.ti. Naalov — Addr«e«! NOVA DOBA 8117 St. 'CUlr At*. Cleveland. Ohio. (Tel. Henderson 3889) (NEW ERA) riADA UQdA r Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti ie ’epo število, toda 25,(100 bi sr slišalo še Ivpše! lk: URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION *11 l “JI ifoed Ab Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March lath, 1925. 22 ŠTEV. 22 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MAY 28TH 1930 — SREDA, 28. MAJA 1930 | ČUSTVENE IN DRUGE ^VENSKE vesti ‘G .50. maja bo velik praznik »Ufitvo št. 57 JSKJ v Ex-Pa., in št. 99 JSKJ v iulo** ^U,1U’ P3, Prvo bo obha-L ^'letnico, drugo pa 20-let-8ypjega obstanka. |N*8Ui Dom v Pittsburghu, |. 0 na večer 29. maja pro-Whi v£jsetletiiico svojega ob-l . a- Pri tozadevni veselici 1% Sc®^°vala vsa. tamkajšna |Hštv^a |l<)(^M)rna kulturna Slo * Vensko pevsko in izobraže-kndrUštvo “Bled” v Cone-• v-'« Pa., priredi v nedeljo i, 'Ja koncert in piknik na lj.°v' farmi v Morrellville. JL.koncerta bo* ob dveh % rie- Poleg izbornega pev-j.a čustva “Bled” nastopita k\,i°n hrvatski in en srbski Sk> zbor. Uyenska narodna noša je f^ana z lavoriko zmage ^je ^ mednarodni tekmi, ki [{, vfšila na večer 21. maja ^ Jlic avditoriju v deveta • k°stumnem plesu> ka-lj -|e aranžirala Progresiv-v interesu mednarodnih ’Je nastopilo 12 narodnost-i !l,Pin v narodnih nošah, so bile tri nagrade za Jlfcpše ženske kostume in X bloške. Prvo nagrado ^skimi tekmovalkami je iLMias Danica Oblak, ob- \ Vl ' V"’ • " • ..' lepo slovensko narodno iijjji Ponosno avbo. Ko so If , Postavili zmagovalce na |f^e bila Slovenka med nji-k°t prava majska kra-, Sicer pa: kaj se more IV ^ brhko slovensko dekli-L1'1 slovenski narodni noši? Pii' e«ino lepa slovenska pe- A , J^eni gledališču v Calu-iij4 ch., se bo na večer 2. (. (°Pet glasila lepa sloven-:^eSein. Nastopil bo naš ( Pevec g. Svetozar Ba- “V * 0(j 8* Božidar Jakac je te , ^°toval iz Clevelanda v j^no mesto Washington. iov Se bo morda tam nekaj • + ^(^ništvu Nove Dobe se ifti teden oglasil sobrat Žakelj iz Red Lodge, i^Ujofi na obisk v* svoj i, j^raj Zire and Škofjo ^.e'avske razmere v pre-ti0 naselbinah Montane Jugovem pripovedova-J slabe kot dobre. IV * Mladinskega oddelka >,'0' ednote, ki so stopila v februarjem 1930, S I)C^na v današnji izdaji A ^ ’ in sicer v sloven- [V rVatskem in angleškem Priporočljivo je, da |ij0 Pravila prečitajo in da-r^/^ilko lista shranijo. | ^lJ,G^i Pravila Mladinske-[\ sa v brošuri, dobi jo pri I 'v°.iega društva. lSv ^ k I 1W ^'ovenec, št. 114 |W'lvlja vsa društva J. S. il!1 Do 6 v Minnesoti, da iz- |j«3o i ^r* zastopnike in jih 1| g . Ostanku, ki se bo i11. ^j')llii.ia v mestu Ely, X^^en tega sestanka je ■Jm ederacijo društev J. k r*°te za Minnesoto. * v Clevelandu ^ees Prah, članica dru-“1]e na 2. strani). na- \& J\)0 KRATEK TEDENSKI PREGLED ZA STAROSTNO POKOJNI- ' NO so se začeli zanimati delav- . ci in njih prijatelji v Clevelandu, O. Nedavno se je vršila v javni knjižnici prva konferenca, sestoj eča iz predstavni-kov podpornih, delavskih in cer- , kvenih organizacij. Ustanovljena je bila trajna organizacija, ki se bo borila za državno i , starostno pokojnino. Dozdaj je ’ že 11 ameriških držav uvedlo j sistem starostne pokojnine i namen novoustanovljene organiza- ' ci je je, delati na to, da se sta- ^ rostna pokojnina uvede tudi v j državi Ohio. OWEN J. ROBERTS je bil I dne 20. maja v zveznem senatu ( brez vsake opozicije potrjen J članom najvišjega zveznega so- I dišča. Kot znano, je bil pred- * sednik Hoover na to mesto pr- I votno imenoval sodnika Johna 1 Parkerja, toda senat je po $ ostrih debatah potrditev odklo- i nil. Roberts je republikanec, toda se ni nikoli udejstvoval v ' političnih borbah. Znano je tu- < di, da je ali je bil nasprotnik i 18. amendmenta. V javnosti t je postal najbolj poznan, ko je i v imenu zvezne vlade sodnijsko $ postopal napram oljnim magna- i tom, kateri so plenili narodne 1 oljne rezerve. 1 POSKUSNO GLASOVANJE i 0 prohibiciji, katero je vodila uprava uplivne tedenske revije ( The Dig-est, -je bilo -j pretečeni teden zaključeno. Razposlanih je bilo 20 milijonov ; glasovnic in od teh je bilo vr- t njenih pravilno izpolnjenih i 4,906,464. Za izvajanje prohi-, t bicijskih postav kot so zdaj je bilo oddanih 1,464,098; za mo- , difikacijo ali omiljenje obstoje- , čih postav, da bi dovoljevale . prodajo lahkih vin in piva, je { bilo oddanih 1,399,314 glasov; 1 za popolno odpravo 18. amendmenta pa je glasovalo 1,943,052 j državljanov. Procentualno se , je izreklo 31% za strogo izva- ( janje prohibicije, za modifikacijo 29'/' , za preklic 18. amendmenta “pa 43 % glasovalcev. Zaključeno poskusno glasovanje seveda nima nobene postavne veljave, je pa velikega pomena vsled tega, ker je pokazalo, kakšen je sentiment ljudstva napram prohibiciji. Suha-čem, ki so vedno trdili, da je velika večina naroda za njimi, je to glasovanje izbilo močno orožje iz rok. Glasovanje je pokazalo, da izmed vsakih sto državljanov jih 73 ni zadovoljnih i sedanjim sistemom prohibicije, ker toliko jih je glasovalo ia modifikacijo ali odpravo pro-hibicijskih postav. Izmed 48 držav se jih je samo pet izjavilo za prohibicijo, namreč, da je bilo oddanih več glasov za strogo izvajanje prohibicije, kakor za modifikacijo in preklic 18. amendmenta skupaj. Te suhe države so: t Arkansas, Kansas, North Carolina, Oklahoma in Tennessee. Pet držav je oddalo nadpolovično število glasov za direktno odpravo 18. amendmenta. Te odločno mokre države so: Connecticut, Louisiana, Nevada, New Jersey, in Rhode Island. Kot že omenjeno, so glasovi za modifikacijo ali za preklic prohibicijskih ' postav skupno v večini v 43 dr-’ žavah. Dva ekstrema predstavljata državi Kansas in Nevada. ' Kansas je 57.67% suha, Nevada pa 57.61% mokra. 1 V PENNSYLVANIJI so se ■ pretečeni teden vršile primarne (Dalje na 2. strani). IMENA AMERIŠKIH ULIC i*i*“ JIH**4' «»* Povest “Main Street” nadarjenega ameriškega romanopisca Sinclair Lewis-a, opisuje kulturni značaj malega ameriškega mesta in “Main Street” je postal tipičen za označbo ameriškega malomeščanstva. Povsod v Ameriki, v mestih in vaseh, najdemo “glavno ulico” (Main Street), ki je navadno ne le središče trgovine in poslov, marveč tudi središče socialnega, življenja. “Main Street” aačenja navadno pri železniški postaji in nadaljuje skozi mesto ali vas. Tam je najti tipično ameriško prodajalnico tobaka, ki je le podružnica velike tobačne družbe (chain cigar store), tam je “five and ten” prodajalna, podružna restavracija (zopet “chain”) in vse druge današnje standardizirane prikazni ameriškega življenja. Tam seveda bo bržkone tudi Public Library, Post Office in sedež lokalnih organizacij, zlasti Trgovske zbornice, (Chamber of Commerce.) Tako je Main St. tipična ameriška ulica, pa vendarle ni res, da ima po številu prvenstvo izmed vseh ameriških ulic. Kakor je razvidno iz seznama uličnih imen v glavnih mestih Združenih držav, izdanega od poštne uprave, ima Washington St., odločno prvenstvo. Sedmorica najbolj popularnih uličnih imen v Združenih državah so po redu: Washington, katero ime je najti 1025-krat, Park (881), Maple (868), Mt\in (836), Oak (760)Jj ■Waltiu 48 iti Lincolnr Imena, ki se največ rabijo v < imenovanju ameriških ulic, so i trna nekdanjih predsednikov. — l Washingtona in Lincolna s|no ! omenili že zgoraj. Ime Jeff er- s sona, ki je spisal Izjavo neod- f visnosti in je bil tretji predsed- '• nik, nosi 588 ulic, navedenih v l seznamu. Za Jeffersonom j e l najbolj popularen Jackson, 7. I predsednik, in 546 ulic se imenuje po njem. Madison, četrti > predsednik, ima 532 ulic imeno- 1 vanih po njem, in Harrison, 23. ] predsednik, 465 ulic. ! Franklin, tiskar, državnik in 1 iznajditelj, je dal svoje ime 673 1 ulicam, in general Grant, voj- 1 skovodja Civilne vojne, ima 467 1 ulic na svoj račun. Imena bitk 'liso nič kaj popularna kot ulična imena. Buena Vista, kjer je general Taylor porazil Mehikance leta 1847, je proslavljeno le v 51 ulicah, in Saratoga, county v državi New York, kjer se je vršilo dvoje bitk za časa ameriške revolucije, je dala ime le 35 ulicam. Imena pesnikov in pisateljev •ie le v Združenih državah, temveč tudi iz drugih dežel, so priljubljena za imenovanje ulic. Ime, ki se največ ponavlja, je ono Scotta, velikega škotskega ’■omanopisca, ime, ki ga najdemo v dvesto uličnih naslovih v Združenih državah. Najbolj popularno za njim je ime Irving. Irving je bil prvi ameriški pisatelj, po katerem se imenuje 175 ulic. Izmed glasbenikov se zdi, da je Wagner najbolj popularen; 31 ulic nosi njegovo ime. Imena dreves in sadja se pojavljajo 'kaj pogosto v naslovih ameriških ulic. Javor (maple) je dal svoje ime 734 ulicam, hrast (oak) 760 ulicam, oreh (walnut) 743, smreka (pine) 708 in kostanj (chestnut) 639 ulicam. Na črešnje (cherry) nas spominja 448 ulic, na oljke (olive) 220, na oranže (orange) 203 in na slive (plum) 148 ulic. Mnogo ameriških ulic nosi ime ; inozemskih dežel. Tako imamo IDalJ« na 2. strani) REŠENA UGANKA Sfinga je izraz, ki ga rabimo za nekaj, kar nam je sicer vidno, toda neumljivo. človeka, ki ga poznamo, a ga kljub temu ne razumemo, imenujemo sfingo. Od moške strani se posebno z ozirom na ženske pogosto rabi ta označba — opravičeno ali ne, to je seveda drugo' vprašanje. Vsekakor je sfinga (sphinx) označba za nekaj vidnega in poznanega, toda neumljivega, že več tisočletij. V!kraju imenovanem Gizeh v Egiptu, na robu Libijske puščave, gledajoča proti vzhodu, se nahaja originalna sfinga. To je velikanski kame-niti kip, ki predstavlja prežečega leva s človeško glavo. Glava in vrat tega čudovitega spomenika davne preteklosti sta visoka 28 čevljev, višina od levjih šap do vrha glave znaša 56 čevljev, dolgost telisa pa 189 čevljev. Stari Egipčanllso imenovali ta kip “Hou,” kar1 pomeni boga, ki daje svoje zapovedi z grmečim glasom. Sfinga jim je predstavljala tudi llarmakhisa, boga zahajajočega solnca. Egiptovski faraoni so to| sfingo vpraševali, da jim reši< uganke življenja. Da-li se jeiodzvala ali ne. tega seveda ne vemo. Večkrat je bil ta nenavadni! spomenik davne preteklosti skoro zasut s puščavskim peskom. Stari egiptovski napisi dokazujejo, da jo bila omenjena sfinga že 1,500 let pred začetkom našega časošteva starinska znamenitost prve vr-^e; času - j-e-d al egiptovski princ-prestolonasled-nik Thothmes odstraniti pesek, ki je segal sfingi do vratu. V grško-rimljanski dobi je bila sfinga zopet zakrita s puščavskim peskom in po rimskih cesarjih deloma odkrita. Okoli leta 780 je neki fanatični derviš pokvaril obraz sfinge, kije ostal popačen do danes.- Profesor Hippolyte Boussac, francoski član Egiptovske institucije, je po temeljiti preiskavi prišel do zaključka, da je velika sfinga izklesana iz ogromne skale peščenca, ki je bila na istem mestu in ki je najbrže v prvotni obliki že predstavljala nekako obliko leva, prežečega na plen. Pomanjkljivosti’te oblike so izpopolnili tedanji zidarji; človeško glavo na levjem životu pa so iz žive skale izklesali tedanji umetniki. Kljub poškodbam kaže glava sfinge etijopski tip. Profesor Boussac sodi, da je omenjena sfinga stara nad deset tisoč let in predstavlja enega prvih verskih spomenikov, ki jih je človek izgotovil. Ta sfinga spada med prve znake, kako si je človek z razvijajočo se inteligenco zamišljal božanstvo, kateremu je pripisoval vse pojave v naravi in življenju, katerih ni razumel. V sfingi je izrazil svoje nazore o neznanem božanstvu : moč leva, združena z inteligenco človeka. Takega boga si je predstavljal človek pred deset tisoč leti. Tako tolmači skrivnost sfinge v Gizah profesor Boussac. Kljub razlagi francoskega učenjaka pa bo ljudem izraz sfinga še nadalje veljal za nekaj znanega in vidnega, a vendar neumljivega. o-------------- Boulder Dam Ko bo zaježena reka Colorado in zgrajen velikanski Bouldei jez, bo na razpolago mnogo vo-■ de za namakanje sedaj puščavskih krajev naših jugozapadnih , držav. Sodi sev da bodo marši-| kje po sedanjih puščavah rast-i le dateljeve palme in egiptovski bombaž. NEVARNA POSLEDICA PROHIBICIJE GLASOVI Z RODNE GRUDE v v »(< i* t<) % V’; rK" • Nemški nacijonalci na Koroškem nameravajo z nemškimi markami zgraditi plebiscitni spomenik nad Gosposvetskim poljem, svetim vsem Jugoslovanom. Tako izzivanje pač ne bo pomagalo k mirnemu sožitju med obema narodoma. VOL. VI. — LETNIK VI. VSAK PO SVOJE Beda med rudarji v trboveljskih revirjih je prikipela do vrhunca. Ako ne pride kmalu de povoljnega aranžmana med rudnikom in državno železnico, preti vsem krajem trboveljskega revirja prava socijalna in gospodarska katastrofa. Ze v času, ko se je v revirjih še delalo normalno, pretežna večina rudarjev ni zaslužila toliko, da bi z družino primerno izhajala in delavci so se pri trgovcih in obrtnikih silno zadolžili. Priznati se mora, da so se tudi takrat izkazali trboveljski trgovci in obrtniki prave prijatelje rudarja, ker mnogi izmed njih prevzamejo težak riziko na-daljnega kreditiranja, akoravno sami s strahom zrejo v negotovo bodočnost. Društvo za tujski promet v kraljevini Jugoslaviji “Putnik” objavlja v svojem letnem poročilu statistiko tujskega prometa v Jugoslaviji v preteklem letu. Po tej statistiki je pose-tilo razne tujsko-prometne centre v Jugoslaviji lansko leto pjorn 400,000 tujcev, ki so ip.-.. stili v državi 350 milijonov milijonov dinarjev. Največji promet izkazujeta Slovenija in Dalmacija. Iz te statistike je najbolj razvidno, kako velike gospodarske važnosti je za državo tujski promet. Zato bi bilo želeti, da posvečajo odloče-valni činitelji tej panogi narodnega gospodarstva prav posebno pažnjo. V desetih letih, odkar imamo v Zedinjenih državah prohibicijo, se je število žrtev narkotičnih strupov vzdignilo za 300 procentov. Tako trdi dr. William I. Sirovich, odličen zdravnik v New Yorku in član zveznega kongresa. Ena tona surovega opija na leto, z izdelki, ki se iz istega pridobe, bi zadostovala za vse zdravniške potrebe te dežele. Toda lani se je vtihotapilo približno 200 ton tega strupa. Po mnenju dr. Sirovicha je podvrženo strasti rabljen j a narkotičnih sredstev približno dva milijona oseb v Zedinjenih državah. Vzroki za rabo omamnih ali narkotičnih sredstev so v glavnem : bolečine, nespečnost, razna vnetja in neprilike v prebavilih, v premnogih slučajih pa tudi strahopetnost in pomanjkanje iniciative. Velik odstotek članov te zadnje skupine se je do leta 1920 posluževal alkohola za korajžo in razvedrilo. Po nastopu prohibicije, posebno v prvih letih, ko je bilo dobro opojno pijačo navadno zelo težko dobiti, so se ti ljudje podali narkotičnim strupom, ki so neprimerno bolj smrtonosni kot alkohol. Narkotična strupa kokain in heroin se nosljata kot tobak, morfin se vbrizga v kri, opij pa se zavživa ali puši. Človek, ki vzame heroin, se na primer za ■ooLme nega, veselega in korajžnega. V takem stanju mnogi izvrše rope in uboje. Pozneje narkotičen strup otopi možganske celice in žrtev strupa zapade globokemu spanju s prijetnimi sanjami; ko se iz spanja zbudi, je žrtev kla-verna in muči jo glavobol. V začetku ni opaziti nikakih posebnih posledic na človeku, ki se poslužuje narkotičnih strupov. Pozneje pa se pokažejo vidni znaki kot otopelost obraza, vdrta lica, oči brez bleska, koža postane voščena a 1 i višnjevka-sta, nohti krhki, da se drobijo, zobje mehki in razpadajoči in telesna teža se manjša z vsakim mesecem. Žrtev morfina ima previsok krvni pritisk, žrtev heroina, prenizkega. Navaden znak je tudi zdehanje vsakih par sekund. Končno se žrtev začne tresti, mišice silno oslabijo in propad ni več daleč. Skoro vsi narkotični strupi, ki se nelegalno porabijo v tej deželi, so vtihotapljeni iz inozemstva. Na vsem svetu je samo 54 narkotičnih tovarn, in sicer jih je največ v Angliji, Franciji, Švici in Holandski. V Zedinjenih državah so samo štiri take tovarne. Prej omenjeni dr. Sirovich si mnogo prizadeva, da bi predsednik Hoover za prihodnje leto sklical konferenco držav, ki naj bi potom medsebojne pogodbe znižale število tovarn na minimum, ter iste postavile pod strogo kontrolo. Drugim lastnikom tovarn naj bi se plačala odškodnina. Proizvajanje narkotičnih strupov je mogoče zatreti pri izviru, če bi bila le dobra volja. Žrtve, ki se podajo narkotičnim strupom, začnejo, navadno z malimi količinami, približno