»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec. Urednički odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteriek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik, Forto Turk. Odgovorni urednik: Janez Kroflič Vodja dopisništva in tajnica: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon: 711-433, 711 -451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP VEĆER Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je Savinjski občan oproščen temeljnega davka na promet proizvodov. Celje - skladišče D-Per III 5/1989 lili 1119890767.5 Dobrodošli udeleženci 13. srečanja Da bi se delavci upravnih organov občin iz vseh socialističnih republik in pokrajin bolje poznali in izmenjali izkušnje pri delu, vsako leto pripravijo srečanje, ki zajema športna tekmovanja (mali nogomet, namizni tenis, šah, streljanje« kegljanje in pikado), pogovore in oglede zanimivosti gostujoče občine. Trinajsto srečanje bo od 8. do 10. junija v Žalcu. Udeležili se ga bodo predstavniki Bačke Palanke, Bara, Kotora, Kruševca, Kumanovega, Travnika, Trogira, Varaždina in gostitelji Žalec. Vsem izrekamo dobrodošlico in pri-jetno počutje. 1 *____________________________________________________ 9 ' X" ’ ir Ills COBISS ® Leto XII Številka 5 maj 1989 Čas negotovosti, strahu in upanja Novo obdobje je pred nami. Obdobje, kjer se bo pokazalo, ali bo v Jugoslaviji vendarle prevladal razum ali pa se bodo še bolj razplamtele strasti. Dokončno smo spoznali, da ne moremo živeti od tradicije in lepih besed. Naslednja leta bodo še posebno pomembna za nas mlade. Zdaj nam namreč starejši nikakor ne morejo več očitati, da je naše življenje sladko in postlano z rožicami. Vse bolj jasno namreč postaja, da bo zdajšnji mladi generaciji ravno tako težko kot je bilo našim staršem. Tudi mi bomo zelo težko prišli do stanovanj, službe, avtomobilov, skratka do življenjskih pogojev, ki so primerni za družbo ob koncu 20. stoletja. Celo več. Mladim grozi, da bomo ostali brez stanovanj, služb in mnogih ostalih dobrin. In komu bomo lahko to očitali? Tistim, ki so nam leta in leta pripovedovali zgodbice o bodočnosti mladine, o življenju v blagostanju, ki ga bo prinesla socialistična samoupravna družba, o bratstvu ... Verjetno so mnogi prednamci v takšno življenje tudi verjeli. Mogoče bi verjela tudi današnja mlada generacija, ako bi živela v tistem času. Očitki, da je starejša generacija zapravila veliko več, kot je zaslužila, so sicer na mestu, toda kaj ko taki očitki niso plodni. Od starejših zato zahtevamo samo to, da priznajo svoje napake in da pustijo mladim obrniti tok zgodovine zopet v pravo smer. V tisto, kar se je v mnogih državah že pokazala za pravo. Le ustvarjalnost posameznika, svoboda, pluralizem idej in razmišljanj, priznavanje razlik in še kaj lahko naredijo neko družbo močno, učinkovito in bogato. In mislim da ga ni med nami, ki si v takšni družbi ne bi želel živeti. VOJKO ZUPANC Zbori občinske skupščine bodo obravnavali osnutek sprememb Občinska skupščina je decembra leta 1985 sicer sprejela dolgoročni plan občine, republiška komisija pa je kasneje ugotovila, da prostorski del plana ni skladen z vsebino, ki jo predpisuje zakon. Zato so zbori občinske skupščine septembra 1987 sprejeli odlok o pripravi in sprejetju dopolnitev dolgoročnega plana do leta 2000. Zaradi dodatnih zahtev republike pa sta se priprava in sprejem dolgoročnega plana pomaknila v letošnje leto. V predlaganem osnutku sprememb in dopolnitev niso predvidene večje vsebinske dopolnitev, ki bi bile neskladne s smernicami in analizo razvojnih možnosti, dopolnjen bo predvsem prostorski del plana, manjše korekcije so zapisane v družbenoekonomskem in tekstualnem delu plana. Na osnovi dosedanjega družbenoekonomskega razvoja občine in urejanje prostora, ugotovljenih problemov in prednosti pa tudi bodočih omejitev razvoja je osnovni cilj in usmeritev občine učinkovito vključevanje v proces družbenopolitične in gospodar- ske reforme Jugoslavije. Predpogoj za to pa so preobrazba gospodarstva, viri, obseg in usmerjenost naložb, večja motiviranost za ustvarjalno delo ter boljša organizacija in povezanost gospodarstva. Tako bi dosegli stabilnejšo stopnjo gospodarske rasti, boljši izkoristek in kakovosten razvoj proizvajalnih zmogljivosti, večjo izrabo znanja in intenzivno vkliučevanie v mednarodno delitev dela. Prednostna dolgoročna naloga gospodarstva mora torej biti usmerjena v doseganje visoke proizvodne, tehnološko in dohodkovne učinkovitosti ter hitrem prilagajanju v poslovanju in tehnologiji. Do leta 1990 naj bi se tako zaustavila negativna gospodarska gibanja, do leta 2000 pa naj bi se konsolidiralo narodno gospodarstvo. V osnutku dopolnitev dolgoročnega plana je načrtovana tri- do štiriodstotna letna rast družbenega proizvoda ob 0,8-odstotni rasti zaposlenosti. Rast izvoza je predvidena do osem odstotkov letno, dvajset odstotkov pa naj bi bil delež investicij v družbenem proizvodu. Takšna rast naj bi občini omogočila skladen razvoj s poprečjem republike, na področju mednarodne menjave pa celo višjo. Smotrnejše prostorsko razporejanje dejavnosti in ustreznejša namenska raba prostora ob upoštevanju naravnih pogojev ter varstva okolja je