Projekt zakona o narodnih šolah. (Iz »Narodne Prosvete«.) Izvršnemu odboru UJU. Nameščanje. Čast mi je obvestiti tovariše v Izvrš« nem odboru, da je komisija za redakcijo dr. Čajkovčevega projekta zakona o narod« nih šolah, v kateri sem sodeloval kot dele* gat Izvršnega odbora, že dokončala svoje delo in oddala pregledani osnutek ministr* stvu prosvete. Delo komisije je trajalo 17 dni. Ves projekt smo pretresali v detajlih in ga v marsičem izmenjali. Na naše pripom* be se je komisija v večini slučajev ozirala in mnogim željam in zahtevam šole in uču teljstva je bilo ugodeno. Smoter šole. Naloga osnovne šole je prevzeta v za= kon po projektu našega udruženja z malo modifikacijo. Šolska obveznost. Trajanje šolske dobe, ki je bilo pred« met največje diskusije v komisiji in ki je, z ozirom na razmere v naši državi, eden najtežjih problemov, rcšeno je tako, da ostane še nadalje obvezno popolno štirU levno šolanje, a za nadaljnje šolanje bude obvezno redno obiskovanje šole samo v pe* tih zimskih mesecih, a ostali čas bodo ho* dili otroci v šolo le enkrat tedensko ves dan, ali pa dvakrat tedensko po pol dneva. Na ta način bi imcli vendar osemletno šol* sko obveznost. Meščanske šole. Meščanske šole niso zapopadene v tcm zakonu, ker bo izdelan za iste specialni zakon. Otvarjanje šol. Za otvoritev šole je potrebno 30 otrok. Med dolžnosti šolske občine se je usta* vila tudi dolžnost, ki je bila slučajno izpu* ščena, da plača tudi šolskega slugo. Črtana je odredba, da v mestih, kjer je mogoče dobiti za učiteljstvo udobna stano« vanja, ni treba občini zidati istih. Fond za zidanje šol. V zakon je uvrščena odredba o osno« vanju državnega fonda, iz katerega se bodo dajala siromašnim občinam za zgradbo no« vih šol posojila, po obrestni meri Narodne banke. Razen tega bode dajala država rev nim občinam subvencije tudi za popravila šolskih poslopij in za šolske potrebščine. Sicer pa je vzdržavanje šol dolžnost občin, ie učiteljstvo plačuje država. Od tega je iz= vzeta Bosna, kjer še niso urejene občine. Dokler se tam ne organizirajo iste, bode šole vzdrževala država. Vzdrževanje šol. Vprašanje vzdrževanja šol je popolno« ma zasigurano. Šolam se bode plačevalo mesečno V« šolskega proračuna. Ako bi politična občina tega ne hotela izplačati, se more znesek dvigniti pri blagajni finančne uprave, a ista ga potem izterja od občine. Proračun šolskih odborov bodo odobra* vali oblastni šolski odbori, nakar se odo« bren proračun vnese v proračun politične občine. Predvideni so tudi viri za ustanovitcv  krajevnega šolskega fonda pri vsaki šoli. Jasnejše so označene odredbe o na« bavljanju knjig in drugih šolskih potrebščin za učence, a šolske občine so dolžne za si= romašne otroke nabavljati vse potrebščine. Učni načrti. Učne načrte in programe bo predpisos valo ministrstvo prosvete po zaslišanju Glavnega prosvetnega sveta, a načrte iz nauka o veri, po zaslišanju pristojne cer« kvene oblasti. Tudi člen, ki govori o pouku v šolah drugih narodnosti je spremenjen v smislu naših zahtev. Vprašanje veronauka je regulirano sle= deče: samostojni kateheti bodo še nadalje poučevali veronauk na šolah, a tamkaj kjer istih ni, poučujejo veronauk učitelji, ki mo= rajo biti, kjer je le mogoče, iste vere. Samo tam, kjer učitelj ni iste vere, more mimster v sporazumu z duhovno oblastjo odrediti, da poučuje veronauk duhovnik. Učiteljska mesta se izpopolnjujejo z razpisom, a upraviteljska samo tedaj, če je na šoli najmanj 5 učnih oseb. Pri izbiri kans didatov 'za razpisana mesta se jemlje v ob« zir v prvi vrsti ocena o splošnem prosvet« nem delovanju, družinske potrebe in šele na četrtem mestu službcna leta. Komisija za namestitev je dvojna, in sicer oblastna in centralna. Oblastna ko* misija bo morala izvršiti vsa tehnična dela in predložiti po dva kandidata za vsako iz» praznjeno mesto. Ob priliki predlaganja mora dostaviti oblastna komisija vse akte in dokumente izbranih in neizbranih kandi« datov. Centralna komisija more izbrati tudi druge kandidate, ako uvidi, da so kandidati predlagani po oblastni komisiji nepravilno izbrani. Disciplinski predpisi. Kar se tiče disciplinarnih predpisov za učiteljstvo, je v načelu sprejet postopck, ki je po zakonu predpisan za vse državne uslužbence, a namesto pravnih sodišč in Državnega sveta, se ustanavljajo za učite* lje Oblastna učiteljska disciplinarna sodi* šča in vrhovno disciplinarno sodišče pri mU nistrstvu prosvete. Oblastnim disciplinar* nim sodiščem predseduje pravnik, a sodni« ki so oblastni šolski nadzornik, sreski nad* zornik in dva učitelja, najstarejša po letih. V vrhovnem disciplinarnem sodišču, ki kot kasacija pretresa razsodbe oblastnih so* dišč, je predsednik pravni referent pri mi« nistrstvu prosvete, a kot člana sta tudi dva učitelja, ki jih imenuje Glavni prosvetni svet. Učiteljice. Za učiteljice je predvideno, da morejo postati upraviteljice na dekliških šolah, a na mešanih le tedaj, če ni tamkaj nobenega stalnega učitelja. Odredba, ki zabranjuje učiteljicam poroko brez dovoljenja mini;str* stva, je črtana iz projekta. Črtana je nadalje odredba, da bi mogli biti nastavljeni tudi pomožni učitelji, nego samo začasni in stalni. Tudi točka, da bi mogli postati učitelji prosvetni inspektorji, je izostala. V smislu našega predloga je spreme» njena odredba o kaznih staršev radi nered* nega šolskega obiska otrok in odredba, da more upravitelj zaposliti učne osebe I. in II. razreda v višjih razredih do 26 tedenskih ur. Učiteljski sveti porazdelijo učiteljstvo po razredih in oddelkih, a v slučaju nespo« razuma ima odločati šolski nadzornik. Šolski zdravniki. Cel oddelek o šolskih zdravnikih je spremenjen po predlogu dr. Štancarja, na* čelnika ministrstva narodnega zdravja za narodno higijeno. Nadzorniki. Sreski in oblastni nadzorniki morajo polagati nadzorniški izpit. Razen teh glavnih izprememb je še mnogo neznatnejših, ki omogočajo boljšo jasnost in pravilnejše razumevanje. Mih. M. Stanojevič.