z osminko grana, kar je približno toliko kot trideseti del enega grama. Po šestih mesecih ali enem letu je treba že dva ali tri grane na dan, če se hoče doseči pravi efekt. Pozneje rabijo ti nesrečneži od deset do trideset granov strupa dnevno. Posamezniki porabijo celo do 2-50 gra- (Daljo pa 2. (trsni). Londonsko filmsko podjetje snemalo Bled. Zastopnik velikega filmskega podjetja The Gaumont Mirror iz Londona g. William C. Gimber je snemal cela dva tedna po Jugoslaviji naše prirodne lepote, industrijska podjetja ter narodne noše, plese in običaje. Iz Ljubljane se je peljal na Bled, kjer je snemal kmečko svatbo s karakteristično šrango. Svatba je bila tako prirejena kakor bi se vršila v cerkvici na otoku. Snemal je med drugim tudi vožnjo po jezeru. Kljub skrajno slabemu vremenu se je vendarle solnce vedno zopet prikazalo in omogočalo uspešno snemanje. Blejčani so g. Gimberju pri snemanju prav radi pomagali. Pripravil je svatbo g. Repe. G. Gimberja je spremljala tudi lektorica na ljubljanski univerzi ga. Fanny S. Copelandova, ki je spričo svojega dobrega znanja slovenskega jezika posredovala sporazumevanje med g. Gimbrom in Blejčani. G. Gimber je bil zelo navdušen nad lepotami naših krajev, zlasti zaradi izredne raznovrstnosti pri-rodnih lepot. Njegov film bo nedvomno največ j ‘e ga propagandnega pomena za Jugoslavijo in njen tujski promet. Nedavno je dospela večja izletniška družba Nemcev iz Leipziga v Jugoslavijo. Potovanje je organiziral g. Merker za “Neue Leipzieger Zeitung” s sodelovanjem Zveze za tujski promet v Sloveniji. Gostje so osta-en dan na Bledu in se niso mogli nadiviti krasoti naših krajev. Nato so se odpeljali z Ble-(DaJljo na 0. stranJL Bivši nemški kajzer, ki živi v pregnanstvu na Holandskem, se je naveličal žagati drva. Mož ne žaga več, ampak ga lomi, pošteno lomi. Pridigovati je namreč začel, da so nemški vojaki v rimljanskih uniformah stražili Krista, ko je visel na križu. V Doornu na Holandskem ni prohibicije zato ni izključeno, da se Viljem nekega dne povzpne do trditve, da so Nemci pomagali celo očaku Noetu barko voziti. Sle Indijski prerok Gandhi zahteva svobodo za Indijce,, toda ne za vse. šestdeset milijonov Indijcev ne spada v nobeno kasto, torej so nečisti in nedotakljivi, in za te Gandhi ne zahteva svobode, ampak privoščil bi jim še večjo sužnost. Zdi se, da je angleška nadvlada za te najbednej-še med bednimi pravi blagoslov. * Pravoverni Indijec, ki spada v gotovo kasto, ne sme umoriti nobene živali, tudi stenice in komarja ne. Stenice in komarji seveda ne priznajo nobenih verskih predpisov in se lotijo viso-korodnih brahmanov prav tako kot Indijcev nečiste podkaste. Pa so bunke in srbeče bolečin.; tu in tam. Visokorodni brahma-ni pa so iznajdljivi in najamejo revne mohamedane in kristjane, da mesto njih pobijajo bolhe, stenice, komarje, kače, škorpijone in podobne nezaželjene državljane: To gospodarjem ohrani lslo vest in kožo. * Pa je že tako na svetu, da vedno hodijo nekateri za druge po kostanj v žerjavico, ker so ti nekateri revni, bedasti ali pa oboje. Sicer menda ni nobenega aktivnega človeka, ki bi se ne bil dal že kdaj “potegniti.” To, končno tudi ni nič sramotnega, če se je pri tem kaj naučil. Pomilovanja vredni pa so tisti, ki se puste od istih ljudi in na if,ti način “vleči” kar naprej. * Nekatere ljudi hudo boli, če se jih v javnosti ne omenja, kadar so omenjeni njih kolegi ali vrstniki. Včasi nastane huda zamera in jeza vsled tega. Če imajo amendmenti k zvezni ustavi kakšna človeška čuvstva, kako neki se počutijo ostali amendmenti proti osemnajstemu ! Jaz bi dejal, da najbrže tako, kot tiste device, katerim je zmanjkalo olja v leščerbah in jih o priliki kissing parties če le mogoče vsak pozabi in prezre. * Četvorica znancev se nas jt; slučajno sešla v znani slovenski restavraciji na St. Clair Ave., kjer smo, čakajoči na naročeno delikatese, reševali narod in tekoče probleme. Na vrsto je prišla tudi higijena in vprašanje, če je res, da se zamorejo gotovo bolezni prenesti z osebe na osebo s poljubovanjem. Jaz sem nevtralno skomizgml z ramami, tovariš na desni je vprašajoče razširil oči, bledi, nasproti sedeči mladenič pa je važno prikimal: “Res je, res, še preveč res! Sinoči mi je zaupala moja rdečelaska, da ima srčne neprilike. Da bi jo potolažil, sem jo za slovo poljubil, in sedaj imam podobne neprilike jaz: srce mi ša danes divja v kalop!” V clevelandskem mestnem avditoriju je pretečeni teden razkazovalo 12 narodnosti lepote svojih narodnih kostumov. Določenih je bilo šest nagrad, in si-.(Daljo na 2. itrani).___________ rr " • i f: GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE ............................................ Lastnina Jugoslovanske Katoliike Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta ilane 7Xc letno; za nečlane $1.50, ta inotemstvo $t. OFFICIAL ORGAN o t ths SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members 91.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VI. 83 NO. 22 Nenavadna aktivnost. V državah vzhoda in srednjega zapada opaziti je bilo letošnjo pomlad nenavadno aktivnost v naravi. Običajnim hladnim dnem zgodnje pomladi je nenadoma sledila prava poletna vročina. V prvi tretjini maja si je narava nadela obleko, kakršno si v teh krajih navadno ogrne šele sredi junija. Zanimivo in zabavno je bilo opazovati, kako so planile v cvetje hiacinte, primule, vijolice in črešnje in kako hitro za petami so jim sledile šmarnice, tulipani, orlice, perunike, jablane, španski bezeg, glog in jazmin. Sadna in lepotilna drevesa naših vrtov in parkov so ozelenela z veliko naglico. Nekoliko so se ustavljali konservativni hrasti in aristokratične platane in katalpe; pa tudi to ni trajalo dolgo. Oglasili so se nebeški bobnarji, zagrmele so baterije v oblakih, temu je sledila ploha toplega dežja, nakar so južni vetriči pregnali oblake in rosno zemljo je začelo bombardirati solnce z vročimi poljubi. Temu se niso mogli ustavljati niti konservativni hrasti niti aristokratične platane in katalpe; pomlad je zmagala na celi Črti! Nenavadno gorko vreme je pospešilo pomladno rast za mesc dni ali več. Ako pojde po “začrtani poti” naprej, se obeta dobra in zgodnja letina. Razvoj rastlin bo močnejši kot v navadnih letih, razni sadeži se bodo razvili do večje popolnosti, kar pomeni boljše pogoje za rast bodočnosti. Vse to je pripisati neobičajni pomladni gorkoti in dovolj vlažnosti. Gorkota, svetloba in vlažnost so glavni pogoji za razvoj rastlinstva. Vreme letošnje pomladi je podobno kampanji pri kakšni organizaciji, recimo pri J.. S. K. Jednoti. Nekaj aktivnosti je vedno: toliko je novopristoplih članov na mesec, toliko je črtanih, toliko suspendiranih, toliko nazaj sprejetih, toliko umrlih. Vsaki mesec, vsako leto izkazuje organizacija nekoliko čistega prirastka in napredka; včasi več, včasi manj. Ta normalni napredek je seveda zaželjiv in dobrodošel. Toda, bratje in sestre, ali ne bi bilo lepo in priporočljivo, da se učimo od letošnje pomladi in storimo za napredek J. S. K. Jednote v enem mesecu toliko kot smo vajeni storiti v dveh? Ali ne bi bilo dobro, da vsaki pri svojem društvu vprizorimo nekoliko lokalne kampanje? Ako more celo narava včasi nekoliko pospešiti svoj korak, .zakaj bi ga mi ne mogli? Zakaj ne bi naši dobri organizaciji skušali dati s pomnoženo aktivnostjo boljših pogojev za nadaljno rast in razvoj? Prilike so tukaj, treba je le, da jim damo pomnoženo gorkoto naših src, da jih zalijemo z ljubeznijo do J. S. K. Jednote. Pri tem ne pozabimo, da bo ta naša aktivnost posredno koristila tudi nam kot posameznim članom Jednote, kajti čim močnejša in čim bolj pomlajena bo naša organizacija, tem manjša bo nevarnost izrednih asesmentov. Poleg tega pomnimo, da so določene denarne nagrade za pridobivanje novih članov in ustanavljanje novih društev. In vrhu vsega tega je glavni odbor razpisal še posebne nagrade za društva, ki v tem letu pridobijo gotovo število novih članov. To pomeni, da letošnje leto je kampanjsko leto, ki bi moralo biti leto posebne aktivnosti za J. S. K. Jednoto. Vzemimo si za vzgled letošnjo pomlad! NJENO OKO ME JE POLJUBILO Njeno oko me je poljubilo mimogrede: nebo nad nama se je zjasnilo, cvetje duhteče iz mraza priklilo, rože lepe. . . Ljubica moja več me ne mara, vČasi samo Še me s pogledom sladkim očara, v srcu zbudi se vera-prevara s staro močjo. . . Strahoma, dete, duša mi čaka tiste noči: lahno in plaho kdo to koraka z lučjo ugaslo k meni iz mraka? “Dragi, prižgi!. . Joj, kaj to niso usteča njena, njene oči? Usteča njena, prej vsa medena, njene oči, prej polne plamena: “Dragi, prižgi! . . (Oton Župančič.) IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA ' '- r '1 ' ' Opomin tajnikom (icam) krajevnih društev j; S. K. J. • 1 > * ■ * 1 , i I. , Večkratne prileti, da se izgubi kaka prošnja za sprejem ali pa bolniška ria^aznica. Društveni člani in tajniki čakajo nekaj časa, potem se pa prično pritoževati. Pronašli smo, da nekateri tajniki še niso zavrgli vseh kuvert, ki so nosile naslov pokojnega drja. Graheka, bivšega vrhovnega zdravnika. Pripeti se včasih, da kak tajnik ali tajnica rabi zavitek (kuverto) z naslovom imenovanega pokojnika, in rezultat tega je, da sedanji vrhovni zdravnik listin ne prejme. Glavnemu uradu sicer ni znano, kdo prejema pošto pokojnega drja. Graheka, znano pa nam je, da se vse izgubi, kar je slučajno poslanega na dotični naslov. Društvene tajnike(ice) opozarjam, da zavržejo vse zavitke (kuverte) z naslovom pokojnega dr. Graheka. Ob enem prosim, da se položi na stran stara pravila mladinskega oddelka. Vsem društvom šmo razposlali nova pravila tega oddelka, zato naj se pazi, da se ne bo dajalo roditeljem otrok starih pravil. Na vsa društva tudi razpošlje-mo po par iztisov mimeografi-ranih dostavkov in popravkov k pravilom, kar naj društva hranijo v svojih arhivih. Dodatkov k pravilom nismo dali tiskati, da se izognemo nepotrebnim stroškom. Glavni urad pa je pripravljen v vsakem slučaju preskrbeti dodatke in popravke, kjer jih člani zahtevajo. Dano v glavnem uradu, dne 19. maja 1930. Joseph Pishler, glavni tajnik. o------------ NEVARNE POSLEDICE PROHIBICIJE (Nadaljevanje s prve strani) nov dnevno, kar bi bilo dovolj, da usmrti 500 normalnih oseb. Narkotični strupi so zelo dragi. Ena unča morfini ali podobnega strupa stane okoli 150 dolarjev, torej več kot sedemkrat toliko kot unča zlata. Povprečna žrtev narkotičnega strupa ga porabi za pet do sedem dolarjev dnevno, bolj “utrjene” žrtve pa seveda mnog o več. Odkod jemljejo denar žrtve, ki niso bogate? Narkotični strupi otopijo možgane in oslabijo telo, da si žrtev ne more služiti poštenega življenja. Dr. Sirovich sodi, da veliko število tatvin, ropov in umorov gre direktno na račun narkotičnih strupov. Vtihotapljanje n a r k o t ičnih strupov je zelo dobičkanosno zaradi njih visoke cene in ker ne zavzemajo velikega prostora. Vtihotapljene narkotične strupe Mo že našli v importiranih stožcih za kegljišča, v krtačah, v milu, v sladkorčkih, v biblijskih knjigah, v petah čevljev, v škat-ljicah sardin, šminke itd. Iz tega je razvidno, da je nelegalno dobavo narkotičnih strupov nemogoče ustaviti, r a z e n če se ustavi direktno pri viru, to je pri tovarnah. To pa je mogoče doseči le potom mednarodnih pogodb. --------o------- KRATEK TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s prve strani) volitve. Senator Joseph Grundy, znani zakulisnik in apostol visoke carine, je bil v tem boju poražen; republikansko senatorsko nominacijo je dobil James J. Davis, zvezni delavski tajnik. Bivši governer Gifford Pinchot, ki je nastopil kot neodvisen kandidat, je dobil republikansko nominacijo. V splošnem se v Pennsylvaniji priznava, da republikanska nominacija pomeni toliko kot izvolitev. ZRAČNI ORJAK “Graf Zeppelin” je pretečeni teden srečno priplul iz Friedrichshafena v Nemčiji v Brazilijo. Na poletu proti domu se bo “oglasil” tudi v Lakehurstu, New Jersey. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) čer tri za moške, tri za ženske kostume. Prvo nagrado je dobila Slovenka za lepoto slovenske narodne noše. Pripomniti pa je tudi treba, da je’ bila pod tem kostumom prava naša “dečva,” kar ni moglo ostati brez vpliva na sodnike. 1 v-'1 > ♦ že zadnjič sem omenil v tej koloni, da je zelo zgrešena ideja vabiti naše fante v stari kraj po družice. V podporo te trditve naj še navedem, da sta v gori navedenem kostumnem plesu 12 narodnosti nastopali dve slovenski deklici, oblečeni kot fanta, sicer bi vse naše “dečve” ne bile imele parov. Potem pa še pride kdo na idejo vabiti naše fante v stari kraj po dekleta! * Pomlad je lepa celo na našem prašnem St. Clairju. Dnevi so veliki in svetli, s široko odprtimi očmi, iz izložbenih oken se nam smejijo slamniki in solnčne rože, urednik prejema prijateljska vabila, da se udeleži gradu-acij v Wisconsinu, Indiani, Colo-radu in Washingtonu, od časa do časa pa stopi v uredništvo rojak in osebno prinese lepe pozdrave od tu ali tam. Pretečeni teden mi jih je neki mladi, še-gavi prijatelj prinesel cel Žakelj iz daljne Montane. Lepi so bili, zabeljeni z jesiharji in jesi-haricami, z “ušivcem” in z dišavami sage brusha, divjih vrtnic in jazmina, ki raste ob čistih gorskih potokih slikovite Montane. V duhu so me ponesli med zlata pšenična polja in zlata srca rojakov na zlatem zapadu. Ustna izročila so včasi resnična, včasi pa zverižena in pretirana. V katero vrsto spada ustno izročilo, katero bom tu navedel, ne vem, zato tudi ne prisegam nanj. Tisti čas, ko je solnce mrkni-lo oziroma malo pozneje, je živel rodoljub, ki v svojem vsakdanjem življenju nikdar ni kadil cigar. Pa je dobil ugledno vlogo na odru in. je moral junaško vleči črne cigare. Sledile so slabosti in omedlevanja za kulisami. K sreči je bila pomoč hitro pri rokah in žrtev črnih cigar je bila kmalu na nogah. Nekateri ljudje pa imajo vso srečo, celo takrat, kadar jih obhajajo slabosti in kadar omedlevajo: enostavno jih prestrežejo v roke dražestne bolničarke. Če bi se meni zgodilo, da bi omedleval, česar naj me čuvajo bogovi, padel bi v najboljšem slučaju v roke kakšnemu staremu godrnjavemu padarju, babici ali konjedercu. * Sicer pa ne bi dvakrat rekel, da prej omenjeni.rodoljub ni simuliral slabosti in omedlevice. Za brhko bolničarko se izplača. Jaz pri Jednoti še nikdar nisem bil simulant, v slučaju, kot je gori naveden, pa bi bil pripravljen postati, in nič bi me vest ne pekla! A. J. T -------o—------ DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s prve strani) štva Jutranja Zvezda, št. 137 JSKJ in društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ- Pokojnica, ki je bila znana pod imenom “Medenka,” je bila doma iz Cerknice na Notranjskem. V Ameriki je bivala 21 let in zapušča tu tri sinove, tri hčere in dva brata. IMENA AMERIŠKIH ULIC Nadaljevanje s prve strani 60 ulic, ki nosijo ime Holandske, 10 Poljske, 7. Danske, 5 češke (Bohemia), 2 Italije in po ena Nemčije, Avstrije in Rusije. V seznamu ulic je najti tudi najbolj čudna imena izmed ameriških ulic. Tako imajo v Con-cordu, N. H., ulico, ki nosi ime “gorke luknje” (Hot Hole Road). Philadelphia je počastila neko ulico z imenom “blatne luže” (Mud Puddle Lane) in v treh večjih mestih je najti celo ime “svinjske ulice” (Pig Alley). — Washington ima pa tudi ulico z jako tečnim imenom “Pork DOPISI Ely, Minn. ZA MINNESOTSKO FEDERACIJO DRUŠTEV J. S. K. J Na redni seji društva Slovenec, št. 114 JSKJ, je društvo sprejelo sledečo resolucijo: I.) Ker zavisi rast in napredek vsake organizacije od skupnega delovanja; in II.) ker časovne razmere same silijo posamezna društva k skupnemu delovanju in to potom federacije; in III.) ker le potom federacije je moč zbližati mnogoštevilna društva J. S. K. Jednote v Minnesoti, da tako zamorejo delovati kooperativno; ker le v kooperaciji je moč graditi večjo in močnejšo Jugoslovansko Katoliško Jednoto: Zato sklene društvo Slovenec. št. 114 J. S. K. Jednote: I.) Da povabi vsa društva J. S. K. Jednote v Minnesoti na sestanek, kateri se bo vršil 6. julija ob 2. uri popoldne v Jugoslovanskem Narodnem Domu v Ely, Minn.; II.) da vsako društvo pošlje 3 zastopnike (ce) na omenjeni sestanek; III.) da se na sestanku ustanovi federacija minnesotskih društev J. S. K. Jednote ali pa, da se potom razprave pride do definitivnega zaključka o ustanovitvi iste. IV.) Vsa društva J. S. K. Jednote v Minnesoti so vabljena, da se udeležijo potom zastopnikov tega sestanka. * Federacija, ako ustanovljena, bo koristna in bo imela velik pomen za minnesotska društva, kakor tudi za Jednoto. Federacija je tudi potrebna, je potrebna društvom ravno tako kot so posamezna društva potrebna Jednoti, samo, da ima federacija širši delokrog. Delo federacije je okrožje društev in Jednote. Že sami sestanki ali seje federacije so velikega pomena; so shajališče agilnega članstva; razmotrivanim idejam širšega pomena se zamore dati mate-rijalno podlago potom federacije. Seje federacije bodo nedvomno dobro služile v bodočnosti kot “Melting Pot” med slovensko in angleško poslujočimi društvi naše Jednote. Ker smo Slovenci kompaktno naseljeni po malih mestih Minnesote, zato je potrebno, da smo močno združeni v frater-nalizmu, ker tako združenje je nam koristno. Zato društvo Slovenec apelira na vsa društva, da razmotri-vajo na svojih sejah meseca junija o federaciji društev J. S. K. Jednote v Minnesoti. Upajoči, da bodo minnesotska društva J. S. K. Jednote polnoštevilno zastopana na sestanku 6. julija, vam kličemo dobrodošli! Bratski pozdrav članstvu J. S. K. Jednote! John Som,roek, predsednik; Matt Boldine Jr., tajnik. Cleveland, O. članicam društva Jutranja Zvezda, št. 137 JSKJ, naznanjam, da je dne 24. maja umrla članica Frances Prah (Meden) , stanujoča na 1063 E. 61st St. Prosim vse članice, da jo obiščejo na mrtvaškem odru, kakor tudi, da se če le mogoče udeležijo njenega pogreba, ki se bo vršil v soboto, 31. maja, ob deveti uri zjutraj. To je naša sestrska dolžnost. S sestrskim pozdravom, Mary Bradač, tajnica. Pittsburgh, Pa. Podpisane odbornice društva Marije Vnebovzete, št. 182 J. S. K. J. se v imenu odbora in v Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. IW1 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki; Predsednik: ANTON ZBASMK, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 001 Adams St., Waukecan III. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. ’ wauKe“an> Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 410 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O- 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P»- , 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St.. Chicago, I'1' Porotni odbor j Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLI8H, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pOšiU*1'* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe na) se poiilja na pf*“’ sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolni**' spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in IxP**" membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St Clsir Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan011! za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z*1*1.1 tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se H obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi t 8 člsnl »N članicami. * N. >he 25, Ute; % sPle; ,r&a }ttai «iet 'Ollf: *binj *ec 'e J 4»te hit r%o Steak Alley” in Saginaw, Mich., še vedno počastuje zobotrebce s “Toothpick Avenue.” Nebeških ulic (Paradise streets, avenues, lanes in roads) pa jih je mnogo po vsej deželi. — F. L, I. S. imenu vseh članic tem potom javno zahvaljujemo vsem, ki so pOsetili našo zadnjo veselico in Euchre party, ki se je vršila 14. maja v Slovenskem Domu. Dalje se moramo zahvaliti darovalcem, ki so prispvali darila in dobitke. Njih imena slede tu: Mr. Philip Lahus, Mr. P. J. Sullivan, Mr. Henry Gilhooley, Mr. Sweeney, Mr. Nick Jaketich, Mr. Nick Starešinič, Mr. Mike Jake-tic, Mrs. A. Gorišek, Zinseer Floral & Loftus Floral Shops, Keystone Conf., Mr. Mike Kos in Grubar, Mrs. A. Klun & Mrs, V. Zupančič, Mr. Pasko Bara, Kumer Conf., Gordon Bros., J. V. Young, Mr. Siegal, Mrs. De-vine, Mrs. Motz, Mrs. Speler. Hvala vsem članicam, ki so se napram društvu tako lepo izkazale z darili. Razna darila so prispevale sledeče članice: Kate Pavlakovič, Kate Filipčič, Kate in Anna Jaketic, Kate Rogina, Kate Canjar, Mary Čadonič, Miss Angela Čadonič, Mary Bo-dack, Mary Rogina, Anna Jaketic, Josephine Zalar, Frances Bal ko vie c, Josephine Razum, Barb, Starešinič, Sophie Kroteč, Josephine Berkopec, Mary Vese-lich, Frances Tomac, Mary Gorup, Miss M. Gorup, Frances Zu-gell, Kate Planton, Mary Hotu-.jec, Miss Kate Hotujec, Katie Gračan, Mary Hudak, Kat$ Ba-ra, Miss Anna Bara, Kate Muhic, Magdalena Vidina,, Anna Wallace, Susan Ivanušič, Miss B. Jesih, Kate Kobe in Miss Rose Majeska. Ako je katera izpuščena, naj izvoli naznaniti društveni tajnici. Prav lepa hvala našim marljivim delavcem, ki so nam pomagali in držali vzoren red na prireditvi. To so bili: John Rogina, Joe Bohorič, James Call-wood, August Rieser in Joseph Bowers. Vsa hvala gre tudi našim kuharicam: Mary Hotujec, Mary Gorup, Mary Golobič, Anna Panjan in Josephine Berkopec. V prijetno dolžnost si štejemo, da se zahvalimo našemu glavnemu predsedniku Antonu Zbašni-ku in glavnemu nadzorniku Johnu Balkovcu, ki sta nas pose-tila na naši prireditvi. Sploh naj bo iztečena š,e enkrat najlepša hvala vsem poset-nikom veselice in vsem tistim, ki so na en ali drugi način pripomogli, da je bila prireditev tako prijetna in uspešna v finančnem oziru, čisti dobiček prireditve, ki ostane društveni blagajni, znašal je namreč približno 200 dolarjev. Naše društvo bo skušalo po svojih močeh o podobnih prilikah vrniti uslugo za uslugo, Na zadnji redni seji našega društva je bilo sklenjeno, da plača vsaka članica vstopnico 50 centov. To velja tudi za tiste članice, ki bivajo izven mesta. Vse članice, ki pošilja.)0 ^ ment po pošti ali po otroci'1^ ^ prošeno, da doložijo k red11 ^ n asesmentu 50 centov za vst°* ,,(i i^. co. To mora biti plačano ‘1° ° E> članice so vabljene, da - j mogoče polnoštevilno ut*e^C!yii ^ ei jo rednih društvenih sej- ^ N>u, prihodnja seja se vrši PrV° ^ j-deljo v juniju, katere, uPa,nl°j0če 'S. i se udeležijo vse članice, bjva 4 v Pittsburghu; bomo jih 'zn*ve., ^ ci dile s poročilom 6 naši zacW1 U selici. — Sestrski pozdrav! g ^ Za, odbor društva št. 18? jo ^ K. J.: Kate Robina, pred-sC -je l'ioj Mary Čadonič, tajnica, «r fj Canjar, blagajničarka. | j^at t "n Na redni seji društva s' • ^ jo ^ zija, št. 78 JSKJ, katera > ?r,cl ^ vršila 11. maja, je bilo * pjjA no, da se bo vršila IZR ^jii seja dne 1. junija. Na seji se bo izvolil potrebni ^ ker namerava društvo P1 piknik na dan 22. junij«; rediiC k ^ torej prošeni, da se lZ ^ L^Shi seje 1. junija polnoštevn11 .00 ^ leže, da ukrenemo vse P° glede piknika. , Na Z vremenom se do Pr'e,- p) vice maja nismo ^ n > San pohvaliti: po dolini po hribih pa sneg pada- je j v bo minila polovica let3’ ^ 1 nič kaj ne vemo o g°r^a .(, iiif 'k s bo že Bog dal, da ne bo ;f a imeli: \ j Pozdrav! \\ 4 78 j C tajnik dr. st. t . |’f>' W PittsbUF^,1, jšr0' Za ponesrečenega K: vaka, člana društva jprii ‘ so tudi članice društva i^1 lt0 1 Vnebovzete, št. 182 JSk' ^ le svoto $9.20. In sice' b (y 1 vale sledeče članice-'P0®1 jj*1- 1 Mary Gorup, Kate HJ Čadonič, Kate Cart J a1 > \ na Vidina in Mary centov: Anna Jake 1 ' #1* V* Plantan, Mary Golobic . ^ % J Katulic; 35 centov: M® to. lic; po 25 centov: M®1* j Mary Krcsse, Joseph'llCgv0tt> . 10 centov Kate Kobe-bila poslana direktno ^ omenjenega Johna ~ imenu društva se v^eI!llJl. kam iskreno zahvaUuJ J0nic'. k Mary<>^ tajnica dr. st- ^ U Kot predsednika ^ odbora društva sv. - st■' H vi M. J. S. K. 1. %> da na tem mestu J*t| ^ lo našemu predsedni ^ hj Joseph Sneler-ju, ka ’ j. bratu tajniku JoseP ’ ,lV°a ju, za njih delo in trn ^ ^ ku članstva, član . r ^ *t, (Drt. ». »- ••'*“" KJ« Pl so nova doba, may 2sth isao. T 8 01 ni ft in as«5' ih,80 Ijiei"8 top'1’' do'® ežuif vo f m°> ,a, vaj^1 zne|,a' njive' 2 f S' Ka i jijpF do^’ rir ni ei«11 *■? 11» “ . New Era Supplement Edited, by Imuis M. Kolar. Current Thought. CO-OPERATION BETWEEN MEMBERS « The first bowling tournament held under the auspices of j 6 South Slavonic Catholic Union took place last Sunday, May ■ ’111 Chicago, 111., and inaugurated a movement for greater ^-lodge contests of the S. S. C. U. ,,, A step was made in the right direction to further promote ■etic activities, which will ultimately make our Union the I er among the fraternal organizations of this country. The wendid co-operation of the members from the older lodges that of the younger lodges is enough proof that harmony, smessentia.l to any activity, is not lacking. And with such eHdi(l harmony, the younger lodges are going to surprise the Jsanizers themselves with the progress and advancement Slned by their group. To know that someone is backing up Movements of the younger members makes them feel more , ‘dent and gives them more courage to accomplish greater %. OUR DANCE Our S. S. C. U. can pride itself on the fact that the Supreme ecutive Board consists of members that really understand American spirit of doing things. And it is surprising to ethe attitude that most of our older members assume in the Motion of athletic activities. One could reasonably expect Position from them in the many athletic ideas advanced, but they assume, what could be termed as an agreeable %er H t»n ri8e, an attitude that is admiring indeed. They even have . e so far as to inculcate a spirit of sports among the younger . ^bers, realizing that youth will be attracted to their organ-10,1 if they will but do something for them. ^Rlish-Conducted Lodges Appreciate S. S. C. U.’s Effort n And the younger members of the S. S. C. U. do appreciate efforts of the older members to make our Union an ideal one t ne that we can point with pride and pleasure—one that we ; Push out our chests when saying: “I am a member of the ' C. U., and proud of it.” And in securing candidates for membership to our Union ; .Cari also point out the many advantages offered by the iy ' O- U. Athletic contests are a great source of admiration tfj of the younger element of today, and youth will flock ■4n organization that can interest them in sports. But our if'0? does not only induce sport activities, but also provides j financial assistance to the lodges. Which goes to prove ^e S. S. C. U. accomplishes things and not merely does Mot >1(1 of talking. Action is certainly present and plenty of it seen in the future. Come on, English-conducted lodges, let us set our goal high 'vork hard to attain it. Movie Hero ^Iso a Good Bowler ^ Cleveland, O., the George (jj il>gton Lodge, No. 180, 1 ^• U., can pride itself on Jo- 1% ^ ^*at one of its members •e P j Movie hero. He is none nic '■ * a P ill* flfjv* IL than Frank Drobnič, :Oger anc* captain of the 1 V team. 'He serving in the United | as commonly sup tnac^e first really I, aPplication of steam lS^tion an<* accordingly n as the Father of the i°' L*1 hi^’ but before he be- i ^ IC^d exPeriments several J» boa, succeeded in propell-^n ^ application of j': ^th°W.er through crude p *»ot ^Practical devices. 1 *n*tely known wh° Pelled a boat by steam. Or What Happened in Chicago J. J. Bogolin Jr., secretary of J. S. K. J. Sports Club, was kept busy placing the teams on their respective alleys. J. L. Jevitz Jr. was on hand whooping it up for the J. S. K. J.’s No. 66, and was all smiles when Bluth counted for one of those impossible railroads. Illini Stars aggregation was composed of an all-sheik bowling team, the boys wearing collegiate clothes with bright suspenders. Joseph Jarc of the George Washingtons dazzled the crowd with his inside-outside curve; and, by the way, Joe is manager and pitcher of the George Washington indoor team. Andy Spolar showed the boys the latest in bowling technique. William B. Laurich took a rear seat (next to yours truly) after each frame in the first game and appeared to relax himself so as to be in perfect condition before throwing each ball. Krapenc brothers were in there whooping it up for the Jugoslovans. Mike Krall of the Collin-wood Boosters was kept busy all day leading his boys on the straight and narrow path. Jimmy Marinčič was the comedian and made himself famous for his ability to sell horses, and his pet expression, “You have to know how.” J. Merhar was the big shot in the baseball game, acting as umpire. His decisions were final; the “big brute” ruled nth an iron hand. V. Strohen and S. Zele of Zvon Lodge put on a nice duet number during the evening performance; yes, that pair can On Saturday, May 24, the S. S. C. U. National Stars Lodge No. 213 of Conemaugh, Pa., held its second dance. A large crowd attended and the dance turned out to be a big success. Music was furnished by Louis Kopler, the accordionist, also a member. The biggest and most important feature of the evening was the arrival of the unexpected guests from Pittsburgh, Pa., Lodge No. 196. Words cannot express the deep appreciation felt by their presence at this dance. Mr. Frank Sumic, the publicity agent, seemed to take a deep interest in the line of business, but we must not forget that girls are a weakening to the opposite sex, so I presume this explains the reason for his good time. Mr. and Mrs. Joseph Maticic were also getting acquainted with our members of the lodge, and I hope that they were as glad to meet us as we were in meeting them, for it was a pleasure indeed. We had the honor of meeting Mr. John Dieshor, captain of the Carnegie Tech football team. He, of course, was well taken care of, meeting the fair sex and being escorted with Miss Rose Galob was having a jolly time. Mr. Frank Krise, vice-president; Thomas Antlager, treasurer; George Sholamunec, member of the board of trustees, and John Antlager, former president, were the sheiks and the crowd couldn’t help but be with'them throughout the evening. I am sure that all of these members have secured a number of friends during their visit, as sociability plays a large part with us, and you all possess that. I want to thank you one and all for your most welcome visit and for reciprocating so soon, and wish to say that we will always be more than glad to have you with us as often as possible. Ella Pristow, Sec., National Stark, S. S. C. U. ----------o-------- Hit the line hard when you are right. actually sing. Jezek brothers of the Illini Stars were high bowlers of their team. “Sam” Drobnič was the envy of many a girl with his water wave marcell matching beautifully with his brown suit. Larry Petrovič rolled 200 to lead the Comrades’ quintet. John “Yohan” Petrovič has all the makings of a “big shot” manager and promoter. His natural ability accounts for the fine showing of the Comrades Lodge athletic teams under his capable managership. J. Sustarsich Jr. came to the dance in the evening accompanied by his “thrill.” J. Sustarsich Sr. was kept busy all day making sure that everyone was having a good time. J. Zvezich did his share in handing out “Slovenian Giggle Water.” (Credit for naming grape juice as “Slovenian Giggle Water” goes to F. J. Sumic of Pittsburgh, Pa.) Mr. and Mrs. J. L. Zivetz Sr. ere on hand, journeying all the way from Joliet together with Frank Pirc, secretary of Lodge No. 66. Paul Bartel, supreme vice-president, wore a continuous smile and also doing plenty of heavy talking in connection with our S. S. C. U. 