prav tako pomembna usmeritev dolgoročnega plana. Omeniti pa velja tudi cilj, s katerim naj bi dosegali skladen razvoj občine, delo in življenje občanov v posameznih krajevnih skupnosti. Gradivo je za sejo zborov občinske skupščine objavljeno v Delegatu in glede na dosedanje izkušnje kaže opozoriti na temeljito preučitev in široko razpravo o tem pomembnem dokumentu, da ne bi kasneje po nepotrebnem razpravljali o drugačnih potrebah in interesih. Ko bo dokument sprejet, ga bo treba predvsem uresničevati in ne več dopolnjevati ali spreminjati. To bo prav gotovo osrednja točka dnevnega reda zasedanja zborov občinske skupščine, ki ji torej velja nameniti vso skrb in pozornost. jk Še so skriti kotički, kjer izvira in teče prava, bistra studenčnica, kamor še ni posegla človeška neodgovornost in uničila še tisto malo, kar je ostalo nedotaknjeno. Tudi ta fantič se je lahko odžejal brez strahu za svoje življenje in zdravo prihodnost. Slomškovi verzi pa vsekakor dajo misliti. L. Korber Vse manj »tabu« tem V petek je bila v Gotovljah zanimiva okrogla miza, ki so se je udeležili uredniki in novinarji mariborskega študentskega časopisa Katedre, mariborskega Radia Študent, sarajevskega študentskega časopisa Valter, novinarka Telexa Dragica Korade in okoli dvajset ostalih udeležencev. Beseda je tekla o sedanjosti in prihodnosti mladinskih medijev. Ob tem, da lahko pričakujemo skorajšnjo reorganizacijo mladinskih organizacij, lahko pričakujemo tudi preoblikovanje mladinskih časopisov. Zelo pomembno je, so menili razpravljalci, ker v Sloveniji tako rekoč ni več »tabu« tem, s katerimi je zelo lahko pridobiti bralce. Časopis Mladina, na primer, ne odpira več novih tem, temveč samo na različne načine ponavlja stare. Dragica Korade je dejala, da bodo vsi mediji, v prvi vrsti seveda mladinski, morali narediti razvojni korak v tem smislu, da mediji ne bodo le v funkciji obveščanja in iskanja napak, temveč da bodo ponujali tudi nekatere vizije kakovostnega življenja. Urednik sarajevskega Valterja Goran Todorovič je pojasnil, da so razmere v BiH bistveno drugačne kot v Sloveniji, vendar je tudi tam le še vprašanje časa, kdaj se bo prebudila in osvestila javnost. VZ Pluralizem v slovenskem prostoru OK ZSMS ŽALEC je organizirala predavanje o pluralizmu. Predaval je Milan Zver, samostojni raziskovalec zgodovine politične misli (predvsem na Slovenskem) iz Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo iz Ljubljane. Seznanil nas je s prvimi zametki ideje pluralizma v slovenski teoretični misli, jih primerjal s sočasnimi razmišljanji v Evropi in v svetu ter nam podrobneje pripovedoval o pluralizmu, takšnem ali drugačnem, v vsakdanji politiki. V obdobju med obema svetovnima vojnama je bilo v slovenski teoriji prav pestro. Pisci kot so Albin Prepeluh, Andrej Gosar, Henrik Tuma, Aleš Ušeničnik in Ivan Cankar predstavljajo prve Slovence, ki so se resneje teoretično in v politični praksi podajali v razčiščevanje pojmov demokracija, parlament in pluralizem. Predavatelj nas je seznanil z inačicami pluralizma pri nas in v svetu in na koncu dobro uro odgovarjal na vprašanja redkih poslušalcev. Gregor Vovk ŽALSKA NOČ -24. 6. 1989 Nove pridobitve s prostovoljnim delom Krajani Galicije se mrzlično pripravljajo na praznovanje občinskega praznika, ki se bo pričelo 24. junija in zaključilo s svečano sejo zborov občinske skupščine 8. julija. Najzahtevnejša in za krajane najpomembnejša pridobitev bo večnamenska dvorana v zadružnem domu. Dela sicer izvaja Ingrad, veliko pa so s prostovoljnim delom opravili krajani sami. Dokončujejo izgradnjo mrliške veže, lotili pa so se tudi izgradnje pločnika v Veliki Pirešici. Posodobili bodo tudi nekatere ceste. Za obsežen program komunalnih in drugih del so sredstva zbrali s pomočjo samoupravnih interesnih skupnosti združenega dela, precej pa so poleg samoprispevka z dodatnimi sredstvi, materialom in prostovoljnim delom prispevali krajani. Na posnetku Galičani med prostovoljnim delom pri izgradnji večnamenske dvorane, ki bo ob izidu časopisa imela že streho. jk KOM PAS JUGOSLAVIJA • Bratislavo — INHEBA - 26. 6.-2 dni • Firenze — 17,—18. 6. POJDITE Z NAMI • Bankok—Singapur — 4. 6. — 11 dni • Birmingham — SCREENPRINT >89 - 6. 6. • Počitnice na Jadranu >89 Poslovalnica Žalec OT\ complete tourist service Še mnogo odprtih vprašanj Miran Potrč in Gregor Miklič o ustavnih spremembah Občinske družbenopolitične organizacije so pripravile pogovor z vodstvi in aktivisti za vodenje javne razprave o osnutku amandmajev k slovenski ustavi. Tako je pojasneval in odgovarjal na vprašanja predstavnikov SZDL in Zveze komunistov predsednik skupščine SRS Miran Potrč, sindikalistov pa strokovni delavec republiškega sveta Gregor Miklič. Miran Potrč je opozoril predvsem na nekatera razhajanja pri posameznih določilih ustavnih sprememb. Še najmanj nejasnosti je pri sklopu družbenoekonomskih vprašanj, veliko več pa na področju vloge samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, občin in družbenopolitičnih organizacij. Precejšnjo pozornost namenjamo pravicam in svoboščinam, kjer bi morali poudariti politično enakopravnost in zaščito ljudi pred zlorabo države. Pravice in svobodo moramo še