France Malavašič. Aleluja! naziva se pesem, ktero je v šestih kiticah zložil Malavašič nDevetnajstimu Malitravnu 184 8" z naslednjim začetkom in zveršetkom (Novic. 1. 16): Narodi v grobu so ležali, .. Svobode duh — varh čiste sreče — Tamota jih je pokrivala, Pihlja zdaj blagor med narode, Verig se mertvi niso bali, Prižgane so nmnosti sveče, Sej sužnost le jih je vezala,In spravljena je smert osode; In kaj če mertvim ta storiti,In Aleluja iz serca poje, Ker smert ne da jim nič čutiti ?..Kar čuti v persih serce svoje I Malavašičeva je morda tudi budnica nSlovencam" v 1. 18 brez podpisa (0 Vila! pevcu svojo mo6 posodi, — Da krepka pesma v domovino vre itd.), kjer kaže se resnično slovilo: nKdor blagor domovini dati iše, Se v zgodbo in naroda serce piše". V 19.listu priobčuje nFr. Malavašič, zazdanji tajnik domorodniga slov. zbora: Oznanilo. Domorodni slovenski zbor v Ljubljani je ob- ljubil, v korist ubožnejših gospodov učencov modroslovja in zdravilstva v Ljubljanskim gledišu nalaš v ta namen spisano igro napraviti in dan igre o svojim času na znanje dati. Ker pa godii našiga premilostljiviga cesarja Ferdinanda I. ta domorodni zbor ne ve vrednejši obhajati, kakor s to igro, dam v njegovim imenu na znanje, de se bo od mene v ta namen spisana igra z nadpisam nNekadaj in Zdaj" 30. tega mesca igrala. Upati je, de bodo častiti domorodci uamen slovenskiga zbora, ubožnejšim imenovanih gospodov učencov namreč k obleki narodne akademiške straže pripomoči, blagovoljno podperali, kakor je tudi upati, de bodo slavni gg, krajnski deželni stanovi Ljubljansko glediše v ta namen blagoserčno prepustili". V 30. listu v pesmi ,,Domorodci?" razklada svobodno po ilirski Mirko Bogoviča v ^Danici" natisnjeni, kteri niso pravi domorodci (Mnogi prav': nsim domorodec!" — Ali svitlo vse ni zlato; — Domorodnost ni igrača itd.), in v 50. 1. tudi po ilirski omenjenega pesnika: Serce moje. čuden gost je serce moje,In zdaj spet, nej Bog pomaga! Ravno kot priprosto dete,Ne veš zakaj toži in plače, Zdaj počenja šale svoje,Pa se kmalo spet premaga, Skače, poje, vence plete. —De veselo poje in skače. Slovenija je prinesla v I. tečaju svojem 1. 1848 št. 1 —4 povest iz 1. 1650 od J. A. Babnika BKervavi kamen", poslovenil Fr. Malavašič, in BNovice" istega leta so v prikladab prinašale poslovenjeno povest nZlata Vas", češ, npo nemškim naslovu bi jo mogli sicer nZlatnarska Vas" (Goldmacherdorf von Zschokke) imeuovati; ker pa jeGoldenthal pravo ime vasi, od ktere pričijoča pripovest govorf, smo jo raji Zlata Vas imenovali, misleči, de je ta naslov vsimu bolj pristojin (Str. 40)". Doveršila se je naslednje leto, ter tudi posebej tiskala: 5) Zlata Vas. Podučna in kratkočasna povest. Poslovenjena od Fr. Malavašiča. Pridjana šestimu tečaju kmetijskih in rokodelskih novic. V Ljubljani. Natisnil J. Blaznik. 1850. 8° str. 109. — L. 1848/9 je nagloma po šolah učiti se jela slovenščina, in kakor je za srednje šole Potočnikova, tako je za niže na svetlo prišla: 6) Slovenska Slovnica za perve slovenske šole v mestih in na deželi. Po nar boljših dosadanjih slovnicah zdčlana od Fr. Malavašiča. V Ljubljani 1849. V založbi in naprodej pri Janezu Giontinitu, bukvarju. Natisnil Jož. Blaznik. 8° VIII. 176. — ,Kar iz rodoljubniga serca tukaj Vam izročiti se prederznem, je delo, ki ima svoj izvirk, nekaj v lastnim prepričanju, de je potrebno kaj taciga pričeti, s čimur se naši ljubi slovenski mladosti pot k znanju materniga jezika vsaj pokaže, nekaj pa v prijaznim nagovarjanju nekterih verlih gospodov učenikov, ki so potrebo take poskuŠDJe spoznali... To dčlce je izdelk kratkiga časa; kar ima pičlivosti, nej se blagovoljno sili časa pripiše", pravi spisavec sam v predgovoru. Zdelana brez slovniške terdnote in doslednosti — ima v pristavku nPismostavj e" t. j. nekoliko izgledov narpotrebniših pisem, kar vsaj dčloma zvikšuje vrednost te slovnice. Sicer glej moj sostavek nSlovnice slovčnskega jezika" v gimnazijskera letniku Ljubljanskem 1861 str. 18. Novi čas rodil ,je časnikov mnogo, in: 7) ,,Pravi Slovenec, listi za podučenje naroda" imenoval se je časnik, kteri je o ponedeljkih izhajal 1. 1849 v Ljubljani, in kteremu založnik bil je J. Giontini, natiskar J. Blaznik, vrednik pa'Fr. Malavašič. — V njem se nahaja — se ve — dokaj spisov njegovih v vezani in nevezani besedi, na pr. _AIi Krajnc ali Slovenec. česa nam je treba. Zoperstva slovenske narodne omike. Slovensko slovstvo (posamno in sploh). Narodno pesmenstvo. Kdo je kiivi, kdo pravi Slovenec" — preporka z gospodičino Slovenijo, v kteri je po I. tečaju poginil gospodič nPravi Slovenec". — Pesmice Malavašičeve so v Slovencu nektere bolj izvirne, nektere poslovenjene na pr. MVsim pravim Slovencam za novo leto; Ziraa; Nevesta; Vojak čem biti; Sušec; Brez zamere; Matevž poj; Marjetice; Kresnica (Svobodno po ilirski od Gjorgjiča); Vsahnjeno drevo; Nesrečoi; Domorodni glasi; Lahko noč; Svetimu Miklavžu; Kopitar in Prešerin". —¦ V razgled naj se ponatisnete dovtipni dve iz 1. 18 in 1. 50: Brez zamere! Slovenci verli hočete pisati Si po slovensko svoje imena, Ne zatajiti stariga plemena, Od kteriga je vaša stara mati 1 Pa ne zamčrite mi, ljubi brati, — Od kod je taka ptujčevanja cena, Imen de no pusti vam brez premena, De med Francozi, Nemci čete stati? Za n Francoz ou skoz nos požeiie, • Z gg za k se Nemoc lepotiči, Od njega marsikak t si h posodi. Ne pozabite vrane oslepljene, Ki ptuje perje jo med drug'mi ptiči Uči, do ji napuh po glavi blodi! Kopitar in Prešerin. K o p i t a r. Kaj ti, pevec sloveči, prineseš dobriga sabo? Bo li konec mešav kmalo Slovencam sijal? Prešcrin. Kaj bi, bratec prinesel ? — Vesel sim serčno de pridem; Malo — in mogel bi se novih učiti mešav! K o p i t a r. Ke razumem besed! Povej — preveč si prepaden 1 Alj poezije preveč mar med Slovence gredo? P r e š e r i n. Kaj še, bratec, pregnala me druga iz sveta je kuga: Mislil sim, de si bil sam, pa je Kopitarjev več!