'B'RIEFS A typical Slovenian wedding will be enacted by members of the Jugoslav Slovene Club of Cleveland, O., during the Spring Festival to be held in Edgewater Park either on June 15 or 22, depending upon favorable weather. Matt Vesel of Chisholm, Minn., will take the leading role in the annual senior play presented by the Chisholm High School. Dan Rukavina will also take a part. Mike Buk-vich is business manager. Louis Marn acted as toastmaster Saturday, May 24, at the annual Chisholm High School banquet held in the school gymnasium of Chisholm, Minn. Presentation of special honors, letters, etc., featured the evening. Simms Scores Knockout SPORTING BITS Twenty-five members of the Cleveland S. S. C. U. lodges made the trip to Chicago Saturday, May 24; included in this group were the bowlers that took part in the first S. S. C. U. bowling tournament ever held. The boys returned safely to Cleveland Monday morning. Alloys baseball team of Lorain, O., Lodge No. 6, S. S. C. U., postponed the contest with the Napredek Sports until next Sunday, June 1, when the Napredek Sports will travel to Lorain. li ■ THANK YOU In behalf of the S. S. C. U. boys that made the trip to Chicago Sunday, May 25, I wish to thank Mr. William B. Laurich and other members of the S. S. C. U. lodges in Chicago for the grand time shown us during our stay, for the dance and reception given by the Chicago J. S. K. J. Sport Club in our honor—in fact fcr all the extensive preparations made and executed that made our stay in Chicago such a pleasant one. It was greatly appreciated, and it is sincerely hoped that Cleveland may be given an opportunity to return the favor. There was only one thing that the boys were sorry about, and that was the necessity of an early departure in order to catch the train back to Cleveland. I also want to thank the Comrades Lodge of Waukegan, SS. Peter and Paul Lodge of Joliet, Lodges Zvon, Jugoslovan and Illini Stars of Chicago, George Washington and Collinwood Booster lodges of Cleveland for participating in the first S. S. C. U. bowling tournament and contributing their share to its success. Louis M. Kolar. Buying Dakota Farms Somewhere between five million and six million acres of North Dakota farm land have been bought by farmers in the last five years. If sales continue at that rate for another three years North Dakota’s tennant land problem will virtually disappear. About 70 per cent of the purchased land was formerly rented. Skully Receives Popular Decision Coming from behind, Frank Simms, noted Slovenian heavyweight of Cleveland, O., knocked out his opponent, Ted Sandwina, in the eighth round of the scheduled ten-round go last Tuesday, May 20. During the first seven rounds Sandwina had the best of the argument and everything appeared easy sailing for the remaining three rounds. But Frankie’s right had to be considered, and, incidentally, Sandwina cleverly avoided meeting that dangerous right; during the entire fight Simms brought his right repeatedly to the opponent’s head with no appreciable damage in evidence. But in the eighth round the Slovenian fighter decided to follow a different course; so instead of backing up to avoid meeting his opponent’s blows, Frankie stepped in and took a couple of punches, and in return crashed a right to the ear. For a mo ment Ted was off his guard, but long enough to permit Frankie to crash his powerful right three times to the jaw. Down went Sandwina for a count of nine, only to get up again and receive more hard blows. So hard was the impact of Frankie’s punches that the referee didn’t even bother to count the victim out, but immediately put up the Slovenian fighter’s hand as token of vie tory.- Sandwina was out for over a minute in the ring, his seconds working frantically to revive him. In the four-round go between Billy Skully, also a Slovene, and who was the winner of the Golden Gloves middleweight tournament this year, and Jimmy Taylor, Billy was given the popular decision. However, the referee gave the decision to Jimmy Taylor. Skully made his first appearance as a professional. The bout was held in the Public Hall of the Cleveland Auditorium, for the benefit of the Cleveland Amateur Baseball Association, whose purpose is to promote amateur baseball in Cleveland, O. ---------------o------- TAKES FIRST PRIZE IN COSTUME BALL Miss Danny Oblak of Cleveland, O., took first prize in the National Costume Ball held in the Public Auditorium last Wednesday, May 20. Twelve nations wrere represented, with about three thousand people in attendance. The entire affair was held under the auspices of the Progressive League for the benefit of the Nationality Garden to be laid out in Rockefeller Park. Each nationality will be given a tract of land in this park and the opportunity to develop it into something that will symbolize each nation’s characteristics. Slovenes are included in the Jugoslav group, including the Serbs and Croats. An active committee is working on the problem at the present time so as to assure the Jugoslavs of Cleveland of a symbolic garden. -------o-------- Customer: Are you quite sure this suit won’t shrink if it gets wet on me? Goldberg; Mine frendt, ef-feri fire gumpany in de city has squirted vater on dot suit. MAY 25 WILL BE REMEMBERED Chicago Comes First, Waukegan Second, Joliet Third and Cleveland Fourth What a trip! What a happy day,! What a good time! Sunday, May 25, will linger long in the memories of the Cleveland S. S. C. U. boys that journeyed to Chicago, 111., for the program outlined by the S. S. C. U. lodges of Chicago, under the leadership of Bro. William B. Laurich, supreme trustee, was chuckfull of entertainment. Mr. Spolar, Mr. Sustarsich Sr. and Mr. Laurich met the fellows at the depot, greeted the visitors and drove them to the school hall in machines. Here breakfast was ready, and how the boys could eat! After riding all night (with little or no sleep), the boys developed a healthy appetite. At 9 a. m. Comrades’ bowling team from Waukegan, 111., arrived, led by Mr. Paul Bartel, supreme vice-president, and Mr. John Petrovič, manager. As arranged beforehand, Comrades bowled in the morning at Mr. Louis Kerin’s alleys. At 11 a. m. the baseball game between the Cleveland team and the Chicago-Joliet team was played. Mr. John L. Jevitz Jr. was a little late in arriving with his players, and necessarily participated only in the last three innings'. After the game, dinner was served at the school hall, with Mr. Spolar making a delightful speech. At 2:30 in the afternoon the first S. S. C. U. bowling tournament commenced at Steinbrecher alleys. Eight teams bowled in the afternoon, J. S. K. J.’s No. 66 of Joliet, Illini Stars, Zvon and Jugoslovan of Chicago, George Washingtons and Collinwood Boosters of Cleveland. Zvon and George Washington's had two teams apiece entered. Zvon’s team No. 1 took first place in the tournament, with Comrades taking second, J. S. K. J.’s No. 66 third and George Washingtons fourth. Prizes were distributed accordingly, $10 to the first team, $8 to the second, $7 to the third and $5 to the fourth. After the tournament the bowlers went back to the school hall and again partook heavily of the food. In the evening the dance given in honor of the Cleveland visitors took place. A number of S. S. C. U. members from Chicago, Waukegan, Joliet and neighboring suburbs gathered at the dance. Due to the fact that the bowling tournament was held so late in the season, the bowlers naturally rolled low scores. All of them were out of practice and Sunday’s results are no indication of the ability of the bowlers. Hence the scores will not be published. ' > Details of the tournament, together with a number of other incidents that took place Sunday, will appear in the next week’s issue. Win Double-Header Palucius Hits Homer; Korenin, Bartel Star Waukegan, 111. — Comrades Lodge baseball team won a pair of games on Sunday, May 18, by the scores of 10 to 3 and 13 to 1. In the initial game the Comrades easily defeated the North Chicago Aces, by a score of 10 to 3. Captain “Lavvy” Palucius featured the game with a home run to deep center; and, by the way, Palucius has two home runs to his credit this season. Keep it up, captain, and don’t forget the cigars. In the nightcap, the Comrades trounced the Grayslake combine by a lopsided score of 13 to 1. A1 Korenin’s and Johnny Bartel’s brilliant fielding were the feature of the games. On May 30 (Decoration Day), the Comrades will meet the strong Dunnebache’s nine at Sommers, Wis., and on June 1 our baseball team will cross bats with the strong Collegiate? aggregation of this city. The Comrades boast and have the strongest baseball team of the S. S. C. U. If you don’t believe it, then give us a trial, as we crave competition. The S. S. C. U. Comrades Lodge is well represented in this city. Last season the basketball team won the championship ; the indoor team has been doing wonders; the “crack” bowling team swept all opposition into oblivion (there's Joliet, for instance), and last, but not the least, the Comrades have one of the strongest baseball teams in this city. Is it a wonder why the Comrades Lodge is considered as the most popular of the S. S. C. U? “BENNY SEND ME.” John Petrovič, No. 193, S. S. C. U. Slovenes Stand Out Appear Both on Baseball and Track Fields A seven-team range baseball league has been organized between neighboring cities of Chisholm, Minn., and includes such towns as Buhl, Ilibbing, Eveleth, etc. Chisholm is represented by the Chisholm Fliers and are scheduled to open a game on Memorial Day, May 30. Each team has posted a guaranty of $25, which will be returned at the end of the season. The following have been mentioned as probable players on the Chisholm team: Stukel, catcher; Samson and “Lefty” Dolinar, pitchers; John Hudak, third; Arvid Lahti, short; and Emil Lahti, first base. During a track meet held recently between the Chisholm High School and Buhl High School, the former overwhelmed its opponents by a 82 to 31 score. Starring for the Chisholm team were the following: Marn, Perko, Pechonich, Hren, Rukavina, Okoren, Pustovrh and Pak-svan. On the JBuhl team the following boys contributed heavily to the scoring: Sminalich, Madden, Devich and Berlin. The Chisholm teams appears very strong on the track, with such events as the discus, javelin, pole vault, broad jump, hurdles and the half-miles standing out. Marn, Perko and Pustovrh have distinguished themselves at the shot-put; Okoren, Enrico and Pechonich in the pole vault; Julance and Lovshin in the discus. --------o------- Fonda Love: Have you ever been kissed before? Evangeline: Y-y-y-yes, ’cause I n-n-never could s-s-s-say n-n-n-no fast enough. ^ j f \ FUTURE LEADERS Misunderstanding between the first and second generations is nothing more than the friction in the melting pot of old and new. Parents born across the sea adhere to the stanch conservative ideals of their forefathers, suspicious of progressiveness tinted with all sorts of isms. Children born here, more susceptible to surrounding conditions, quickly grasp all the glitter of present-day progress and soon are sold heart and soul to things which may do more harm than good. It is the battle of transition between the ideals of yesteryear and the ideas of today. This can only be adjusted by a little more liberal policy on the part of the elders and a more sedate and sober policy on the part of our youth. Children can be made to understand and appreciate the backgrounds and cultural heritage of their people. It is largely a matter of proper environment at home, of the right-kind of reading, and contacts within the group. One of the mediums through which to attract the second generation to the foreign language organizations is the field of athletics. Sport is on the lips and in the minds of all our young people from one end of the country to the other. Boys and girls, being in the same environment and susceptible to the same conditions as the rest of American youth, naturally strive with might and main to shine by athletic prowess. By means of sport we have been able to attract thousands upon thousands to our societies. Through baseball, basketball, soccer, bowling, and other such activities, many have joined the ranks of foreign language organizations who otherwise would not have done so. Having them once in our midst, we are enabled to show them the true spirit of fraternalism and the work for which our organizations are intended. In due time the drafted youth, as it may be called, supplies leaders for our lodges, societies, or groups. Restriction of immigration has awakened the organizations to the fact that right here in their immediate territory a great fertile field of young people has sprung up which has to be worked upon and which can and will produce results far beyond the comprehension of the most liberal-minded optimist. Native-born people look with somewhat of suspicion upon foreign language organizations. This may be due to old prejudices, or the fact that they do not know of the splendid work which the societies are doing not only among their members but also among the people as a whole. English-speaking fraternal organizations are showing more and more a spirit of good-fellowship and brotherhood toward our organizations of foreign lineage. This is as it should be, for we all strive to create through fraternalism better and happier American communities. Editor’s note. This article appeared in the F. L. /. S. Fraternity magazine and, wan written by Mr. J. J. Olejniczak. --------Q------- AT A LUNCH COUNTER Many’s the Time Remember the old joke about the woman at the party who won the prize for making the homeliest face, and she wasn’t 'even playing? Well, a Cleveland motorist won first prize in an endurance driving contest last week, and he wasn’t even entered; he was hunting a place to park! -----------------o------- Sometimes the difficulties surmounted by a lodge overshadows flip uchieoenients. Twelve o’clock—the lunch bell rang and I rushed upstairs to the lunch counter. “Get in line, there, every one of you!” someone shouted. Then I moved slowly down the line, getting closer to the foods that smelled so delicious even at a distance. Now I saw the menu. My mouth watered. Here were the foods. The potatoes were mashed and looked so white through the reddish brown sauce that was oozing through. Then there were the green peas swimming in the butter. They certainly look good. Now I could see some steaming meat loaf, covered with a nice brown crust and lying peacefully in some sauce of a sand color. My mouth watered for many of these things. I walked another short distance and saw on the other side of the post some delicious looking salads. Oh, look at that fruit salad! I could see the green lettuce leaf forming a luscious background for the apples, pineapple, bananas, marshmallows and peaches covered with snow-white whipped cream and brown nuts cut into squares. There I also saw a peanut salad. Oh, those brown, shelled, crisp looking peanuts! I could see them above many other colorful, delicate, neat looking salads. And that cherry pie that I love so well; the crisp browned crust and round, red cherries lying between the thick, red juice. So many things caught my eye that it was hard to decide what I could get for my 11 cents I held in the all too slim purse. Vida A. Kumse. jrxxzxxxxmxxxxxxxxxxxxxij CHANGE OF ADDRESS All changes of address on the mailing list should be made to the New Era office, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Some of the members are under the wrong impression that this information should go to Mr. Joseph Pishler, supreme secretary of the S. S. C. U., at Ely, Minn., and, of course, Mr. Pishler has been compelled to re-mail these corrections to this office. k***milXXIXXXTT^»T»TTT» Mail Articles Early COST LESS TO LIVE IN 1930 This year it will cost less to ■live thaVi for many years, although the new tariff will make an imperceptible, though considerable difference to the individual pocketbook and may change the result somewhat. The cost of food takes about 38 per cent of the average family’s outlay. In 1929 it cost more to live because of higher retail prices for meat, milk, eggs and potatoes, although bread, butter, sugar and coffee declined. If crop conditions are favorable, food prices will be lower this year and the cost of living will show a moderate reduction during 1930. So report the statisticians of the Alexander Hamilton Institute. Clothing, which represents 17 per cent of the family budget, has shown a steady downward trend since 1923. Raw cotton is 22.8 per cent lower than a year ago, wool 8.4 per cent lower, silk 7.4 per cent lower and rayon 23.3 per cent lower. Rents have been steadily declining and now are nearly 10 per cent below the peak of 1924. About 13 per cent of the family income goes for rent. Price cuts are likely to be made in house furnishings during 1930 because of a curtailment in demand. A number of articles con tributed by S. S. C. U. members arrive at the New Era office on Tuesday of each week and con tain news that should appear in the following edition. The New Era paper is printed on Wednesday, and all articles that arrive in this office later than Monday appear in the next week’s issue. Final corrections are made on Tuesday and the “dummy” is given final inspection as it will appear in print. “Dummy is the term used by printers in referring to the last proof that the editor can make corrections on before the paper is printed. And, of course, no additional articles can be included on the “dymmy.” Do not postpone writing articles in the hope that it will be written at the last minute an.d reach the New Era office just in time to appear in the following edition, because nine times out of ten something will occur that will delay things, thus postponing the appearance of the article. Matters will be helped along greatly if the contributors will submit their articles a number of days before the paper is printed. Of course, when an athletic contest is held on a Sunday, then the best thing to do is to make comments on the game and mail the article the same evening. Then the article will arrive in the New Era office the following Monday, provided, of course, the city is not too distant. In which case the article appears in the following edition. On the whole, Mr. and Mrs. John W. Public are likely to get more for their money in 1930.