razširiti,- je med drugim opozoril Miran Potrč. V razpravi so največ govorili o položaju samoupravnih interesnih skupnosti, njihovi neracionalni organiziranosti in neučinkovitosti pa tudi nemoči odločanja. Miran Potrč se je sicer zavzel za racionalnejšo obliko organiziranja in delovanja, pri odločanju pa je menil, da je treba zagotoviti predvsem kakovost odločitve o skupnih interesih občanov. Prav interes občanov mora biti tudi osnova organiziranja in delovanja interesnih skupnosti. Na marsikaterem področju pa so samoupravne interesne skupnosti resnično vprašljive, razmisliti kaže o skladih in drugih oblikah združevanja sredstev, ki bodo predsem racionalno uporabljena. Na nekaterih področjih bi lahko bile različne skupnosti organizirane na republiški ravni (raziskovalna), na drugih pa naj bi odločanje prenesli v občinske skupščine. Delegatsko bazo za različna interesna področja naj bi prevzeli delavski sveti, je menil Miran Potrč. S področja agrarne politike sta bili po- stavljeni vprašanji o kmetijskem maksimumu 30 hektarov, oblikovanju družinske kmetije in dena-cionaliziranosti kmetijstva. Kmetijski maksimum je vezan na zvezno ustavo, vendar naj bi v Sloveniji določili večja območja brez omejevanja. Sicer pa o reformi agrarne politike ni govora, je menil Miran Potrč. Na vprašanje o položaju izobraževanja odraslih oziroma Delavskih univerz je Miran Potrč odgovoril, da ni predvidenih bistvenih sprememb, za izobraževanje mladine pa naj bi še naprej skrbela družba, sredstva pa zagotavljali v sistemu. Čas za javno razpravo o osnutku dopolnitev slovenske ustave je skopo odmerjen, ker pa gre za pomembna določila našega bodočega dela in življenja, je treba v razpravi še marsikaj proučiti in razčistiti. In če nam bodo ustavna dopolnila zagotavljala pogoje za boljše življenje, jih kaže podpreti in potem tudi sprejeti. Predsednik skupščine SRS Miran Potrč je obiskal tudi delovno organizacijo Hmezad Export import. Direktor Ivo Bračun ga je seznanil z delovno organizacijo in njenim gospodarskim položajem in načrti. Miran Potrč je izrekel priznanje kolektivu za dosežene rezultate in podprl razvojno usmeritev, ki sloni na prodoru na tuja tržišča. jk Javna razprava do konca maja Osnutek ustavnih amandmajev Skupščina SR Slovenije je 14. aprila 1989 sprejela besedilo osnutka amandmajev k ustavi SR Slovenije in ga dala v javno razpravo do konca maja 1989. Besedilo osnutka je bilo objavljeno v sredstvih javnega obveščanja. V strokovnih krogih razprava poteka že dalj časa, občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov pa sta nosilca razprave v vseh sredinah. Bistvo razprave, ki jo organiziramo v vseh krajevnih skupnostih in tistih sredinah, ki se jih spremembe dotikajo, je v tem, da bo prilagojena sredini, kjer bo potekala. V podjetjih bo več poudarka na družbenoekonomskem delu amandmajev, v krajevnih skupnostih pa na delu, ki ureja družbenopolitični sistem in krajevno samoupravo. Sstro-kovni organi bodo obravnavali amandmaje s svojega področja. Skupina strokovnjakov, ki smo jo na Občinski konferenci SZDL Žalec oblikovali za razlaganje osnutka amandmajev, je takšna, da bo do konca maja v vsaki krajevni skupnosti organizirana razprava. Nekaj jih je že bilo, nekaj jih še bo. Menim, da so spremembe, ki jih prinašajo, tolikšne, da bodo pritegnile veliko razpravljalcev. Precej amandmajev je ponujenih v variantah in o teh bi morala steči posebej poglobljena razprava. Ustava je najvišji pravni akt vsake države, zato nam ne more biti vseeno, kaj je v njej zapisano. Imamo priložnost, da z izbiro variantnih predlogov, ki so po »naši meri« pomagamo oblikovati takšno ustavo, ki bo rezultat večinskega mnenja Slovencev in vseh, ki živijo v Sloveniji. Če imate kakšno pripomboo na objavljeno besedilo, pa doslej niste imeli priložnost povedati jo na javni razpravi ali pa tega ne želite javno storiti, jo lahko sporočite Občinski konferenci SZDL Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 2, ali direktno republiški ustavni komisiji. Kristjan Markovič Občinska proslava na Rinki Ob dnevu varnosti, 13. maju, je bila občinska proslava v dvorani na lovski koči Rinka nad Gotovljami. Po pozdravnih besedah Jožeta Kučerja, sekretarja sekretariata za notranje zadeve občine Žalec, je imel slavnostni govor predsednik OK ZKS Žalec Božo Andoljšek, ki je najprej govoril o začetkih in pomenu te službe, nato pa dejal: »Trenutna situacija v naši družbi pa je takšna, da lahko govorimo o poslabšanju politično varnostnih razmer. Na to vsekakor vpliva poslabšanje družbeno ekonomskega položaja tako OZD kakor tudi vsakega občana, kar se kaže v padcu osebnega standarda. Na slabšanje politično varnostnih razmer vpliva tudi dokaj zapletena politična situacija, ki se kaže predvsem v precejšnji neenotnosti, zaostrovanju medsebojnih odnosov, nestrpnosti, medsebojnih napadih in obtoževanjih med republikami... Za situacijo v naši občini lahko rečemo, da v mnogočem ni tako kritična. Vendar pa nas to ne sme preveč uspavati. Kljub temu moramo izpostaviti nekaj področij, ki so kljub vsemu problematična. Tu mislim predvsem na porast kaznivih dejanj mladoletnikov, zaskrbljujoče stanje na področju prometne varnosti v letošnjih prvih mesecih in na večje število kršitev zakona o javnem redu in miru. Dokaj ugodno pa lahko ocenimo situacijo na področju požarnega varstva in ugotovitve o pozitivnih premikih v smislu večjega vključevanja občanov v posameznih dejavnostih SLO in DS v KS in OZD . . .