj. Načelnik Seidl in podnaČclnik Gasteiger Bta ga na S gold. globe obsodila.
Domače stvari.
— (V Mariboru) se je tedaj res nek „centralni odbor" tiste čudne „pravne" stranke osnoval, pa nihče ne ve imen odbornikov. Odbor je tajen, kakor kaka revolucijonarna skrivna vlada. Kaj se bojite luči in dneva? Nu, dajte da vas vidimo !
— (V Velik ovcu) na Koroškem so, kakor se ..I). Z." piše, Nemci že začeli agitacijo za volitve. — Da-li se od strani Slovencev za okolico kaj godi, o tem nij „pisma, ni povelja."
— (O naših kandidatih) piše „Soča" : ..Teže pojde se spravo na Kranjskem, kdor hote stari nekatere tehtne, delavne in izkušene može nadomestiti z ljudmi, ki so sicer že več let po različnih parlamentih posedali, a nikdar za narodove pravice ne ust odpirali, nego samo kimali in pritrjevali na to , kar so vodniki zahtevali. Ali mi s takšnimi poslanci, ki bo sicer dobri domoljubje, a nezmožni govorniki, na Dunaji kaj dosežemo, ali ne, to je vprašanje, kateremu naj vsak sam odgovori."
— (S Krasa) se piše „SoČi": 29. maja je bila v Sežani seja okrajnega šolskega sveta pod predsednistvom nadzornika prof. Hafnerja. Pri tej seji ste prišli na dnevni red dve prav zanimivi prošnji, ena od rodiš k e, druga od komenske občine. Uganite, kaj so prosili Rodičaui in Komenčani ? NiČ drugega ne, nego da bi se v naše ljudske šole vpeljal nemški jezik!! Kaj ne to bo vam možje! Naš okrajni šolski svet je pa obe prošnji tako rešil, da se sicer sme učiti nemški jezik, toda 1) ne v tistih urah, ki so postavno za šolski poduk odločene ; 2) okrajni šolski svet dotičnih učiteljev
za učenje nemškega jezika na noben način ne bode plačal, ali sicer jih kaj odškodoval. Slava! — Pričakujemo, da se bo naš novi nadzornik pruskim agentom, ki zdaj po Krasu straše tudi tako možato ustavil, kakor se g. Hafner, akoravno se govori, da je bolj mehak mož."
— (Slovenskim svilorejcem). Gospod J. P o hI in znani svilorejec iz Metlike nam piše: Prosim Vas, da blagovoliti v svo jem cenjenem listu naznaniti, da peljem v torek nekaj centov sviloprejnih mešičkov v Gorico (morebiti tudi v Videm) in da, če je kak svilorejec v zadregi ter ne more prodati svojega pridelka, naj do četrtka dopoldne piše meni v Gorico „Poste restante" in slobodno vsakteri tudi „mušter" zraven pošlje.
— (Dr. Kocuvan), narodnjak, naselil se je 4. julija kot zdravnik v Kranji.
— (Za okrajni zdravništvi) v Litiji in Crnomlji se je baje oglasilo 11 kom-petentov.
— (Umrlo jih je v Ljubljani) meseca junija 105, Gl moškega in 44 ženskega spola.
— (Dva hudodelnika pobegnila). Iz ljubljanskega grada sta včeraj v jutro dva nevarna hudodelnika pobegnila. Eden je bil obsojen na 10 let, drugi na 14 let teško ječe. Prodrla sta zid med svojo sobo in stolpom, potem sta se splazila v stolp in v jutro šla doli po stopnicah mimo stražnika, ki Btanujc v stolpu. A poprej sta se znebila jetniške obleke in se civilno oblekla. Ker delajo jetniki na Gradu vsakovrstna krojaška dela, sta si menda Že poprej na stran spravila potrebne obleko. Stražnik ju vidi priti doli po stopnicah in ju vpraša kaj iščeta tukaj. A ona odgovorita, da sta tujca in da sta hotela na stolp iti. Stolp jc pristopen vsacemu in tujci navadno plazijo do vrh stolpa, od koder je krasen razgled. Stražnik tedaj nij sumil, da ima dva hudodelnika in ju pusti brez ovire iz stolpa. Ko so pazniki v gradu zapazili, kaj se je zgodilo, sta hudodelnika že zdavnaj izginila iz mesta.
— („Carniolia chemical works") se imenujejo fabriška poslopja v Long-Is-landu, le po strugi reke Hudson od Ne\v-Yorka oddaljene, z zadnjim mestom pa v naj ožji zvezi, ker redno vsakih 5 minut parobrodi ljudi in blago med obema mestoma črez reko sem in tje prepcljavajo. Te fabrike je sezidal in tako imenoval neki Slovenec, rojen Kranjec, iz ljubezni do domovine. Kako velike in obširne so fabrike, se razvidi iz tega, da jc ustanovnik za potrebno spo-zual, posebnega duhovnika naskrbeti, in posebno šole za fabriške otroke urediti.
Razne vesti.