—Capper’s. -------o-------- Pat Murphy was taking his first flight in an airplane. The pilot was taking him over New York City. When they were up about 3,000 feet the plane suddenly went into a noisejrdive. “Ha, ha,” laughed the pilot, shouting to Pat. “I’ll bet 50 per cent of the people down there thought we were falling.” “Sure,” admitted Pat, “and I’ll bet 50 per cent of the people up here thought so, too.” Our Next Meeting Night Conemaugh, Pa.—A special reminder to all our brothers and sisters of the S. S. C. U. Lodge No. 213 of Conemaugh that our next meeting will beheld Thursday evening, June 5. At this meeting we are anxious to have EACH AND EVERY MEMBER PRESENT, as there will be a number of different suggestions brought up and we want to bring to order the suggestions brought up at our last meeting. Bear in mind that this will be a very important meeting, and the main reason for announcing this is to enable you to plan ahead of time to meet our brothers and sisters on June 5. Another important factor that will be brought up at our next meeting will be the selection of members for the Standing Committee. In order to do so you are requested to be present and select the members that you think will be fit to assume the responsibility required by this work. I presume that all of the members read the article in the last issue written by our recording secretary, which brought out the motto of our lodge: “Every member bring along another member.” If we follow this motto we will be able to increase our membership. Our chief aim is to bring in new members. Trusting that ONE AND ALL will be present at this meeting. Ella Pristow, Sec., No. 213, S. S. C. U. TOURING TO THE PACIFIC COAST (By Joseph Mantel) (Continued from last issue) Wine has been stored in that cellar since 1914. A large hose was connected to one of the wine barrels and running outside into a steel tank on a railroad car, which when filled contains 5,000 gallons of wine. I asked the man why they filled this rusty steel tank with good old wine. He told us that the inside of the tank was lined with glass and is shipped that way to New York. What kept me guessing was the fact that the people in New York were permitted to have the wine, while we were not even allowed to taste it in spite of the two million gallons on hand. In another building we were shown a 1,000-gallon copper still, which when filled runs 12 to 16 hours; it is under govern ment control and operation This company employs about 700 people in season. There are 25 varieties of grapes grown in this section The grape growers are very systematic in their work, having everything arranged in such a way as to eliminate all excess work. A steel tank is used that picks up all the rubbish and with a special attachment within it burns up the rubbish. A horse pulls this tank, that is arranged to automatically increase the speed of the machinery in proportion to the speed of the horse. While driving along we noticed the Portland Cement Co. of California, which is situated alongside of a hill of rocks. This hill appeared very small to us, but we were told that the raw material taken from this site in the manufacture of cement will supply the needs fot the next 300 years. There is something peculiar about this hill. On one side men dig for ime rock and on the other side men are seen digging for cement. A few miles ea6t of this sec-ion we saw the largest hog anch in the world. Hogs are aised here, and are kept separated according to age. All of the hogs are fenced in their e s p e c t i v e pens. A steam shovel resting on steel tracks shovels the food into the different pens to be consumed by the hogs. A cattle ranch is situated next to the hog ranch. The same means of raising the cattle are used as in the case of hogs. Only Mexicans are I. L. L. Rules Drafted League Opens June 1 tie employed in this industry, having a village of their own. Cheap labor accounts for the employ of this race. Now we just arrived at the Coverdale Hatchery and Breeding Farm. A sign .reads “Always open to the public,” and we thought that we might take advantage of this by paying it visit. Mr. W. W. Coverdale is the owner, who gave us plenty of information. Quoting Mr. Coverdale: After careful and consistent ulling we have a flock of 5,000 breeders producing eggs for a mammoth all-electric incubator having a capacity of 52,000 chicks. By hatching the eggs in this manner it is not necessary to pick the shells for any chick to help it out. This is what weakens chicks and does not give them the right start in life.” We also saw Lady Fontana, the $5,000 chicken, that laid 352 eggs one year. She was insured for $5,000 against life or accidental injury. When this chicken was 5 years old she was caught in a trap and died. The eggs of this chicken sold for 25 cents apiece, and the neighbors that bought these eggs verify the statement that 900 chickens produced 719 eggs per day. Having heard so tuuc|i of the At the last meeting of the Intei’-Lodge League of Cleveland, O., a number of important issues were discussed in connection with indoor baseball. Eight teams will be represented in the indoor league, and, of course, a number of rules had to be drafted and passed upon, effective at once. Each team deposited $15 guaranty, to be returned at the end of the playing season. This money was also to be used for umpire’s fee in case a team failed to appear for a sched uled game. C. A. B. A. umpires will be used in all of the games but scorekeepers will be chosen from the membership of individual lodges. The type of ball used was not decided definitely at the present time, but will be voted on at the end of the first rounc composed of seven weeks of: playing. In the meantime the managers of teams can decide upon which ball shall be used and bring the result of their investigation before the Inter-Lodge League board. A list of players was submitted by the manager of each team, and were read aloud at the meeting for the approval of the entire body. To this list any number of players could be added, provided that one player does not appear on more than one list. Transfer of players was prohibited once the player participated on one team, even though he played but one inning. At the end of the first round no additional players could be added to the roster. A 30-foot pitching box was set as a standard by the league. Four and one-half innings constitutes a game, with the umpire’s decision as final in declaring a game “no contest.” Eight players’ must appear on he field before the team is permitted to play, and they must appear on time. 6:45 p. m. was set as the latest time for a game to start, and a team not appearing by that time will forfeit the game. All teams must make it their special effort to be on the field early, so; the game can begin when the umpire is ready. Eight lodges, representing six fraternal organizations, are going to sponsor teams. S. S. C. U. is represented by the Col-inwood Boosters and the George Washingtons. Koren is manager of the Boosters, while Jarc is manager of the George Washingtons. Phunology Author: May { have some further details about this magnificent estate you offer for sale? Agent: Do you wish to buy it? Author: No, but I think I can use your glowing description of it in my new novel. Should such child later on desire, join the adult membership of the Ufli ' he (she) shall be admitted only * j >i new applicant for adult membership the South Slavonic Catholic Un1®' h, 6. No admission fee shall i charged for the Juvenile Departine , The total regular assessment for PI«1 certificate shall be 15 cents per niofl’j :i The mortuary fund shall be 1 % with 14 cents per month per each H1®, ber, and the expense fund with l,^j c per member each month, proviflf' $| that the Supreme Office is author!* to issue other forms of Juvenile “ tificates when deemed advisable j* j|j for the best interests of the Juvw" Department and of the Union. , ^ 7. The certificate of the appl*c (j to the Juvenile Department shall K | ,. force as soon as the application sn‘ “ have been approved by the Supr^ 'I Secretary and all current assessine . paid- I.. : * 8. Death benefit shall be paid o (j| after the insured has been a rn®1’1i for sixty days or more and when properly executed death certificate o|j bet'n submitted to the Supreme sec j tary. , * The amount of the death benefit Pa>e Sot able under Plan 1 certificate shall ^ ; according to the age of the insure®^ the time of death, as set forth in «i following table: . & Amount of „ Age Next Insurance at : , 4 Birthday AttainedA« u 1 .......................$ 25.W 2 .... 34.00 ( 8v 3...........J...":.""'";". 40.00 ,l 4 ...................... 48.00 , 5 .... 58.00 Ho <>.........................ho.oo ■ l 7 ...................... 168.00 < 8 200.00 0 ..........."ZZZ. 240.00 I 10 300.00 11 .................. .... 380.00 'la 12 ........................ 450.00 )S 13 ........................ 450.00 i * 14 .... 450.00 j fgi 1 5........................450.00 ■ jo 16 ......................... 450.00 ,e i A yearly valuation shall be pf. j Ip of all certificates of the Juve!) nlad« : 4 k partmcnt. The valuation shall he ^ u . by an actuary and shall be based QJI j{ Standard Industrial Mortality 1 er iMS( with a'n assumed interest of 4/f f, L year. Should such valuation sn (() deficiency in the reserve according, the said standard of valuation, t'1.u0f preme Secretary shall have the au ity to levy an extra assessfflen fVc ^1] assessments until the required fe tion, , is restored. Should the va ,rC|us f however, show that there is a sUT ^ 1 \ above the reserve in the sum sU ' f all fiili to pay one or more assessments t| ! members of the Juvenile Depart to | S( the Supreme Secretary may ol"„ 35 levy one or more such assessnien ■ such surplus will permit. ,„r of I ^ 10. Failure to pay the regU/aI-y of special assessments to the secret* ■a the local lodge before the 25th 0 month shall automatically exfel m % insured from the Juvenile sh3* and the policy of such a member■ become null and void. Should sUit j, pel led member desire to be .rel. sj*t)' I he may do so by paying, with1" (he J days, all arrears together witr pf0. ■ j)0 assessment of the current mo0*'“• shg|l|BaSv -•ided, however, that such member b(; )e in good.;h,?alth, which fact m« ^ g' ascertained by the lodge secretary- bcf a 11. Upon the death of any n’ ben- of the Juvenile Department tne (C. njG eficiary shall notify the local *°j repor[ tvov retary, who shall investigate and y f immediately the date and cau -j-fjc ^Jlo death to the Supreme Secretary- , (l) t»| Supreme Secretary shall j«e 3 lh the secretary of the local loa°,|1jcl' 1 blanks required for such case, ' -jfy . shall be executed by the bene (j,e and the local lodge. As soon • sec-blanks are properly executed, j retary of the local lodge shall t. w,(j0 them to the Supreme Secretanv^tv at shall satisfy himself as to the tj)£ ^ of the claim and issue checks L beneficiary named in the ce^‘L |uV{" is ‘*1 12. Should any member oftv g{ fier lo ^ nile Department come to his jary- k . death by the hand of the bellrtjfica,M L : whether sane or insane, the ce nlil Wq. of such a member shall b^F,°shiill ’’J V, and void and no death benefit paid thereon. Furthermore, sn child insured in the Juvemle 0nviclL % , ment commit a crime or be c jj c . , of a crime, such member • per >0n dropped from the roll a"d , vo‘tl v. tificate shall become null f nien1^ i * provided, however, that such a 0f ii Hr shall be fourteen or more yca.nvicl'(’ili ^ $0 at the time of such crime or c flled I h, 13. Should a beneficiary pep^ '1 a certificate of the Juven ment desire to transfer the tne j04g ’ of the insured child to anotn secf In he shall request from the, 1°? for SV () t tary a transfer card provided tt , a . purpose. The beneficiary .fApoSiL « K steps that the transfer card 1» ^coiy . r'llt with the other lodge before 1 bc f ib. void and that all assessments ^ 011 time, otherwise the ins ,0vide „<• , *t. dropped from the roll as P .,0 t(i > :i, v Section 10 of these By-LaWS* ,0d§e J L fer cards shall be issued f°r fof those states where the la jn 5^] juvenile insurance. \k 14. If a beneficiary of « /hi the Juvenile Department who ot oj standing desires to name „ sut p,,. J person as beneficiary, he s"bv j; *'C der his right to the benefit jfec1, jit ’ ing the certificate to that y signing it before two witne® ^ s ^ is living in a distant l°fa*' a 'H .. make such change before ^ tsi t Public. A new certificate " ':afV h frce- u f a r a 15. In ease of death of a j„sU v . while the child continues tW tir Jc in the Juvenile departru^ ’ fC ly beneficiary shall be a Pc|. ptP,,«> ; h sible for the child and jgfor 'V | L assessments. An appliC®, 01 certificate must be filed- nis5utd sti»" ! \ such certificate shall be 0‘‘, 1 16. The Juvenile D®Ptif'! ■ 'st( be administered by the JttK $ ; k ficers of the Union and th • ijeH of ; y the authority to change 0nlCeti|1l* th By-Laws at any of their js they may recommend cl1 V i general convention. . effe 1» Oi These By-Laws shall M & 1\ -to 1 and after the ls.t day of * ^ ^ RESOLUTION Resolved, that the X' jC C m vention of the South Sla 0, l|j’£ P \ hc, Union, assembled at Ch' ■ ,%ji accept, adopt and take th orgaI’|j(tip L partment as an auxili^.j.oljgm S ,1 to the South Slavonic ^ 22, 1 ' %K. Chicago, 111-, September* 01 Mrs. Henpeck (sarcastical-y) : I suppose you’ve been to see a sick friend—holding his land all evening!” Mr. Henpeck (sadly) : If I’d been holding his hand, I’d have made some money. mountains through here, we decided to drive up the Arrowhead Mountain, which is only 5,800 feet high. On passing the city of San Bernardino we could see a large natural arrow lalf-way up the mountain. People in the locality do not s . !jrkrh-u, da ne bi bil član ■nienrs Jfana št. 26. S tem bi d only j y° Postalo prvo in naj- eljib« ''Ustvo naše slavne Jed- hen te ^ Mj. t Secf{' , teRa priporočam vsem t pa>‘ W ' Stefana, da bi se zav- »II ’’■j k Se Je zavzel za novo r®dthe |a ^^sednik, pa je zago- . Našemu društvu, prva aftli' i l razpisana od Jed- J s ra^ Predsednik, pa na- i0 j,Ojo začrtano delovanje, Jjj ^0(*e ob zaključku leta K) L V trajen spomin tvoje- io ' V3nja. 0 1 r je hiu v i0 vJC oilo ze omenjeno m ,j °’ bo Slov. Dom imel hfiZVe^er vese^co’ za ^ ir v Zavzela vsa slovenska K) J j# društva, da skupno '° ode ' Si t'a veselici za bolj i e De’ ; j°Vetjskega Doma. Zato m!he tl ,re^ naj večjo pohvalo Nnj„, , tem „ poka- / nfif 'SP Vn, l • '°.