« Podelili so tudi srebrni znak varnosti, ki ga je sekretar sekretariata za notranje zadeve občine Jožeta Kučerja podelil Nadi Roter, bronasti znak sta prejela Rado Gašpa-rič in Janez Šmigoc in pisno priznanje Bojan Slapšak. V kulturnem pogramu je z recitacijami nastopila Anka Krčmar. Tekst in foto: T. T. Vzorna organizacija nabora Teden dni so se mladi Savinjčani zbirali v gasilnem domu v Žalcu na naboru, ki je potekal v vedrem razpoloženju. Zadovoljni so bili zlasti tisti, ki jim je komisija izpolnila želje. Tudi tokrat so se mladi iz Vinske gore pripeljali v Žalec s konjsko vprego in vozom ter tako obudili že pozabljene običaje »štelnge«. »Organizacija nabora je bila vzorna in na visoki ravni. Dobro smo sodelovali, za to je tudi rezultat dober, še zlasti je dobro zdravstveno stanje nabornikov. Večini smo lahko izpolnili želje, predvsem pa upoštevali njihovo poklicno usmerjenost. Tudi krajevne skupnosti so nalogo dobro opravile, njihova mnenja in potrebe so upoštevali. Pojavov odklonov služenja vojaškega roka ni bilo, »tako je ocenil letošnji nabor predsednik komisije podpolkovnik Serufim Lekič, jk Odprto vprašanje Zvezi sindikatov Slovenije in njihovemu občinskemu svetu v Žalcu postavljamo odprto vprašanje, in sicer: Kaj je bilo storjenega, da bi se delavkam v tekstilni industriji beneficirala doba za upokojitev. V Delu dne 16. maja 1989 je bilo objavljeno, da imajo predilke in tkalke povsod, razen v Sloveniji in na Hrvaškem, beneficirano delovno dobo. Čemu tako? Ali si slovenska tkalka in predilka ne zaslužita beneficirane delovne dobe, čeprav je ravno tekstilna industrija dala po vojni denar za razvoj ostale industrije v Jugoslaviji, pa tudi sicer je bila tekstilna industrija vseskozi v težkem finančnem položaju in ni nikoli imela dovolj sredstev za razvoj, da bi se lahko razvijala kot ostala industrija. Torej, ali ni že čas, da damo zasluženo pravico našim tkalkam in predilkam? Žal same niso bile tako agresivne, da bi si jo same priborile. Potrpežljivost včasih ni dobra lastnost. Dopisnik SO Seminar za pravnike Občinski komite Zveze komunistov in Delavska univerza bosta 29. maja 1989 ob 12. uri pripravila seminar na temo Model statuta družbenega podjetja z vlogami občanov in na delnice. Seminar je namenjen pravnikom v združenem delu in drugim zainteresiranim. Predaval bo dr. Gojko Stanič. Za seminar je predvidena kotizacija v višini 100.000 dinarjev. Informacije na Delavski univerzi Žalec, telefon: 711-417, 711-343. Vabljeni! Za zdravje globlje v žep Od 1. maja novi ukrepi na področju vzdravstvenega varstva__________ V zdravstvenem varstvu že veljajo ukrepi, ki jih je 12. aprila sprejela republiška zdravstvena skupnost, z njimi pa se začasno spreminjajo nekatere pravice do zdravstvenih storitev kot tudi pravice s področja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Spremenjene so predvsem obveznosti glede doplačil ob uresničevanju pravic, in sicer participacije, ki je odslej znatno višja. Prvi kurativni pregled v enotah osnovne zdravstvene dejavnosti (razen v zobozdravstvu) stane po novem 9.000 dinarjev, vsak ponovni pregled, vendar največ trije, pa po 4.500 din. Za obisk zdravnika na domu na zahtevo uporabnika bo treba odšteti 22.000 dinarjev. Vsak prvi pregled v specialistični ambulanti bo veljal 17.500 dinarjev, trije naslednji obiski pa po 6.500 dinarjev. Znatno višje so zobozdravstvene storitve, med katerimi bo treba za zalivko z zdravljenjem plačati 25 odstotkov cene, v protetiki pa kar 30 odstotkov cene storitve. Za vsak zdravniški recept bo treba ob prevzemu zdravil plačati 6.000 dinarjev, za prevoz z reševalnim avtomobilom pri nujni medicinski pomoči 8.600 din, za neurgentni prevoz pa 80 odstotkov cene, vendar največ 65.000 dinarjev. Oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi do petnajst dni znaša 13.000 dinarjev, pri večkratni hospitalizaciji, vendar največ za 60 dni v koledarskem letu, pa po 10.900 dinarjev. Ob prejemu v bolnišnico oziroma zdravilišče bo treba plačati 43.500 dinarjev. Pri pregledu zdravnikà, ki ni bolnikov izbrani zdravnik, bo treba pri zdravniku splošne medicine plačati 16.500 dinariev. v dispanzerju 23.900 dinarjev in v specialistični ambulanti 24.900 dinarjev. To je le nekaj od vrste zneskov, ki se bodo odslej valorizirali mesečno skladno z rastjo neto osebnih dohodkov v SR Sloveniji. Plačila participacije so še naprej oproščene posamezne kategorije uporabnikov zdravstvenih storitev kot tudi tisti, ki zavoljo svojega gmotneg položaja ne morajo prispevati k stroškom za zdravstvene storitve, kar bodo ugotovile občinske zdravstvene skupnosti na osnovi enotno dogovorjenih meril, jn sicer, če mesečni dohodek na družinskega člana ne ob presegal 45 odstotkov čistega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, to je 323.800 dinarjev. Plačila participacije pa odslej niso več oproščeni uporabniki, stari do 70 in več let, osebe z manj kot 70-odstotno