* (Nesreča.) Iz Vojcra se piše: Na železuičui postaji Mali Reifling se je zgodila 24. p. m. proti poldnevu strašna nesreča. Hči tam v službi bivajočega kuritelja, 9 let stara deklica, je bila po vodo poslana in je morala neobhodno čez železnico iti. V tem trenotkn, ko je kolovoz prekoračiti hotela, se pripelje mašiua, zgrabi revnega otroka tako nesrečno, da ste mu obe nogi pod mašino prišli iu se ji popolnem razdrobili. Revni nesrečnici so morali obedve nogi pod kolenom odrezati.
* (Čuden poskus samomor a.) 42 let stari tesar Alojz Pirker v Lendorfu je v svojem stanovanji v Spoduji Kalvariji svoje telo s petrolejem namazal in ga potem za-žgal, da bi na ta način svoje življenje končal. Tega pa seveda nij dosegel, pač pa se
je pri tem hudo opekel, kar mu bode gotovo za vselej veselje vzelo, svoje telo v petrolej peči. —
POMltlllO.
Ljubljanska  čitalnica je
uže poprej založeni ptvsni. ker"so bile p<> večjem le razprodam', nanovo založila in pridjule |0 so zdaj |e nekatero druge pesni, ki m dobivajo po nialu dfenl pri blagajniku pevskega društva g. Franc Dreniku. Dotične pesni so
I. II.
pola. pola.
III. pol«.
IV. pola.
V. pola.
VI. p«la.
VII. VII.
pola. pola.
VIII. pola.
IX. pola.
X. pola.
Pola VII. Pola X.
„Cigani" od F. A. Vorebna, „Plesalna", odAbt-a, „Na zdravje" od Marsidinev'-ja.
.Na grobih", „Jami o a"1, iti .Mrtva »ki bledi angel j" od D. Jenko-ta, in „Miserore" ud Palcstrini-a. ..1'ra" od Gltnka,   „Slovan,"  od 36», Vašak-a,  in .Strunam", od D. Jenko - ta.
„Na boj" od Ant. Forstor-ja, „\ o-černa* od Kiharja, in ..Zapuščena" od dr. It. Ipavica.
„Pcsen koro.skih Slovencev" od Gerber-ja, .Glas domovinski" od Vogel-1;a in „Soldaška" od dr. Ipa-vec-a, „Utiska Iiimiia" od AloZV Lvort*, in „Moji sa bi i ci" od Dav. Jenko-ta.
„Samo"   od Ant.   Forsterja, „Plaho deklice" napev češki. „Ponoćni  pozdrav"  od Ant. Ned-ved-a,   .Zakletev viharja" od Juli Diirrner, in „Vosilo" od Skraupa. „Nad  zvezdami"   od Grunduiann- a, „Psahn"   od Fr. Gerbic-a,  „Na gomili" in „P o grob na"  od Krcuzer-ja, „Na moru"   od Dav. Jonkota, „Na planine" od B<>ndelna. Samospevi z glasovirom  od Dav. Jcn-ko-ta: „KainV, „K slovesu", „Struna m" in „Mornar", štiriglasno iu bariton solo velja 28 kr. samospevi z glasovirjeiu volja 40 kr. — vse druge pole pa so po 24 kr.
Opomenica.
Koukurzi: Na mariborski gimnaziji mesto profesorja za matematiko in fiziko, do I"), avg. — V Travniku mesto poštarja, v treli tednih, pri poštni direkciji v Trstu. — Učuo mesto za fraucoski in angleški jezik na državni gornji realki v Mariboru, do konec julija. — Na državni gimnaziji v Celji, učno mesto za nemški jezik, do konec julija.
i:k>«'UiiIJ\iu- dražbe 7. julija: Medvedovo, 900 gld., v Novom mestu. — Meršetovo, v Kibnici. — Verličovo, 103 gl. 50 kr., pri sv. Lenartu v Slov. gor. — N. junija: Stangerjevo, 451) gl,, Čoževo, 1252 gl. 20 kr. iu Sk. rbinčevo, 1818 gl , v Litiji. — Oo-bovinovo, v Postojni. — 9. julija: Aužičevo, 10U2 gl., v Ljubljani.
I mrli
od
80,
V BJnl>ljifciii
jun. do 3. julija,
Greg. Lebon, dninar, 07 I., na oslabljenji. — J. Pristan, ubožec, 72 1„ na spridenji črev. — Marija Keiscber, kancelistov otrok,      mos., na osepnkah.
— Treza Trunk, prebivalka, 41 1., na pljuč, tuberk.
— Ant. Uoc. dninarsk otrok, B 1., na raztopienji krvi. — Marija Ceror, preiskovanka, 41 let, na sušici. —
Tujci.
5. julij a.
Evropa: Majer iz Trsta.
Pri Elefantu: Grof Krdody z hišnikom iz Ogorskega. — Lengvoi iz Kauiiu. — Kosenberg iz Pešte. — Rubskv iz Hrvatskega. — Kulka iz Dunaja. —iZeilinger iz Gradca. — 1 lauermaii iz Trsta.