- , \ ki avecia,]o pomoči svo- ing t0 %,llerilU ^*ov- Domu. id S*' 't ^r. sv. Stefana št. 26. Ilth0*' j. h„ • v , . nt °r ‘b/i* P^porocam, da bi ssef^ ie' * Prav vsi te veselice, '®pius j,j Zmoglo s tem doseči, ficien; vdeležbo v primeri poceni. :,s c,ruKih društev. Pod- nit ‘° j '6 to doseči, in na vese- JJe 29. maja zvečer, v ar »J . ' dr. Prešeren-a, ki bo- ®r>gch ■,j'tjaval s slovenskimi po- li the 'it ;t"g! Hki>n pozdravom, c h \ Ivan Varoga. __ M l! th® 1 Trinidad, Colo. .Sj Ssv10!11 p°zivljam člane iistbc ^ ' Andreja, št. 84 J. S. y' her ik!e Polnoštevilno uddlč- , be"' -Je seje dne 1. junija. ;e!nrt itv'°ni se-ji se b° volil nose ■! tat,11* °dbor, kakor je bilo •/to Ha• Ua zadnji redni seji L njj th‘ *• Z bratskim po Ai'hic 1 ^°uis Shain, tajnik. %® t------ "),(1 šumela w, Wash. K kj hočem nekaj o vse- 5* C *«d». ki * je vršil Jl$ K ; dne 27. aprila, t. 1. jciafV- L..e je 87 delegatov, ki iflg ^ 1 Približno 10,000 čla- f»H^e ]Cani 80 bili: čehoslo- \i ji j sl°vani, Poljaki, in iep3‘j i 'V|C M ^ »!* {f. \ orovanju smo dolo- e v«'*1’ 'il v.'0 s^upno delovali za iepfi ■ si ’Vnanje vseh Slova- Jioo; drugih narodov. n^Jl Se privizorična pra- >ersljip I \ 111 Popravkom, in iz-\of; j odbor. V odboru 5sii^ V) /i.?v> od vsake narod- 1 ; V^'e, ki so sledeči: gfeS ^ik0Adam Maček, pod- 'C,fce reorKe Lisac, tajnik dedJ H blagajnik Otto tff-fl j \ A Nadzorniki: John A. v!niel Zido- Frank her IJ Wp8uIac- JosePh Ze' ' S-th °P°vič, Sam Mai- ’UJ5' Na ^Uchiov- ftfoV ! , 'iL, konvencija se bo 'ct fin i 1,1)k 11 jo leto, kadar bode ^lGl’en čas, in zopet v 'in j,°l'0vanje je poteklo 'S i ‘ °v°ljn°. Pobiralo ^ a° ene pristopnine in f K : menta- Denar za e % °,r8anizacije se bo : Do P^nikov in plesnih if’/Jt ! ,** 0 aznih naselbinah, j $$. \^HnizHcije so lahko |flfh»*c 'H. H društva, klubi N dasploh vsake usta' nfs'iPc s ' :)0 nobene vero. i’ (l^i J!®Hnizacije je iz- ((ti- udin0, pomagati v Pi 'IJSniJ^vljanskih pa- II" dps- “ s postavami no- ■iltV*« • in že ninogo dru- W lh stvari za prise-Nbf11 ločeni pozneje ‘° Poročati. Tontj rojaki, delujmo nato, da se razširi ta organizacija po celi državi, kjer le živi 7 Slovanov. Morebiti da ni bilo vsem vse po volji, zato se bo pa vršila konvencija vsako leto, da se bodo pravila popravljala in izpopolnjevala. Torej apeliram na vse Slovane, posebno pa na Jugoslovane, da se že sedaj pripravljamo za prihodnjo konvencijo. Ime organizacije je: “American Slavic Benevolent Federation of Washington.” Matt Petchnick, Route 1, Box 115, Enumclaw, Wash. Joliet, 111. Sobrat urednik morda že misli, da me je slana pobrala, ker se toliko časa nisem nič oglasil. No, danes sem zopet tukaj z nekaterimi novicami iz Jolieta. Zelo važna novica je, da je bilo na zadnji mesečni seji društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ sprejetih 21 novih članov, namreč 17 v mladinski in štiri v odrasli oddelek. To dokazuje, da je napredek našega društva prav razvesel j iv. Chicago Motor klub bo predložil prihodnjemu zasedanju državne legislature načrt za razširjenje enajstih važnih cest v državi. V tem načrtu so tudi ceste, ki vodijo do Jolieta ali skozi. Izvršitev načrta bi stala oko- li 53 milijonov dolarjev. Kakor vsako leto, priredilo bo društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ tudi letos velik piknik v Rivals parku, in sicer v nedeljo 27. julija. Odbor že zdaj pripravlja načrte, glasom katerih bo omenjeni piknik prekosil vse dosedanje. Vsi tukajšni in okoliški Slovenci in Slovani se že zdaj opozarjajo, da si dan 27. julija rezervirajo za piknik društva št. 66 JSKJ. Tukajšno društvo.sv. Antona, št. 87 KSKJ je v nedeljo 18. maja obhajalo 25 letnico svojega obstanka. Slavnost se je izvršila v najlepšem redu in bo gotovo ostala naselbini v lepem spominu. K omenjenem društvu spada tudi večje število članov društva št. 66 JSKJ. Na obisk v stari kraj sta se podala Mr. in Mrs. Joseph žel-ko, oba člana društva št. 66 J. S. K J. Njuni trije otroci (tudi člani JSKJ) bodo za ta čas v oskrbi sestre Mrs. želko. Obiskala bosta, stariše Mr. želkota v Gornjem Suhorju pri Metliki, kakor tudi stariše Mrs. želko (rojena Arko) v Sodražici. Gotovo bo ganljivo svidenje po tolikih letih ločitve in nedvomno se bosta Mr. in Mrs. želko dobro imela v lepi vinorodni Dolenjski. Dva meseca, ki sta si jih določila za obisk, jima bosta nedvomno prehitro potekla. S pota sta sporočila v Joliet, da je potovanje prijetno, toda da še vedno ne moreta pozabiti na “surprise party,” ki jima je bila prirejena na večer 3. maja od njihovih prijateljev in znancev. Mnogo zabave v domovini in na veselo svidenje v Jolietu! Prihodnja redna seja društva št. 66 JSKJ se bo vršila v nedeljo 15. junija ob navadnem času in v navadnih prostorih. Pričakuje se, da bo na omenjeni seji sprejetih v društvo zopet večje števi- lo novih članov. Zanimivo bo nedvomno tudi poročilo odseka glede priprav za izlet. Iz urada združenih slovenskih društev v Jolietu so dozdaj naznanjene sledeče veselice in pikniki : 20. junija obhaja društvo št. 2 KSKJ 40-letnico svojega ob. stanka z zabavo v Rivals parku; 13. junija priredi piknik društvo št. 115 SNI’J (prostor še ni določen) ; 20. julija društvo št. 1 D. S. D., piknik v Rivals parku; 27. JULIJA SE VRŠI VELIKI IZLET DRUŠTVA SV. PETRA IN PAVLA, ŠT. 66 JSKJ V RIVALS PARKU; 8. avgusta društvo št. 29 KSKJ piknik v Rivals parku; 9. novembra društvo št. 3 KSKJ veselico v Slovenian dvoi'ani. — Skupna akcija raznih slovenskih društev v Jolietu se je izkazala koristno za napredek vseh društev, kar po- meni napredek Jolietske Slovenije. — Pozdrav! John L. živetz Jr. De Pue, III. Tem potom poživljam članstvo društva Slovenski Bratje, št. 130 JSKJ, v De Pue, 111., da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila 1. junija 1930. Na omenjeni seji se bo zvolil odbor za proslavo desetletnice. O priliki proslave desetletnice se bo razvila tudi društvena zastava. Dolžnost vseh članov je, da se te seje udeležijo, da bo naše delo in zaključki nam v ponos in da bodo vsi zadovoljni z našim delom, pripravo in postrežbo ob desetletnici. Tudi članice naj pridejo na to važno sejo, ker prireditev desetletnice nam bo dala opravke, katerih ne moremo izvršiti brez pomoči naših so-sester. Program za slavnost desetletnice in razvitje zastave bo priobčen prihodnjič. — Z bratskim pozdravom, Ignac Benkše, tajnik. Rockingham, Pa. člane društva Ilirija, št. 145 JSKJ obveščam, da je bilo na seji 18. maja sklenjeno, da plačajo v juniju vsi člani in članice po en dolar v društveno blagajno. Nadalje je bilo sklenjeno, da se bodo v bodoče vršile naše seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v navadnih prostorh. članom našega društva priporočam, da bi se bolj številno udeleževali društvenih sej. — Z bratskim pozdravom, Joseph Cebron, tajnik. Braddock, Pa. Iz naše naselbine se redkokdaj kaj čuje. Dobrega ravno ni, za slabo je pa boljše, da doma ostane. Tudi jaz nimam baš veliko za poročati. O pro-speriteti prinašajo veliki ameriški dnevniki vsak dan dolge kolone. Žal, da je ta prosperi-teta le na papirju in je mi prav nič ne občutimo. Dela se vsaki dan manj in če pojde tako naprej, bi baš prav prišla kakšna vojna, da bi bombe z zraka in strupeni plini uničili tiste, za katere ni več dela in kruha. V društvenem oziru smo v naši naselbini dobro proskrb-ljeni. Imamo društvo sv. Alojzija, št. 31 JSKJ, dalje društvo št. 300 SNPJ in samostojno Izobraževalno društvo, kateremu spada tudi Slovenski Dom. Želeti je, da bi društvo odgovarjalo svojemu imenu, kajti izobrazbe potrebujemo vsi. Da se tozadevno delo malo oživi, sklenili smo uradniki gori omenjenih treh društev, da priredimo prvo izletno zabavo te sezone na dan 1. junija. Vršila sc bo na društvenem prostoru na Church Hillu in se prične ob eni uri popoldne. Pri takih prilikah se rojaki in člani različnih društev marsikaj koristnega pogovorijo med seboj. Vstopnino plačajo samo uradniki omenjenih društev, in sicer po $1.00 vsaki; vsi drugi člani so vstopnine prosti. Čisti dobiček prireditve je namenjen Slovenskemu Domu. Vabljeni so člani vseh treh omenjenih društev, da se zabave mnogoštevilno udeležijo, vabljeno je pa tudi članstvo društva sv. Petra in Pavla, ženskega društva Zveza in društva sv. Lovrenca iz E. Pittsburgha. Istotako so vabljeni vsi ostali Slovenci in Slovenke te okolice in tudi brati Hrvati. — O dobrotah, ki bodo posfitnikom na razpolago, ne bom tukaj pisal; vsak, kdor pride, se bo lahko prepričal o njih. Torej, na svidenje 1. junija! John A. Germ. Barberton, O. Članstvu društva sv. Martina, št. 44 JSKJ, se naznanja, da je zadnja seja našega društva sklenila, da se pobira za mesec junij izredni asesment po en dolar od vsakega člana in članice, kateri so zavarovani tudi za bolezen, in po 50c od tistih, kateri so zavarovani samo za smrtnino. Ta izredni asesment se bo pobiral zato, da se s tem denarjem plača šestmesečne stroške pri društvu. Vsi tisti člani in članice pa, kateri se udeleže društvenega piknika, katerega priredi naše društvo dne 8. junija na koncu Hopocan Ave., so prosti tega izrednega asesmenta in jim ga ne bo treba plačati. To je, kar bo vsak videl, zelo pametno ukrenjeno. Društvo bo, kakor vsako leto, tudi letos poskrbelo, da bo zadosti zabave, zadosti za jesti in tudi mehkih pijač ne bo manjkalo. Članstvo se vabi, da pride v bolj obilnem številu na sejo dne 1. junija, da bomo mogli vse potrebno ukreniti zavoljo piknika. Prosi se vse tiste, kateri kaj dolgujejo društvu, da poplačajo na drugi seji ali vsaj do 25. v mesecu. Anton Okolish, tajnik. NAŠ SEVER NEKDAJ IN SEDAJ (Piše Matija Pogorelc). Dalje. Za časa mojega bivanja v Albany, Minn., sem večkrat obiskal soseda, 81-letnega rojaka Černeta, katerega farma se nahaja le par milj od Gogalovih, kjer sem stanoval. Mr. Černe ve dosti povedati o minulih časih. O Baragu ve le to, kar je čital, poznal pa je Buha, Toma- zina, Pirca, Ločnikarja, Grosa in Schiffrerja, ki so tja prihajali. Povedal mi je> fia je ne- koč obiskal Buha v White Prairie, blizu Little Palls, Minn. Pri njem je našel mnogo izgotovljenih in tudi aapol izgotovljenih raznih slik, dalje čopičev in zabojček, v katerem so bili razni predmeti, potrebni slikarju. To je bil Buh prinesel iz starega kraja; bil je precej izvežban v rezbariji jn nekoliko tudi v slikanju. Par njegovih slik imam tudi jaz v, svoji zbirki. Buh je imel v svoji zbirki tudi precej konjske bpreme, ker se je po dolgih misijonskih potih večkrat posluževal konj za ježo in vprego. Vsled tega je včasi redil tudi več malih, trdnih in slabim potom navajenih konj. Tudi kuhal si je največ sam in to celo pozneje na Ely-ju. Bil je skromen in z vsem zadovoljen in skušal je po možnosti ustreči vsakemu. Zato ga imajo v teh krajih v- prijaznem spominu rojaki in drugorodci. Moja soba pri Gogalovih je bila v drugem nadstropju. Veje velikega drevesa so mi prijazno šepetale ob oknu in skozi njih zelenje so ob jutrih prihajali veseli spevi ptičev, ki so pozdravljali vzhajajoče solnce. Z jutranjim svitom se je že pričenjalo delo, kajti treba je krmiti živino, pomolzti krave in odpraviti otroke v šolo. Oko- li sedme ure so se otroci že odpravljali proti šoli; včasi so jo mahnili kar peš po gozdnih stezah, včasi so se peljali z onim, ki je vozil mleko (smetano) v mlekarno. Pravili so mi, da nekateri dobe po 100 do 200 dolarjev ali še več za mleko na mesec. Pri Gogalovih so imeli prvo kovačnico v tistem kraju. Zgodilo se je, da je farmer prinesel plug v popravilo po pet milj daleč, ako se mu je kaj pokvarilo, Tam so vlivali tudi krogi je za puške. Pri Gogalovih še zdaj hranijo enajst funtov težko puško na kresilo, starokrajskega ročnega izdelka, lepo izrezljano in okovano. V zapiskih imajo, da je s to puško stari Gogalov oče ustrelil 40 jelenov, mnogo medvedov in druge divjačine. Puška ima vrezano letnico 1864, Gogalov ded jo je prinesel v Kraintown leta 1865. Preko morja so morali radi slabega vremena potovati 65 dni, tako, da jim je že skoro-zmanjkovalo živeža; preživljali so se največ s slanino. Z Gogalom so leta 1865 prišli tudi rojak Peternel, Bolah, Vouk in Slivnik, vsi od Bohinjske Bele na Gorenjskem. Železnica je takrat segala sa- PRAVILA MLADINSKEGA ODDELKA JSKJ 1. Mladinski oddelek Jugoslovanske Katoliške Jednote je odprt otrokom, ki niso še dosegli 16. leta. 2. Prošnjo za sprejem v Mladinski oddelek naj naredijo starši, oče ali mati, varuh, ali kaka druga oseba, od katere je otrok odvisen. Prositelj mora biti odgovoren za vse izjave in odgovore na vprašanja v prošnji za sprejem. Vse izjave morajo biti resnične. Prositelj mora biti odgovoren za vplačevanje vseh mesečnih asesmentov in posebnih asesmentov, ki spadajo k Mladinskemu oddelku, kakor jih razpiše glavni urad in kakor to določajo pravila. Prositelj je lahko dedič, ako je imenovan na certifikatu zavarovanega, ter je opravičen do posmrtnine v slučaju, da otrok umre. Lahko je pa tudi kaka druga oseba, ali pa zapuščina otroka kot dedič. Otroci se pripuste v Mladinski oddelek na isti način kot člani Odraslega oddelka, namreč z glasovanjem. 3. Certifikati, izdani od Mladinskega oddelka, temeljijo na Standard Industrial Mortality tabeli s 4 odstotki obresti. 4. Otroci se sprejemajo v Mladinski oddelek potom prošenj, ki so prirejene v ta namen. Preiskani morajo biti od registriranega zdravnika, in če se pro-najdejo v popolnem zdravju, brez telesnih napak, so od zdravnika priporočeni za sprejem v Mladinski oddelek. Vse pristojbine za tako preiskavo plača Jednota, ako ne presegajo svote 50c za eno preiskavo. Prošnja naj se dopošlje glavnemu tajniku, ki na to izda certifikat takemu članu. V slučaju dvoma glede rizike prositelja, naj se obrne glavni tajnik s prošnjo do glavnega zdravnika, ki lahko odobri ali zavrže prositelja. Samo prositelj i, ki so “prvega reda” ali “dobre rizike” se sprejmejo v Mladinski oddelek, in se morajo zavrniti vsi, označeni kot “dvomljivi” ali “slaba rizika.” Člani Mladinskega oddelka nimajo nobene pravice do glasovanja pri upravi Jednote. 5. Vsak član Mladinskega oddelka lahko vloži, ko postane 16 let star, in sicer prej ali ‘na 16. rojstni dan, prošnjo za pristop v odrasli oddelek Jugoslovanske Katoliške Jednote, po tekoči ceni asesmentov za odrasle člane v starosti 16 let. Nobene zdravniške preiskave se ne potrebuje za tak prestop, razven čc se prosi za višjo smrtnino kot $500.00. V takem slučaju mora prestati otrok redno zdravniško preiskavo kot je to predpisano za odrasle člane. Vsi otroci, ki prestopijo v Odrasli oddelek Jugoslovanske Katoliške Jednote, so izvzeti od plačila pristopnine, pač pa plačajo samo redni, i'n eventualno izvanredni asesment, ki je predpisan za člane Odraslega oddelka. Ako ima mladinski certifikat v moči ob času prestopa v Odrasli oddelek kaj rezervnega kredita, se taka rezerva prenese v rezervni fond Odraslega oddelka, in za to se pristojna svota zabilježi na certifikatu Odraslega oddelka. Ko so sprejeti otroci v Odrasli oddelek, so upravičeni takoj do smrtninske in po-škodninske podpore, do bolniške podpore po $1.00'na dan pa 90 dni po njih sprejemu, pod pogojem, seveda, da se ne plača nobene bolniške podppre za nobeno bolezen ali ponesrečenjc, ki so jo imeli, ko so se nahajali še v Mladinskem oddelku. Vsak otrok, ki ne naredi prošnje za prestop v oddelek za odrasle, kakor j’e predpisano v teh pravilih, se ga smatra črtanim ter zgubi vse pravice v Mladinskem oddelku, njegov certifikat postane neveljaven, razven kot je mogoče drugače označeno na certifikatu. Ako bi tak Otrok pozneje želel priti v oddelek za odrasle Jugoslovanske Katoliške Jednote, tedaj sc njega ali njo sprejme let kot novega člana v Odrasli oddelek Jednote. 