okvaro, bolniki z nalezljivimi boleznimi in zvišanim krvnim pritiskom. Vsi ti lahko uveljavljajo oprostitve le na podlagi svojega socialnega položaja in razlogov, ki jih navaja zakon. Spremenjene so tudi pravice s področja socialne varnosti, in sicer pri povračilu potnih stroškov, ki bodo povrnjeni le, če bo razdalja potovanja do zdravstvene ustanove znašala v eni smeri sto ali več kilometrov oziroma če bo treba zaradi iste bolezni potovati večkrat v istem mesecu v razdalji več kot 300 kilometrov v eni smeri. Pri lastnem prevozu bodo stroški povrnjeni v višini desetih odstotkov cene za liter super bencina za prevoženi kilometer. Posmrtnine bodo znašale 75 odstotkov poprečnega osebnega dohodka, kar je trenutno 540.000 dinarjev. Spremenjena je tudi pravica do nadomestila osebnih dohodkov v času zadržanosti z dela, in sicer za tiste, ki opravljajo samostojno dejavnost (obrtnike) in pri njih zaposlene delavce, kot tudi za združene kmete. To pravico si odslej zagotavljajo na račun skupnosti šele po 30 dneh začasne nezmožnosti za delo. Ob vseh navedenih ukrepih, ki prizadenejo uporabnike,m pa si bodo zdravstvene skupnosti morale prizadevati, da zdravstvene organizacije ne bodo širile obsega svojega dela, da ne bodo na novo zaposlovale delavcev v teh ustanovah, ustaviti pa se bodo morala tudi vsa investiranja v objekte, razen če bodo ti dokončani v letošnjem letu in so za njihovo delovanje zagotovljena sredstva tudi v naslednjih letih. Zdravstvena skupnost Slovenija pa občinskim zdravstvenim skupnostim ne bo nakazovala solidarnostnih sredstev, če le-te ne bodo upoštevale opredelitev ukrepov ter drugih pogojev samoupravnega sporazuma. Zdravstvena skupnost bo zmanjšala akontacijo solidarnostnih sredstev za odstotek, ki ustreza zaostajanju njene prispevne stopnje za zdravstvo v odnosu do republiškega poprečja v posameznih obdobjih leta 1989. Zdravstvenim skupnostim je dovoljeno uveljavljati svoje pravice skladno s planskimi dokumenti, če odpravijo razloge, zaradi katerih je bilo akontiranje začasno ustavljeno ali zmanjšano, zaradi česar je občinska zdravstvena skupnost Žalec že povišala prispevno stopnjo iz BOD za 0,15, iz dohodka pa jo zmanjšala za 0,30 odstotka. Vladka Cerovšek Krvodajalstvo KRVODAJALSKA AKCIJA: 31. maj 1989, Liboje od 7. do 12. ure, v zdravstveni postaji Liboje Petrovče 21. junij 1989, od 7. do 12. ure, v prostorih osnovne šole Krvodajalske akcije 26. aprila v Grižah je prišlo 61 krvodajalcev, med njimi je največkrat daroval kri Miran RAMŠAK, in sicer 52 krat. Na Vranskem je 5. maja prišlo na odvzem 129 krvodajalcev, med njimi je Jože ŽNIDARŠIČ daroval kri 75 krat in Franc RANČIGAJ 47 krat. V Šempetru je 12. maja prišlo na odvzem 130 krvodajalcev, med njimi pa je Jože DRAVEC daroval kri že 149 Edi ŽLIČAR 87 krat, Ivan CESTNIK 71 krat in Marjan ŽAGAR 64 krat. Akcije SOLIDARNOST V DEJANJIH Velika zbiralna akcija prostovoljnih prispevkov pod geslom Solidarnost v dejanjih poteka v naši občini ves mesec maj, organizirana pa je preko vseh krajevnih organizacij RK in aktivov mladih članov RK po osnovnih šolah. V njih pobirajo solidarnostna sredstva na podlagi zbiralnih pol, aktivi mladih članov RK pa bodo izvedli DAN SOLIDARNOSTI. Delovne organizacije lahko nakažejo sredstva v ta namen kar direktno na žiro račun Občinske organizacije RK Žalec: 50750-678-52170 s pripisom za akcijo Solidarnost v dejanjih. Zbrana sredstva se bodo porabila za humanitarno dejavnost organizacij RK, za pomoč otrokom socialno ogroženih družin in za ostalo solidarnostno pomoč. Zbiralne akcije oblačil v občini Žalec ne bo! Vsakoletne akcije zbiranja oblačil v naši občini tokrat ne bo. Republiška akcija bo sicer potekala 1. junijà 1989, vendar pa Občinski organizaciji RK Žalec kljub prizadevanjem ni uspelo pridobiti ustreznih skladiščnih prostorov. Če jim jih bo uspelo pridobiti do jeseni, bodo tovrstno akcijo izpeljali v jesenskem času, saj upajo, da jim bo priskočila na pomoč širša družbena skupnost in jim s tem zagotovila prostore, v katerih bodo lahko trajno skladiščili darovana oblačila. Zaenkrat pa mora žal občinska organizacija RK, vendar ne po svoji krivdi, odkloniti pripravljenost občanov, da bi darovali oblačila, obutev in perilo ter pohištvo, saj darov nimajo kje vskladiščiti, pa naj se sliši še tako nemogoče. Tudi preko našega časopisa so poskušali najti omenjene prostore, vendar brez uspeha. S sprostitvijo prodajnih cen mleka in zmanjšano kupno močjo prebivalcev je upadla prodaja mleka in mlečnih izdelkov. V Sloveniji ugotavljajo poprečno 14-odstotno zmanjšanje prodaje, prodaja konzumnega mleka pa je v celjski mlekarni upadla za okrog 20 odstotkov. Pojavljajo se viški mleka, delno zaradi zmanjšane prodaje, delno pa tudi zato, ker kmetje oddajajo vsak liter mleka, da bi na domačijah imeli kakšen dinar več. Kakšne so trenutne razmere in kaj lahko pričakujejo rejci — o tem smo povprašali člana kolektivnega poslovodnega organa v mlekarni, Alojza Kampuša. Takole je povedal: A. Kampuš: »Res nam odkup narašča v primerjavi z lanskim letom, upadla pa je prodaja, zato smo bili prisiljeni poiskati nove možnosti za prodajo mleka in naših izdelkov. Ponudila se nam je priložnost za izvoz posnetega mleka v sosednjo Avstrijo. Mleko zdaj izvažamo v firmo Agrosser-ta, v tovarno mlečnega prahu. Količine mleka so odvisne od viškov, ki se pojavljajo, na teden izvozimo tudi po pet cistern posnetega mleka. Verjetno vas zanima cena oziroma izkupiček. Lahko rečem, da je cena ugodna, pokrivamo stroške, pozitivna v tem primeru pa je za nas tudi tečajna razlika. Se pa obenem trudimo, da bi prodali čimveč mleka in mlečnih izdelkov na domačem tržišču.