Zvezde.
Kako razliva jasno                0, da mi je mogočc,
žar zvezd se naokrog,          tja bi pohitel jaz,
ki z lučjo  neugasno              kjer vigredi cvetoče
prižgal jih sam je Bog.         nikdar ne mine čas.
Svctila gledam zlata,             Srce pa meni pravi,
in srce moje zna,                  da pride tudi dan,
da luč še bolj bogata           ko duh telo ostavi —
_^   v prostorih je neba.              nad zvezde bom pozvan ! -n