6. Nobene vstopnine se ne računa za vstop v Mladinski oddelek. Skupni mesečni asesment za certifikat načrt št. 1 znaša 15c na mesec. V smrtninski sklad sc plača 14c na mesec od vsakega otroka, in v stroškovni sklad pa lc od vsakega člana vsaki mesec, pod pogojem, da ima glavni odbor moč izdajati druge forme mladinskih certifikatov, kadar jc to potrebno in v najboljšem mo do St. Paula, Minn. Tam so za $35.00 (kar je bilo za tiste čase velika svota denarja), komaj dobili kmečki voz z volmi, da so se peljali do St. Joe, Minn. Ko so prišli na cilj, našli so temen gozd, tako, da je bilo začetno življenje naselnikov zelo trdo. Živeli so največ ob mesu divjačine, katere je bilo dovolj. Posebno jelenov je bilo mnogo in nič se niso bali; baje je prvo leto Mrs. Gogala enega kar z motiko podrla. Danes v teh krajih seveda ni duha ne sluha o jelenih. Tudi divjih golobov (selcev) je bilo tiste čase toliko, da so včasi njih jate skoro solnce zatemnile in ko so posedli po vejah, so pokale pod njimi. Pred nekaj leti so tiste vrste divji golobi čisto izginili in še danes ugibajo naravoslovci, kakšna katastrofa jih jc uni čila. Življenje naselnikov je bilo priprosto in skromno. Kava je bila sicer zelo poceni, toda denarja zanjo ni bilo. Pili so torej največ kavo iz pražene rži Delali so drva in jih prodajali po en dolar seženj, in žgali so tudi oglje, katerega so prodajali po zelo nizki ceni. Krompir jc v novi zemlji obilo obrodil, toda prodali ga ni bilo moč. Jajca so se prodala po šest centov ducat, surovo maslo po šes| do osem centov funt, prešički po tri cente funt čistfe teže iri pet glav goveje živine je prineslo okoli 145 dolarjev. (Dalje prihodnjič) interesu Mladinskega oddelka in Jednote. 7. Certifikat prositelja za Mladinski oddelek je polnomočen, kakor hitro je bila prošnja odobrefna od glavnega tajnika in so bili vsi tekoči asesmenti plačani. 8. Posmrtnina se izplača le, ko je bil zavarovani član že 60 dni ali več, in ko se predloži glavnemu tajniku pravilno izpolnjeni posmrtninski certifikat. Svota posmrtnine, ki se izplača na certifikat 'načrt 1, je odvisna od starosti zavarovanega ob času njegove smrti, in kakor kaže sledcla lestvica: Starost ob Svota zavaro- prihodnjem valnine ob rojstnem dnevu doseženi starosti 1 .......................$ 25.00 2 ..................... 34.00 3 ......................... 40.00 4 ......................... 48.00 5 ......................... 58.00 6 ...................... 140.00 7 ........................ 165.00 8 200.00 9 240.00 10 ........................ 300.00 11 ........................ 380.00 12 ........................ 450.00 13 ........................ 450.00 14 ....................... 450.00 15 ........................ 450.00 16 ...................... 450.00 9. Vsako leto se mora preceniti vrednost vseh certifikatov Mladinskega oddelka. Ocenitev naj izvede aktuarij, ki 'naj izvede ocenitev na podlagi Standard Industrial Mortality lestvici skupno S 4% obresti na leto. Ako bi taka oce-nitev pokazala primanjkljaj v rezervi glasom omenjertega standarda omenjene lestvice, tedaj ima glavni tajnik pravico naložiti , izvanreden asesment ali več asesmentov, dokler se ne vrne potrebna rezerva. Ako pa bi ocenitev pokazala, da se nahaja preostanek nad rezervo v svoti, ki garantira, da ta preostanek plača enega ali več asesmentov vseh članov Mladinskega oddelka, tedaj lahko glavni tajnik opusti razpis enega ali več asesmentov, kot pač preostanek v rezervnem fondu dopušča. 10. Kdor ne plača rednega ali izrednega asesmenta lokalnemu društvu do 25. dne vsakega meseca, ta je avtomatično črtan iz Mladi'nskega oddelka, in certifikat takega člana postane neveljaven. Ako bi tak črtani član želel, da se vrne v Mladinski oddelek, lahko to stori, ako plača, tekom šestdesetih dni, vse zaostale doprineske, skupaj z ases-mentoni za tekoči mesec. Tak član pa mora biti seveda pri dobrem zdravju, o čemur mora pričati društveni tajnik. 11. 'Ob priliki smrti kakega člana Mladinskega oddelka naj dedič obvesti lokalnega društvenega tajnika, ki naj zadevo preišče in takoj sporoča dan in vzrok smrti glavnemu tajniku. Glavni tajnik pošlje nato lokalnemu tajniku vse potrebne listine za tak slučaj, katere naj izpolni dedič in lokalno društvo. Kakor hitro so listine pravilno izpolnjene, jih tajnik lokalnega društva odpošlje glavnemu tajniku, ki se mora prepričati o veljavnosti zahteve, nakar nakaže ček za dediča, omenjenega na certifikatu. 12. V slučaju, da povzroči dedič Smrt kakega člana Mladinskega oddelka, najsibo dedič pri zdravi ali nezdrav; pameti, tedaj postane certifikat takega člana neveljaven, in ne izplača se nobene posmrtnine. Poleg tega pa, ako bi kak član Mladinskega oddelka po-vzročil kak zločin ali čc bi se mu dokazal kak zločin, tedaj se ga izbriše iz imenika članstva, in njegov ccrtifikat postane neveljaven. Vendar se to nanaša le na slučaje, ako je član Mladinskega oddelka star 14 let ali več ob času, ko je izvršil zločin ali je bil obsojen radi zločina. 13. Ako bi dedič, ki jc ime'novan na certifikatu člana Mladinskega oddelka, želel, da prenese članstvo otroka k drugemu društvu, tedaj naj zahteva od društvenega tajnika prestopno listino, ki je namenjena za take slučaje. Dedič mora gledati, da se dopošlje prestopna listina tajniku drugega društva, predno postane neveljavna, in gledati mora, da so vsi asesmenti pravočasno plačani,. sicer bo zavarovani izbrisan iz imenika, kot pravijo pravila, točka 10. Nobenih prestopnih listin se ne sme izdajati za društva v onih državah, kjer državne postave zabranjujejo zavarovalnino mladine. 14. Ako dedič člana v Mladinskem oddelku, ki jc v dobrem stanju, želi imenovati kako drugo osebo kot dediča, tedaj naj se odpove svoji pravici do posinrtni'iic s tem, da se podpiše na certifikat, in mora svoj podpis overoviti pred dvema pričama. Ako živi v oddaljenem mestu, tedaj mora narediti tako spremembo pred javnim notarjem. Nov certifikat sc potem brezplačno naredi. 15. V slučaju smrti kakega dediča, in ko je otrok še vedno član Mladinskega oddelka, mora biti novi dedič oseba, ki jd odgovorna za otroka, in ki plačuje asesmente slednjega. Narediti se pa mora prošnja za nov certifikat, in tak ccrtifikat se izgotovi brezplačno. 16. Upravo nad Mladinskim oddelkom vodijo glavni uradniki Jednote, in slednji imajo moč, da spremenijo ali izboljšajo pravila Mladinskega oddelka pri svojih sejah, ali pa priporočajo spremembe pri konvencijah. Ta pravila stopijo v veljavo 1. februarja 1930. RESOLUCIJA Sklenjeno, da XI. redna konvcncija Jugoslovanske Katoliške Jednote, zbrana v Chicago, 111., sprejme in prisvaja Mladinski oddelek kot pomožno organizacijo Jugoslovanske Katoliške Jednote. Chicago, 111., 22. septembra 1920. PRAVILA POMLATKA JUUOSLA- VENSKE KATOLIČKE JEDNOTE 1. U Pomladak. Jugoslavenske Ka-toličkc Jcndotc mogu pristupiti djeca mlada od 16 godina. 2. Molbu za članstvo u Pomlatku ima da podnese roditelj, skrbnik ili koja druga osoba, o kojoj je dijete ovisno. Molitclj mora da jamči za sve podatke i odgovore na pitanja na toj molbenici. Svi izkaži tnorajil biti isti-niti. Molitclj jc odgovoran za uplačiva-nje svih mjesečnih rasporeza, kao i posebrtih'ra?pprt:žV Pomlatka, kako. to odredi' glavni ufod1 i pravila. ’Molitclj može da bude baštinikom, i kao takav upisan u certifikatu osiguranog djc-teta, te ima pravo na osmrtninu nakon smrti djeteta; baštinikom može biti i koja druRa osoba, ill pak ostavština djeteta. Da koje dijete stupi u Pomladak, potrebno je isto onakovo glasova- nje, kao kad se prima odrasle u Jed notu. 3. Certifikati, koje izdaje Pomladak, temelje se na Standard Industrial AAortality Table s 4% interesom. 4. Djeca pristupaju u Pomladak po molbenicama, koje su načinjene u tu svrhu. Djecu mora da pregleda koji registrirani liječnik, koji ih preporuči za pristup u Pomladak, ako su djeca potpuno zdrava i bez tjelesnih mana. Liječničku pregledbu plača Jednota, no ne više od 50 centi po djetetu. Mol-benica mora da se pošalje tajniku Jednote, a on onda izdaje certifikat osigu-ranom djetetu. Postoji li sumnja s obzirom na . zdravlje djeteta, predaje glavni tajnik molbenicu vrhovnom liječniku, koji prima ili odbija takovo dijete. U Pomladak smiju doči samo djeca označena kao “First Class” ili “Good Risk,” a nemaju pristupa ona djeca, koja su označena kao “Doubtful’ ili “Poor Risk.” članovi Pomlatka nemaju nikakva glasa u upravi Jednote. 5. P r i j e ili na svoj 16. ročtendan može svaki član Pomlatka da načini molbu za pristup u odraslo članstvo Jugoslavenske Katoličke Jednote, več prema višini rasporeza za odraslo članstvo 16-godišnje dobe. Za ovakav prelaz nije potrebna liječnička predledba, osim da molitelj želi osmrtninu veču od $500.00 (pet stotina dolara); u ovom slučaju cfijete mora da bude liječ-nički pregledano poput svakog odraslog člana, jugoslavenska Katolička Jednota ne očekuje od ovakove djece kod prelaza nikakove pristupnine; no djeca kod prelaza plačaju redovite i može-bitne posebne rasporeze, koje moraju plačati i odrasli članovi. Ako certifikat djeteta kod prelaza u odraslo članstvo ima pravo na pričuvni kredit, ta se pričuva može prenijeti u pričuvni forld odraslog članstva, a za ovo se pristojna svota ubilježi u certifikatu odraslog članstva prigodom te izmje'ne. Kad ovakovi članovi pristupe u odraslo članstvo, smjesta imadu pravo na osmrtninu i potporu u nesreči, a na bolnu potporu od $1.00 na dan istom 90 dana posli je pristupa u odraslo članstvo. Ovakovi ne dobivaju nikakove bolne potpore za ikoju bolest ili ne-sreču, koja im se dogodila, dok su bili u Pomlatku. Djeca, koja propuste moliti za pristup u odraslo članstvo, kako to propisuju ova pravila, smatraju se kao da su istupila iz redova Pomlatka, i gube u njem sva prava, a certifikati im postaju ništetni. osim ako to pr-HH dručije odreduju. Zeli li ovakovo dijete da kasnije stupi u odraslo članstvo Jednote, može da to učini samo kao novi molitelj za odraslo članstvo Jugoslavenske Katoličke Jednote. 6. Pristupnine za Pomladak nema. Sav redoviti rasporez za Plan 1 certifikat iznosi 15 centi mjesečno. Od toga ide po svakom članu 14 centi svaki mje-sec u posmrtni fond, a 1 cent svaki mjesec po članu za upravne potroške; .10 glavni ured ima pravo da prema svojem uvjerenju i zbog najboljih interesa Pomlatka i Jednote izda druge forme Pomlatkovih certifikata. 7. Certifikat Pomlatka vrijedi svakom djetetu odmah nakon što ga glavni tajnik odobrio, i nakon što su svi ras-porezi uplačeni. _ ,4) 8. Osmrtnina se isplačuje samo onda, ako je osigurano dijete bilo članom 60 dana ili više, i nakon što glavni tajnik dobije valjano ispunjenu smrtov-nicu. Svota osmrtnjne, koju Jednota plača prema Plah 1 certifikatu, ravna se prema dobi djeteta u vrijeme njegove smrti, i to prema ovoj skrižaljci: Svota Slijedeči osigurnine u rodendan postignutoj dobi 1 .......................$ 25.00 2 .......................... 34.00 3 .......................... 40.00 4 .......................... 48.00 5 .......................... 58.00 6 ......................... 140.00 7 ......................... 168.00 8 200.00 9 240.00 10 ........................ 300.00 11 ........................ 380.00 12 ........................ 450.00 13 ........................ 450.00 14 ........................ 450.00 15 ........................ 450.00 16 ........................ 450.00 9. Svake godine ima da bude pro-ejenjivanje vrijed'nosti certifikata Pomlatka. Procjenu ima da provede aktuar. Procjena se vrijednosti osniva na Standard Industrial Mortality Tabic prema 4% interesu na god i n u. Pokaže li ova procjena manjak u pričuvi prema spomenutoj Ijestvici, glavni tajnik ima pravo i moč da raspiše poseban ili posebne rasporeze, sve dok pričuva ne dode ,ia potrebnu visinu. Pokaže li pak ista procjena višak povrh pričuve ili rezerve tako, da taj višak može da plati jedan ili više rasporeza svih članova Pomlatka, glavni tajnik smije da propusti raspis jednog ili više rasporeza, več prema jakosti viška. 10. Ne plati li član Pomlatka redovite i posebne rasporeze tajniku mjes-nog odsjeka p r i j e 25. dana svakog mje-seca, prestaje biti članom Pomlatka automatički, a njegov certifikat postaje ništetnim. Želi li isključeni član da ponovno stupi u Pomladak, može, ako u roku od 60 dana plati zaostali dug, zajed.io s rasporezom onog mjeseca, u kom ponovno pristupa. No ovakov član mora da je potpunoma zdrav, što ima da posvjedoči tajnik mjesnog odsjeka. 11. Prigodom smrti člana Pomlatka mora njegov baštinik da to javi tajni- • ku mjesnoga odsjeka, koji ima da sve ispita i smjesta javi dan i uzrok smrti glavnom tajniku. Ovaj onda mora da tajniku mjesnog odsjeka pošalje sve spise potrebne za ovaj slučaj, a te moraju ispuniti baštinik zajedno s mjesnim odsjekom. Čim su spisi valjano ispunjeni, mora ih tajnik mjesnog odsjeka poslati glavnom tajniku, koji sc mora osv[edočiti o valjanosti traž-bine; potom izda ček baštiniku, koji je označen u certifikatu. 12. Pogine li član Pomlatka od ruke baštinika, bio ovaj pri razumu ili lud, gubi ccrtifikat takovog člana svaku vri-jednost, a osmrtnina se ne plača. Po-više: Počini li koji član, osiguran u Pomlatku, zločin, ili mu se dokaže kakav zločin, gubi svako pravo u Pomlatku, a certifikat postaje ništetnim; no to vrijedi za člana, koji je u vrijeme počinjenog zločina ili osude zbog zločina navršio 14 ili više godina. 13. Ako baštinik označen u eertifi-kHtn Pomlatka želi da osigurano difete prevede u drugi otisjek, mora da od ta,,iika odsjeka zatraži za to načinjenu prestupnu listinu uruči tom drugoin odsjeku prije nego prestupna listina postane nevaljanom, te da navrijeme plati sav rasporez; inače če dijete biti brisano prema 10. paragrafu pravila. tUoiie u« o. auitui^ Lea Fatur V1LEM1R POVEST IZZA TURŠKIH ROJEV iirmniimiiiiiiiiiiMmimimimiiniiimiiiMnniniiniiiiiiiiiiiii .................................... (Nadaljevani*) Bil je vitez iz rodu Vladmirovičev in živel častno v ponosni Bosni. Vsa dežela se je klanjala neskaljeni slavi njegovega imena, a on nikomur—razen Bogu. Sorodnik kraljev, prvak kraljestva, je vzdignil smeli pogled do Katarine, hčerke duka sv. Sabe. Katarina, črnooka izdajalka,! Bilo ji je voliti med njim in med Tomom Stipanom . . . Sijaj krone jo je omamil, izneverila se je dani prisegi, poročila se s kraljem . . . Težek udarec za vroče čutečega mladeniča. Zapustil je svoje bele dvore. V popotnem plašču, z romarsko palico je odšel . . . Romal je v sveto deželo, v Rim, pohajal visoke šole, vednost ga je tolažila za izgubljeno ljubezen. Izkušen mož se je vračal v domovino, čas in njega doživljaji so mu ublažili srčno rano, mirno je prihajal na dvor, hladno gledal Katarini v krasni obraz. Vendar ni pozabil. Bila je vzrok njegovega samotnega življenja. V prvi bolesti prevarjene duše se je bil zaklel, da ne pogleda nikoli več ženske. Bil je mož, in je držal prisego. Pa bil je tudi zadnji moški potomec stare rodovine. Dolžnost, čast moža je, da živi v svojih potomcih—da ne pusti izumreti starega imena. Imel je sestro edinico. Tačas, ko je blodil on po svetu, se je razcvela v divno krasotico. Snubit so jo prihajali plemiči treh dežela. Dvori so odmevali veselega bučanja vitežkih iger. Vso ljubezen svoje globoke duše je izlil Radivoj na zlatolaso glavo sestre Jelene. Pri kralju je izposloval, da bo smel nositi njen mož ime Vladmirovičev, da bo živelo staro ime po njej, po njenih potomcih. Skrbno je izbiral sestri ženina. Najboljšega viteza dežele ji je bil namenil. Pa ženska srca hodijo svojo pot. Od prvih glav dežele oboževana Jelena se je zagledala v viteza neznatnega rodu—Iva Klobuškega. Prikupljiva zunanjost, medena beseda sta mu nadomeščali v očeh Jeleninih bogastvo in slavo. Zato ga je Radivoj iztiral. Ne ker je bil reven—saj je bil Radivoj tako bogat—ali on ni hotel dati sestre in svojega imena možu tako neznatnega rodu . . . Jelena je povešala krasno glavo, venela. Vesele življenje na dvoru Vladmirovičev je umolknilo. Jelena se je plazila kakor senca in se ogibala rodnega brata. Moški razum se je moral vdati nerazboritemu ženskemu čustvu. Radivoj je uvedel Klobuškega kot svaka v bele dvore in poročil sestro. In spet je cvela sestra v sreči ko žarna roža, spet je odmeval dvor Vladmirovičev šumu veselja, vitezi treh dežela so se klanjali lepotici Jeleni. Vihralo je po deželi. Kralj Tomo je jel preganjati vedno bolj predrzne bogumilce. Velikaši, skrivni privrženci te po Bosni zelo razširjene sekte, so jih ščitili. Radivoj, odličen v znanju hi imenu, je bil pečatnik, sodnik Bosne. Katarina ga je prosila in dolžnost mu je velevala, da varuje kralja. Skrivne spletke kraljevih, prestola lakomnih sorodnikov so mu delale mnogo skrbi. Ali razvedril se je vselej pri sestri. S krepkim fantičem, s prenežno deklico mu je hitela nasproti. Sestra je tudi poročena še vedno ljubila brata, morda bolj kakor prej. Saj je vedela, kako težko mu je bilo privoliti v njej zakon s Klobuškim. Hvaležnost se že družila s prirojeno sestrsko ljubeznijo. Tudi otroci so zelo ljubili lepega strica. Deklica se mu je ovijala okrog vratu, fantič je segal po meču. In Radivoj se je veselil krepkega, malega* Vladmiroviča, ki