« »Kaj pa pomenijo viški mleka in zaostreni pogoji prodaje za rejce. Ali morda razmišljate o tem, da bi zaostrili kriterije glede kvalitete mleka?« A. Kampuš: »Od proizvajalcev smo doslej kupili vse ponujene količine mleka in odkupili jih bomo tudi v prihodnje. Kriterije, ki jih določa pravilnik o higienski kakovosti mleka, izpolnjujemo, prav gotovo pa jih bomo dosledno upoštevali tudi v prihodnje. Še zlasti bomo na kvaliteto morali paziti v prihodnjih mesecih, ko nastopi toplejše vreme in je tudi nevarnost, da se mleko kvari, večje.« »Kakšne so trenutne zaloge v vaši mlekarni?« A. Kampuš: »Ravno zaradi izvoza posnetega mleka v mlekarni nimamo nobenih kritičnih zalog. Le-te so normalne, po vesteh naših komercialistov, ki so se pred kratkim vrnili iz Dalmacije, se zanimanje za sire povečuje, tako da večjih težav zaenkrat ne pričakujemo. Seveda pa nam vsako pojavljanje zalog lahko povzroči velike probleme. Obrestna mera za zaloge znaša trenutno 26,4 odstotke, za sir moramo priznati po 20 odstotkov rabata, na plačilo iz trgovin pa čakamo po 30 dni, nekateri trgovci pa zahtevajo tudi 60-dnevni plačilni rok.« »Kako pa se bodo gibale odkupne cene mleka. Pred kratkim so slovenski kmetje napovedovali »mlečni štrajk«, vendar so jih potolažili z obljubami, da bodo odkupne cene mleka junija takšne, kakršen bo izračun stroškov v Kmetijskem inštitutu Slovenije. Bo ta zahteva kmetov uresničena?« A. Kampuš: »Odkupne cene se prilagajajo, rastejo, vendar vemo, da stroškov pri rejcih ne pokrivajo v celoti. Cena za liter odkupljenega mleka je aprila znašala 2000 dinarjev, za mesec maj bo cena 2300 dinarjev. Poleg te osnovne cene dobijo rejci še premije in dodatke za kakovost. Junija bo cena spet spremenjena, o tem se dogovarjajo vse mlekarne skupaj, vendar pa ne verjamem, da bomo kljub povišanju sledili inflaciji.« I. Baša Nova strojna oprema V Tovarni nogavic na Polzeli so prejšnji teden pričeli z montažo 26 pletilnih avtomatov, ki so najsodobnejši oz. računalniško vodeni. Z njimi bodo povečali proizvodnjo za 7 odstotkov, izboljšala pa se bo tudi kakovost nogavic. Ti stroji so pomembna novost v pletenju finih hlačnih nogavic. Do leta 1992 načrtujejo investicijski projekt strojne opreme za 4 milijone ameriških dolarjev in povečanje izvoza za 13 milijonov ameriških dolarjev. Na sliki: Med montažo novih računalniško vodenih pletilnih avtomatov. T. TAVČAR Renata Žagar Odnos do okolja si moramo vzgojiti V prejšnji številki smo obširneje pisali o stanju v našem okolju. Med drugim smo se lotili tudi odpadkov, ki ogrožajo okolje in kvarijo izgled savinjske doline. Večkrat je slišati, da bi morale bolj učinkovito ukrepati inšpekcijske službe. Kaj o tem sodi, smo vprašali sanitarno inšpektorico Renato Žagar. »Odgovornejši odnos do okolja mora biti predvsem skrb vseh občanov. Inšpekcijske službe odnosa ne morejo spremeniti, saj je ta privzgojen, za to sta osnova vsega predvsem zavest in vzgoja, ki pa se morata začeti že v rani mladosti. Starejši, žal slabo vplivajo na mlajšo generacijo, ki se mnogo bolj zaveda vrednosti zdravega in čistega okolja. Srečujemo se s primeri, ko občani sodijo, da' na svoji zemlji lahko odlagajo različne odpadke, ob tem pa ne pomislijo, da ogrožajo sebe in druge, še manj pa jim je mar izgled pokrajine. Občinski odlok o odstranjevanju in odlaganju odpadkov pravi, da je treba ravnati tako, da ni ogroženo okolje, zdravje in počutje ljudi in da ni prizadet videz pokrajine in naselij. Vsako leto prejmemo preko 500 prijav proti kršiteljem občinskega odloka, ki določa način odvoza odpadkov, in za to se ne gre čuditi, da imamo takšno stanje. V Žalcu imamo na Ložnici javno odlagališče,-ki je odprto vsak dan, pa se ga občani ne poslužujejo. Za dotrajane pločevinaste odpadke je organiziran odvoz, pa se ga občani ne poslužujejo. Skratka: dokler ne bomo spremenili odnosa in se zavedali, kaj nam pomeni zdravo in čisto okolje, bomo imeli zaskrbljujoče stanje. Kaznovalna politika ne bo rodila pričakovanih rezultatov,« pravi Renata Žagar. jk Več kot 70 odstotkov proizvodnje v izvoz V Ferralitovem TOZD-u Livarna je bil v prazničnih dneh opravljen vsakoletni remont. Obnovljene so bile naprave, nujno potrebne za normalno delo; žerjavi, priprava peska in naprave za kontinuirano vlečenje sive litine. Še posebej potrebna je bila obnova naprav, saj najstarejše konti naprave delujejo že enaindvajseto leto. Kljub težavam pri oskrbi nadomestnih delov so obnovo uspešno opravili, tako da sedaj naprave nemoteno delujejo, kar je potrebno zlasti zaradi velike zasedenosti kapacitet, saj so njihovi proizvodi iskani v strojegradnji in steklarski industriji. S kontinuirano litino pa so udeleženi direktno v izvozu na konvertibilno tržišče, saj preko 70 odstotkov konti litine