— iiicbter iz Judenburga. — Žnidcržič iz II. Blatrioe.
Pri Maliel: Braune s bčerjo, Tratnik iz Kočevja. — Trafojer iz Dunaja. — Aresnik iz Zagreba.
— Dr. Karea Kualtus z gospo iz Jungbunclava. — Bathara ii Zadra.
Pri .'iniKiici : Zadnik iz Krškega.
Franjo Kocuvan,
doktor vsega zdravilstva,
bivši zdravnik v občui bolnišnici graški se počasti p. u. občinstvu naznanjati, tla se je kot praktični zdravnik v Ji.ruIt ji (V l Iriliovi ki. -*."» naselil.
Zdravil bode vsakovrstne bolezni.
NB. Za bolne na očeh ordinira od 7. do 8. ure zjutraj. (170—3)
Tržite «'iie
V Ljubljani 5. julija t. I. Pšenica 7 gl. 50 kr.; — rež 4 gl. 40 kr.; — ječmen 3 gld. .'iO kr.; — ovoa 2 gl. — kr.; — ajda 4 g|, — kr.; — prosti 3 gl. 40 kr.; — koruza 3 gld. HO kr.; — krompir '2 g!. 50 kr.; — fižol 5 gl. — kr. —( masla fant — gl. 51 kr.; — m.tst — gl. 38 kr.; — sipe h frtfen — gl. 32 kr.; — špeb povojen — gl. 4'J kr.; — jajee po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine fimr H kr.; — t ■.■letine rinit lil kr.; — svinjski) meso, funt 30 kr.; — sena cent 1 gl. 20 kr; — slamo cent — gl. 80 kr.; — drva trda 0 gld. f>0 kr.; — mehka 5 ^Id. — kr.
Dunajska borsa 5. julija
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   68 gld. —
Enotni dri. dolg v srebra 1860 drž. posojilo . Akcije narodni Kreditna akcije .   . ,
London ......
Napol......
0. k. cekini   .   . . Srebro.....,
:i 102 987
111
d
40
25 87
kr.
109   . -
II
priporoča se za sklepanje zavarovanj
na življenje in smrt v vseh kombinacijah,
kakor so: zagotovljeuje dote, zavarovanje istin, v določenem ali nedoločenem času plaČiluib, zavarovanje dohodkov, za preživetje in doživetje itd. s kakor tudi
proti škodam po ognji prouzročenim,
obetajoč vestno preiskavanje in natančna povračila; posebno pa dela p. t. obCinstvo pozorno na svoja
□*@r rivu išosojitHu odaetftu9 "TBME
v katerih proti neznatnim obrestim posojuje
kavelj^ (I. |m>s. odd.)
vsacemu, kdor je pri njej za najmanjo, po njegovoj smrti nepogojno plačilno istino gld. 1000 zavarovan, in pride v položaj, da mora zavoljo službenih okolačin kavcijo položiti, v katerem slučaji vendar posojilo ne more previ-ševati */a zavarovane istine
iit posojila na osobni zaiiu (II. pos. odd.>
vsacemu, kdor se z gotovim siatnin* letnim dohodkom izkazati zamore, iu je pri banki „SLAV1JIU že vsaj tri mesece za najmanjšo po smrti plačilno istino gld. f)00 zavarovan bil. — Ta posojilni oddelek posebno priporočamo gg. uradnikom in penzijouistom.
Nadejajo ae, da bode banka „SLAVIJA" z ustanovljenjem obeh ravno imenovanih posojilnih oddelkov marsikakej gmotuej zadregi posameznih svojih družbenikov v okom prišla, dovolimo si opomniti, da naj se vsak v tej zadevi sveta iskajoč obrne do
Glavnega zastopa banke „SLAVIJE" v Ljubljani.
(174—1)
Josip Ivristmi.
1
•K •K M
I
t
Filijala štajerske eskomptne banke
^ v Ljubljani.
±1 Podpisani zavod sprejema
M odi. Julija i«*:* ~a»C
^   naprej fieuarjv ##« nhvvsti se sledečimi pogoji:
H      a) v (Jiro-Conto na vložne- in Cheques-knjižice,
ij    kjer se vsakovrstni znesek od gld. 5.— naprej vložiti in sprejeti more, in sicer:
Tj iiievkii »iti. nooo
^ s 5% obresti Uvva oapovedj,
^        s 5 Va % obresti proti I5<lne\ni odpovedi
v «'Mitl40Yl*Mtilill zneskih;
s 6'% obresti proti 90dnevni odpovedi
v \',iLo>!tituli zneskih.
b} na blagajnične liste
ua ime ali donesitolja glaseče,
s 4V2(Vo obresti brez odpovedi, s 5V2°/o obresti proti 3()dnevni odpovedi.
Vloge v Giro-Conto na knjižico in v prometu se nahajajoči blagaj-nični listi (Eaa euseheine) uživajo od 1. julija 1.S73 najjrej ii(;\e obresti.
Filijala štajerske eskomptne banke v Liubliani.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina m tisk „Narodne tiskarne .