je kazal, da bo junak, vreden podedovati množino gradov, ki so bila že stoletja last Vladmirovičev. In veselil se je sestrinega sladkega smeha, ki je zvenel kakor glas sreče . . . Ali Ivo—njegov svak—je bil neubran glas v pesmi Radi-vojeve sreče. Ivo je črtil Radivoja. Zavidal mu je ljubezen sestrino in otrok. Ljubosumnost se je zajedla vedno globlje v srce strastneža in je izlegla gnjusno izdajstvo. Tačas se je bližalo solnce bosanskega kraljestva zatonu. Že dolgo je prežal lakomni Turek na bogato deželo. V meniški obleki je prehodil sultan Mohamed II. Bosno. Bil je spoznan, prignan pred kralja. Plemstvo je zahtevalo smrt Mohamedovo. Kralj Tomo si je pa želel pridobiti mogočnega prijatelja. Počastil je sultana in ga spremil varno do meje. Postal mu je pobratim. S takim ravnanjem nezadovoljno plemstvo je podpihoval ogrski kralj Matjaž. Radivoj je bil po deželnih opravkih v Rimu. Tačas so zastrupili kraljevi sorodniki kralja. Kraljica je menila, da je umrl naravne smrti. Ko se je vrnil Radivoj, je našel kraljico-vdovo pogreznjeno v žalost. Pa kmalu se je izpremenila žalost v jezo. Izdajska usta so ji razodela tajnost kraljeve smrti. Žena je gorela od želje maščevati moža. Miril jo je Vladmirovič, brzdal žensko, za vsako zlo iznajdljivo domišljijo. Pa zaman. Našla je podlo dušo, ki ji je pomagala, svetovala. Ta nevrednež je bil Ivo Klobuški. Skriven bogumil, je bil tudi on v zaroti. Vendar je razkril kraljici vse. Iz črta do plemenitašev, ki so ga prezirali in mu zavidali, da jim je prevzel najlepšo in bogatejšo Bosanko. Svetoval je Katarini, naj se obrne do Mohameda. Sel Katarinin je šel do njega in ga pozval, da kaznuje tiste, ki so mu umorili pobratima Tomo Stipana, “ker ni hotel pogubiti njega.” Kraljica je skrivala pred Radivojem nakane maščevanja. Pa kmalu je bilo znano celi Bosni, kar je zasnovalo nepremišljeno, užaljeno žensko srce. Mehmed je prišel z veliko silo, popalil, porobil deželo in ji naložil davek. Dvori kraljice in Vladmirovičev pa so ostali nedotaknjeni. Bahato je hodil Ivo po njih, Katarina pa si ni upala narodu pred oči. V preprosti obleki, zakritega lica je bežala iz Bosne. Poprej je še pozvala k sebi Radivoja in ga prosila na kolenih odpuščanja. Odpustil ji je bil prevaro mladosti, izdajo, nesrečo dežele—črne sence, ki je padla na njegovo ime, ji ni mogel odpustiti. Sedaj živi v Rimu—ostro-spokorno je njeno življenje ... In dostikrat se mu prikaže v tihi uri, na kolenih, obupajoča, proseča ... Pa odpuščanja ni v njegovem srcu . . . Žgala ga je sramota. Sklical je plemstvo dežele, može čistega imena, in tirali so svaka pred sod. Strgali so mu vitežko verižico, vzeli orožje, zlomili grb, zažgali listino plemstva. Brez imena in orožja je moral iz dežele. Zapretil je, da se vrne. In vrnil se je. Grozen je bil tisti dan— LONČAR (Spisal Podgoriean) (Dalje.) Kmalu je bil iz vasi. Ko se je po tistih samotnih, dolgočasnih klancih bližal Krki, postal .je silno zamišljen, nekam žalosten, da je obupoval nad svojim stanom. Ej, včasih je bil še vesel in dobre volje, zlasti še takrat, ko je bil neože-njen. Toda časi se preminjajo. Ves svet se norčuje iz bednega lončarja, oškoduje ga, kjer ga more, in še doma ima malo veselih uric. “Glino kupi drago, muči se od zore do mraka, žgi prav posodo, ne preveč, ne premalo, potem jo pa ponujaj po svetu, da dobiš kak belič! Pa glej, da ne voziš prenaglo, da ne potareš posode, in dobro vloži na voz, pa daj tri lonce za jeden novčič in še jedno skledo po vrhu! Res je čudno, da še kak lončar more živeti. Vre, če bi ne imel jaz tako uboge duše, pa bi se potrudil malo bolj za nebesa. Seve, trpeti že moram dovolj, drugega pa ne znam nič. Ej, lončarski stan je siromašen stan !” Od same žalosti si je začel peti: Da b’ skoraj prišla grenka smrt, In hramček moj bi bil zaprt. V tem se približa Krki; naj-prvo se prikaže velika cerkev sv. ICozjma in Damijana. Dostikrat je že slišal Andrejec doma in drugod o tej božjepotni cerkvi. Pa je zmodroval: “Lej, Andrejec, celo padar, kakoršen je bil sv. Kozma, postal je svetnik! Bere se tudi, da je bil sv. Vincenc zidar: samo lončarja še ni svetnika!” V gostilni onkraj mosta se ustavi, zakaj treba je bilo jesti. IV- Od Krke naprej je bila za lončarja nova pot, in za našo povest je novo poglavje. V gorenje kraje nad Krko ni bil stopil Andrejec do današnjega dne še nikdar. Vsa zemlja nad'Krko mu je bila neznan svet, zato se ne smemo čuditi, da se je Andrejec z nekim neznanim nemirom poslavljal od znane Krke. Bal se je, da bi nazaj ne znal. Do Krke je še šlo, toda naprej, po neznanih krajih, med neznanimi ljudmi,!, “Sveti angel Rafael, spremljaj in vodi me!” vzdihne iskreno in požene konjička. Dejali so mu na Krki, da pride prezgodaj na semenj, da ima še jeden dan časa, toda Andrejec ni hotel ostati tam. ampak je dejal: “Bom pa višnjansko mesto bolj ogledal.” Pa je šel. Cesta od Krke v Višnjo goro se vleče sedaj po senčnatih gozdih, sedaj po svetlih poljanah. Take so bile tudi misli lončarjeve: sedaj mračne in otožne, sedaj pa vesele, da bi bil skoraj žvižgal. Komaj nekolikokrat so se potočila kolesa v neznani svet, že se mu je storilo milo, da mora tako daleč po svetu, da proda kako lončenino, da kupi kruha sebi in svojim. Zavidal je ljudem, katere je videl na rodovitnem krškem polju, ki so spravljali bogato žetev. Zakaj li ne rodi njegova rodna zemlja tako bogato, kakor ta, da bi se lahko brez skrbi in sile pečal s poljedelstvom ter bi tičal doma, ne pa tiral vozička iz kraja v kraj ? Neznana nevolja ga obide. Zamišljen je slonel na vozu in niti ni poganjal li-ščka, ki si je tu utrgal sočne detelje, tam mlade koruze ali kaj drugega zelenega. Andrejcu se ni zdelo greh, ako lišček kaj tujega utrga. Tako se je lončar počasi pomikal proti višnjanskemu mestu. Ko se je vse trkljalo po Mrzlem polju, ustrašil se je Andrejec, ko je v daljavi zagledal belo zidovje staroslav-nega stiškega samostana. “I, kaj je to že Višnja gora?” vpraša se Andrejec. Golorok kmetič ga pouči: “Oj, vi oče ,lončena roba, to je Stična, tam je pri ‘Kloštri.’” “I, kje je pa potem Višnja gora?” “Pa bolj na levo.” “I, boter neznani, kako bom pa jaz v Višnjo goro prišel, če je bolj na levo, lišček, kakor vidim, me pa pelja v Stično? — O — he — ve — ha — lišček! — Ej, lisa, lisasta, ustavi se!” “Ej, šmenta, ko prideta na veliko cesto, zavijte ‘bistahor!’ — Zakaj pa greste todi v Višnjo goro? Vidite vi, oče, lončena roba, zdi se mi tako, kakor bi šli z levico okoli—v desni žep.” Andrejec ga srdit pogleda. “Zakaj se norčujete iz mene? Mislite, da sem kar tako vas jeden? Veste, boter, pišite mi od desne strani v levo uho, pa sva bot! Hej, lisa, lisasta!” Lišček potegne in kmetič zaostane, pa še nekaj časa gleda za lončarjem. Misli pa si: “Ako bi bil vedel, da te je tako malo za jedno besedo, vprašal bi te bil, koliko stane ‘bajs.’ ” Na križjotih na veliki cesti zavije Andrejec na levo, kakor mu je bil kmetič svetoval. Dasi je bila cesta gladkejša in tudi ravna, vlekel je lišček vender teže in kolesa so začela piskati in cviliti. “Lej ga, skoraj bi bil pozabil namazati. Pa kako cvili in stoka.” Pa skoči z voza in ustavi. Toda posodice z mazilom ni bilo nikjer. Prestraši se, da obstane, prime se z obema rokama za glavo in vzklikne obupno. “Jej, kaj bo pa sedaj? — Lisa, ve-ha! Kam neki je prešlo moje mazilo? Ali sem je pustil doma, ali sem je izgubil, ali mi je kdo ukradel, da si bo kola mazal? Naj bi mu nobeno kolo ne teklo po mojem mazilu!” Skloni se h kolesu in ogleda drugo za drugim. Zmaje z glavo, zakaj v,'.slabem stanju je bilo ; nikjer ni bilo videti kaplje mazila, in pesta so bila vsa v&Zr greta. “Kaj bo? Kaj bo? , Kolesa se mi bodo vnela, predno pridem do kake hiše, kjer se dobi mazilo. Oh, da bi vsaj srečal kakega smolarja,!” Ta želja se mu ni mogla izpolniti, ker o žetvi in košnji ne gre noben smolar s smolnico okoli, hiš je pa malo ob cesti; kjer je potrkal, ni bilo nikogar, vse je bilo na polju in v senožetih. če se je le kje mimo kakega polnega korita peljal, poškropil je razgreta pesta, da bi se mu ne vnela. Naj je lišček vlekel še tako težko, menil se ni dosti zanj, le v kolesa se je plašno oziral, kjer je čim dalje bolj cvililo in škripalo. Po pravici se je bal, da se sedaj, sedaj pokadi iz pesta. Blizu Višnje gore je že bil in je premišljeval, bo-li mogel z nenamazanimi koli dospeti do svojega namena. Tu zavije cesta v manjši gozd. Ko začuti Andrejec prijetno senco in gozdni hlad, ko zagleda gozdna zelišča, zasveti se mu hipoma nekaj v glavi, da se tleskne z dlanjo po čelu in vzklikne vesel: “O, jaz tepec: zakaj pa je polž na svetu, kakor da se ž njim namažejo kola! Da le dobim kakega velikega črnega, takoj bo gladko tekel moj voz.” Andrejec ustavi, ozre se naprej in nazaj, ne prihaja-li kak voz. Videl ni nobenega, pač pa je prihajal nasproti človek z razpetim solnčnikom rjave barve. “Ali se boji spaka dežja, ali pa prosi zanj, ker hodi z razpetim dežnikom,” pravi polglasno in se spusti med drevje in grmovje, kjer je z bičevnikom prevračal in brskal po listju, govoreč: črni, črni kolomaz, Tukaj vidim tvojo gaz, Brž pokaži mi r°ge, Da pograbim te za nje! (Dalje prihodnjič.) GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 1. strani) da preko Ljubljane in Rakeka na Sušak ter v Dalmacijo, kjer ostanejo 14 dni. To je prva skupina iz Leipziga, dočim prispe meseca julija g. Merker z drugo večjo skupino, ki bo štela nad 300 oseb. Ita Rita v nemškem zvočnem filmu. Kakor javljajo iz Berlina, bo igrala naša rojakinja gdč. Ida Kravanja (Ida Rita) važno vlogo v nemškem zvočnem filmu “Himmel voller Gei-gen” z glazbo Johanna Straussa. V istem filmu še nastopajo Hans Stuewe, Claire Rommer in Fred Louise Lerch. Kakor kaže, se Ita Rita v filmskem svetu vedno bolj uveljavlja. Film “Pomlad se budi,” v katerem nastopa Ita Rita, se predvaja sedaj v Zagrebu. bor Jednote, i ovaj ima pravo da mi-jenja ili popunjuje ova pravila na sva-koj svojoj sjednici, ili pak da preporuči te promjene konvenciji Jednote. Ova pravila imadu vrijednost na i poslije 1. dana veljače 1930. REZQLUCIJA Zaključeno, da 11. redovita konven- cija Jugoslavenske Katoli^ J na zasjedanju u Chicago, ’ 0rg^’ us vaju Pomladak kao pomocn,^ jf;-zaciju u Jugoslavensku Kato notu. Chicago, 111 Peričnik popravljen. Kakor poroča “Planinski vestnik” je neutrudljivi g. Alojzij Knafelc popravil Peričnik tako, da teče zopet tam, kjer je tekel pred štirimi leti. Takrat je namreč po hudi povodnji Peričnik zašel v staro strugo; postal je približno šest metrov nižji in še ta tok se je do polovice plazil po steni. G. Knafelc ga je spravil v prejšnjo strugo in ga je povišal za dva metra. To delo je stalo bliz.u 4,000 dinarjev. Zveza za tujski promet je prispevala polovico, ostalo pa Slovensko planinsko društvo. Voda pada sedaj 52 metrov visoko v Peričniku, Savica pa 97 metrov. Pri obeh slapih bo višina zabeležena na tablicah. Krematorij v Beogradu. Društvo “Oganj” v Beogradu, ki si je stavilo nalogo, da zgradi v jugoslovenski prestolici modern krematorij, je v to svrho nedavno kupilo primerno stavbi-šče ter bo, kakor poroča “Vreme,” v bližnji bodočnosti zgradilo prvi krematorij na Balkanu ter obenem ‘tudi arkade, kjer se bodo čuvale žare s pepelom sežganih pokojnikov. Na čelu pripravljalnega odbora je znani beograjski zdravnik dr. Ku-juridžič. Zračni promet v Jugoslaviji. S 1. majem bo uvedena aero-plaska vožnja med Skopljem-Beogradom - Zagrebom-Gradcem in Dunajem dnevno ter med Beogradom-Sarajevom in Podgorico dvakrat na teden. Naše narodne pesmi v ru skem prevodu. V pariškem ru skem tedniku “Rusija in slovanstvo” je začel objavljati znani ruski pesnik Balmond jugoslovanske narodne pesmi v ruskem sprevodu. o------------- Vsi otroci članov J. S. K. Jednote bi morali spadati v mladinski oddelek iste organizacije! --------o------- Prebivalstvo Clevelanda GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaža vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna porodila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 216 W. 18th St., New York, N. Y. V ■ ruj na od najmanj^ do največjeza društva in posameznih izdeluje lično motferna s o venska unijska tiskarn^ Ameriška Domovi® 6117 ST.CLAIR AV CLEVELAND, * VABILO NA VELIKI ■_ ^an KONCERT - PIKNIK J, katerega priredi Slovensko Pevsko in Izobraževalno društvo f na Fajtovi farmi v Morrellville s v V NEDELJO, 1. JUNIJA S; Poleg “Bleda” nastopi tudi hrvatski pevsKi it ^ “Rodoljub” in Srbski cerkveni pevski zbor. . ^ Na programu bodo tudi samospevi, dvospevi ^ ti S(J tverospevi. Kot znano, je ta farma jako pripi'a cije piknik. Na razpolago so vsakovrstna zabavišča za 1 i ^ in mlade, kot gugalnice, vrtiljak, kegljišče itd. b ^ Začetek ob dveh popoldne. — Za dobro p°1qJ{ o jamči •/ I ===i 1 1 "! —' fTTTTiTT*xxxixxx:iixxxxxrxxxxzxxxxxxxxxxx:ž*žž^** I bo, ZOBOZDRAVNIK DR. G. MILAVET/ t * naznanja, da je njegov novi naslov 137 E. Chapman St. (nad Agnews Variety St»re ' t ' . ELY, MINNESOTA ^TTTTTTxxrixrxxxxxxxxixxxxzxxxxxxxxxxxxxxx^^^ii ANTON ZBAŠN1K M Slovenski Javni Notar p, r% 5400 Butler Street PittsbofS,’^ ^ Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vr«te,*£jf|*« |jv 1 vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi JL u.le stari kraj. Pišite ali pridite osebno. nj tmwactmmiuumuminmKnnmmmmxmnutamummggf^^^ f @^taeru»ntu‘pl, rn sue 'e /c/wsxo delo močnji svila. ' A ________________________________________ SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOHNSTOWN J,. K1 nudi rojakom po zmernih cenah VENCE in CVETLICE za najra** " 1 g — Istotam si lahko izposodite slovenske knjige. 1 (’] MRS. MARY TOMEC « 120 Market St., Johnstown, Pa- (Tel. 6211-B) , : — PRIPOROČAM SE KOT It; ^ STAVBINSKI MOJSTER oW«‘>? Kj članom J. S. K. Jednote in ostalemu občinstvu v Barberton«* - j0 0* zgradbo lili in kar druzega spada v to stroko naj se rojaki od lj IQ kontraktorja na naslov: ^ > MILAN BOZICK, 336 Washington Ave., Barbertoi^J^VJ —--------------------------------------- ................................................... ^ J I, v Na]v«2ja 1« ■aJstareJSa slovenska siatarska trgovina f f Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in r* I'.. in Izdelkov dobite pri nas. |,>^ FRANK ČERNE , 8 A c •OSI 8». Clair Ave. ia »3« E. 7#th St., ,j 6 —* b NAŠI SKUPNI IZLETI V JUGOSLA ^ IN ITALIJO ZA LETO 193° ,e »k«11" Na sploSno povprnfievanje in zanimanje rojakov 7.U n naznanjamo, da priredimo to leto sledeče izlete: j „ nrek« i ® Po FRANCOSKI PROGI s parnikom “He dr France I tjJ, PRVI POLETNI IZLET dne C. juniju- !<, Nadaljni izleti po isti progi in z istim pa>'llilc I 25. junija drugi poletni izlet 11. julija tretji poletni izlefc 1. avgusta četrti poletni izlet. S parnikom “PARIS” posebni poletni izlet 30, _________________________________________ , I?:, NIA" >f> I '*1 Po COSULICH progi z motorno ladjo st>' I (L “SATURNIA” preko Trsta „ j, I, I. POLETNI IZLET z motorno ladjo “VIJLCANIA Ji, i . >* H Nadaljni izleti po isti progi: •’ I ;/it 2. septembra “VULCANIA” 28. novembra ' ^T 8 8. oktobra "VULCANIA" 10. decembra ]i9tof. PiSite nam čimprej za cene, za navodila glede potn'*1 permitov itd. na: SAKSER STATE BANK y R 82 Cortlandt St. NEW S\^ Tel. Barclay 0380 I'j ^ p Glasom letošnjega ljudskega štetja ima Cleveland, O., največja slovenska naselbina v Ameriki, 901,482 prebivalcev. Koliko je izmed teh Slovencev, oziroma Jugoslovanov, še ni naznanjeno. V predmestjih, ki so administrativno samostojna, faktično pa del Clevelanda, živi 300,360 oseb. Prebivalstvo Velikega Clevelanda znaša na ta način 1,201,842 oseb. ■OD- PRAVILA POMLADKA J. S. K. j. (Nudalievanle iz d. strani' Jednota ne daje prestupnih listina za odsjeke u onim državama, gdje je osi-guracija u Pomlatku zabranjena. 14*. Želi li baštinik kojeg djeteta u Pomlatku, u dobrom stanju, da koju drugu osobu imetnuje baštinikom, ima da se odreče svog prava na baštinu tako, da potpiše za to odredeni spis u prisutnosti. dvaju svjedoka. Živi li daleko, ovakav spis mora biti potvrden javnim bilježnikom. Nanovo izdani certifikat ne stoji ništa. 15. Umre li baštinik, dok je djete u Pomlatku osigurano, novi baštinik mora da je odgovoran za dijete, i on plača rasporeze. I u ovotn slučaju treba tra-žiti novi certifikat, koji je besplatan. 16. Pomlatkom upravlja glavni od-