izvažajo na italijansko, avstrijsko in nemško tržišče. Zadnje čase se uveljavljajo z izvozom aluminijastih odlitkov v pesek. Velike težave pa so zaradi hitre rasti cen osnovnih surovin in električne energije, ki je najdražja v Evropi, in jim cene njihovih proizvodov ne morejo slediti. Zanimivo je, da je na italijanskem tržišču cena surovin specialnih litin nižja kot pri nas, nižja pa je tudi cena odpadne pl očevine, njihove osnovne surovine, kot je povedal Janez Monfre-da, vodja TOZD. V zadnjem času pa jih pesti še slaba plačilna moč njihovih kupcev, posebej največjega odjemalca odlitkov SIP-a Šempeter. Vse to vpliva, da livarna ne sledi potrebni posodobitvi in humanizaciji livarske proizvodnje, pri čemer je treba upoštevati, da livarstvo glede na težo in pogoje dela ni ustrezno nagrajeno in da tudi primerjava osebnih dohodkov z drugimi vejami industrije v regiji ni mogoča. Zaradi vsega tega so tudi odstopili od napovedane posodobitve livarske proizvodnje. Tuji partner je sicer dobavil opremo, ki pa je močno zastarela in zato že nekaj mesecev leži v carinskem skladišču. Postavitev in obnova te opreme bi livarno osiromašila že pri tako skopih sredstvih, najetje dragih posojil pa bi prizadelo celotno DO. Tudi enota proizvoda na novih napravah bi bila dražja, ker bi bila poraba električne energije za 80 odstotkov večja kot pri sedanjem načinu proizvodnje. Poleg tega pa bi morali odpove- Janez Monfreda dati dosedanjim odjemalcem, ker bi bila proizvodnja izključno za tuje tržišče, pa tudi sicer bi bili preveč odvisni od tujega trga. Ob vsem tem bi morali opustiti tudi lasten program proizvodnje in nastal bi tehnološki višek delovne sile. Nabaviti bi morali še dodatne peči za termično obdelavo, kar pa je radi skromnih sredstev neizvedljivo. Vse to je vplivalo na odpoved načrtovanega projekta, ki bi bil lahko za Ferralit usoden. To se je pokazalo sicer zadnji trenutek tudi zaradi tega, ker se je posrednik obnašal preveč gospodovalno in ni hotel prisluhniti domačim strokovnjakom. Še sreča, da niso v Ferralitu nasedli vabljivim obljubam. Da so se pravilno odločili, kaže tudi zasedenost kapacitet in povpraševanje po njihovih proizvodih. I. J. Glavno črpališče (med gradnjo) bo v letuški gmajni, Hmezad Export-Import — DE Inženiring Od projektov do končne montaže Najbrž je le malokomu znano, da ima Hmezad Export Import svojo delovno enoto Inženiring, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Enota zaposluje petnajst ljudi, ukvarjajo pa se s številnimi dejavnostmi. Eno izmed področij je izdelava tehnične dokumentacije za tehnološke linije predelave mleka in mlečnih izdelkov, tehnološke linije za proizvodnjo piva, vina ter sadnih sokov in brezalkoholnih pijač ter izdelavo tehnične dokumentacije za tako imenovane CIP postaje. Drugo področje je izvedba tehnoloških linij v prehrambeni industriji, pri čemer sodelujejo tudi z drobnim gospodarstvom. Že dlje časa se v Inženiringu ukvarjajo tudi z uvajanjem računalniško vodenih tehnoloških linij, v ta del dejavnosti pa sodi tudi izdelava in montaža električnih komandnih omar z elementi za regulacijo temperautre, tlaka, kontrolo nivoja tekočine v posodah in kontrolo koncentracije. In še ena dejavnost je značilna za to delovno enoto — zastopajo tudi tuje proizvajalce opreme s področja prehrambene industrije. To so proizvajalci pure pack opreme za polnjenje mleka, sokov, vina, potem proizvajalci opreme za proizvodnjo sirov, sodelujejo pa tudi z Alfa Lavalom, proizvajalcem tehnološke opreme. Vodja delovne enote Pavel Stojan je o njihovem delovanju povedal naslednje: »Smo pravzaprav edini Inženiring, ki se ukvarja s tehnično tehnološko predelavo tekočin. Trenutno je naš največji objekt Ljubljanska mlekarna, kjer izvajamo tako imenovano operacijo Most, pripravljamo pa tudi projekte za novo mlekarno, ki jo načrtujejo v Ljubljani. Delamo še v Sarajevu, Bjelovarju, s Hmezadom Export Importom pa smo začeli sodelovati leta 82 in po naši oceni to sodelovanje zelo dobro poteka.« I. I. Baša obvestila obrestne mere novosti Tudi v Ljubljanski banki—Splošni banki Celje, Ekspozituri Žalec smo z mesecev majem začeli odobravati kredite po novih pravilnikih, in sicer: • pravilniku o kreditih občanom na podlage prodaje deviz — višina kredita: 100% od prodanih deviz — doba vračanja: 12 mesecev — obrestna mera: 6 % + R • pravilniku o kreditih za osebno porabo: za nakup potrošnih in drugih industrijskih proizvodov za osebno rabo ter plačilo storitev in drugih obveznosti — brez pologa oziroma lastne udeležbe — doba vračanja: do 24 mesecev — obrestna mera: 12% + R Krediti se odobravajo brez predložitve dokumentacije za porabo posojila. Po podrobnejše informacije se zglasite v.enotah Ljubljanske banke /O ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve V naši občini dva nova namakalna sistema V letošnjem letu je pričefHmezad z izgradnjo kar štirih novih namakalnih sistemov. Namakalni sistem v naši občini zajema skupno 620 ha površin. Izgradnja zajema območje Hmeljskih kompleksov in drugih kultur od Pariželj do Letuša s površino 460 ha in območje Šentruperta s površino 162 ha, od tega 138 ha hmeljišč in 24 ha drugih kul- tur. Investicijska vrednost obeh namakalnih sistemov znaša 800 milijonov dinarjev. Sredstva za izgradnjo je zagotovila do višine 90 odstotkov Zveza vodnih skupnosti Slovenije, ostalo so lastna sredstva obeh investitorjev DO Kmetijstvo Žalec in Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Oba namakalna sistema gradi DO Strojna — TOZD Grames iz Žalca, zgrajena pa bosta do 1. julija letošnjega leta. Druga dva sistema na površini 205 ha gradijo v Kozjem in Bistrici ter na Radeljskem polju. TONE TAVČAR 78 telefonskih priključkov V KS Gomilsko praznujejo krajevni praznik na obletnico prve konference KPS na Šmiglovi zidanici. Letošnje praznovanje krajevnega praznika je potekalo ves teden, pripravili pa so kulturne in športne prireditve, gasilsko tekmovanje za pokal KS Gomilsko, pripravili okroglo mizo na temo telefon v KS, svečano sejo KS in odprli prostore, v katerih bo delovala krajevna knjižnica. Slavnostni govor na seji je imel predsednik skupščine KS Gomislko Franc Praporotnik, ki je najprej govoril o pomenu praznovanja, nato pa dejal: »Največje delo v KS je trenutno izdelava telefonskega omrežja, ki se izvaja skupaj s krajevnima skupnostima Braslovče in Tabor. V to smo vložili veliko truda in dela, posebno pa še režijski odbor. Kljub težavam nam je le uspelo dobiti od PTT podjetja Celje osnutek projekta in na osnovi tega izpeljati nabiralno akcijo za 78 novih telefonskih priključkov. Z zbranim denarjem smo že kupili telefonski kabel za primarno napeljavo. Osrednja akcija, ki pravkar poteka v naši KS, je ureditev pokopališča in posodabljanje javne razsvetljave. V planu imamo tudi izgradnjo mrliške veže, otroške igralnice, vzdrževalna dela na šoli in drugo. Za izpeljavo vseh teh nalog ne moremo pričakovati velike pomoči od drugod, zato smo pričeli z akcijo izpeljave krajevnega samoprispevka Na seji so podelili tudi priznanja KS, prejeli so jih: Anton Jerneje, Jože Tiselj, Marica Savine in Alojz Slemenjak. Ob praznovanju so se letos izkazali tudi mladi, ki so z akcijo »Očistimo okolje« KS prispevali lepšo in praznično podobo domačega kraja. T. TAVČAR 90 let dr. Ervina Mejaka Pred dnevi je na Polzeli praznoval 90 letmco dr. Ervin Mejak, znan celjski odvetnik, borec za severno mejo, publicist in neutrudni borec za čisto, lepo. zdravo okolje. Rodil se je v Slovenski Bistrici, v Celje pa je prišel s starši, ko mu je bilo 13 let. Tukaj je obiskoval slovensko gimnazijo in deloval v dijaškem društvu Kondor, kjer se je tudi oblikoval njegov narodnoljubni značaj. Verjetno je imelo to za posledico, da je bil Mejak med borci za severno mejo. Potem ko je odložil vojaško suknjo, je leta 1925 promoviral za dr prava, pel let pozneje pa je postal odvetnik, najprej v Slovenski) Konjicah in pozneje v Gornjem Gradu. Ze leta 1941 je bil zaprt v Starem piskru, kjer mi zamudil priložnosti za aktivnost in je uredil štiri izdaje Totega Starega piskra. Zatem so ga izgnali v Srbijo. V Užicah je bil v štabu predsetkiika Tita. prevajal je nemški arhiv in sodeloval kot prevajalec pn zasliševanju nemških vojakov. Ko je Užiška republika razpadla in so Užice zavzeli Nemci, je bil preseljen v Gradište ob Donavi Po osvoboditvi se je srečen vrnil v Celje, kjer je bil aktiven na številnih področjih, ne samo na potočnem Tukaj si je ustvaril tudi družino. ima hčer in sina. To je dr. Miran Mejak, ki je pravkar prevzel funkcijo predsednika zbora republik in pokrajin Sedaj že nekaj let živi na Polzeli, se pa še, vsak teden rad vrača v Celje k svojemu -omizju«. Ob visokem jubileju so ga obiskali tudi predstavniki KS Polzela izvršni svet občine Celje pa mu je podelili celjski grb HrarC najjVišjje priznanjjeL. SfcMSnmi čssfliMkafmn irr maj}-lepšiim zdijjami se pritìmimuipim® Mii nnril. ione T/mtfim Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma bralcem Še o svetovnem dnevu zdravja Letošnja poslanica generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije Hiroshi Nakajami-ja je: Govorimo o zdravju. Ta poslanica pa naj ne bo te muha enodnevnica. Zaželeno je. da velja za vse življenje. Vsi vemo, kaj pomeni biti zdrav in zato naj ne bo odveč. če še enkrat ponovim že neštetokrat izrečeno definicijo zdravja Zdravje je stanje popolne fizične. duševne in socialne blaginje in ne le stanje brez bolezni. Tudi mi na osnovnošolskem centru smo upoštevali geslo generalnega direktorja svetovne zdravstvene organizacije in v ta namen pripravili srečanje. Vsebina srečanja: otvoritev in pozdrav, uvodna beseda na temo svetovni dan zdravja,-kviz Naš ponos čisti in zdravi zobje, kratek kulturni program ter okrogla miza Skrb za zdravje naših otrok. Na srečanju so sodelovali učenci osnovne šale Peter Šprajc-Jur. učenci osnovne šole s prilagojenim programom Ljuba Mikuš. zdravstveni, prosvetni, šolski svetovalni in družbenopolitični delavci, starši, predstavniki delovnih organizacij in drugi. Skrb za zdravje otrok je naša skupna skrb, zato je važna stalna komunikacija z vsemi, ki so za to nalogo zadolženi. Naša dolžnost naj stremi za ciljem: ohraniti zdravje oziroma pravočasno ozdraviti bolne. Nekaj v tem smislu je že storjenega, saj odstotek določenih bolezni, npr. zobna gniloba, upada in to je tudi rezultat dobrega sodelovanja, dobrih medsebojnih odnosov s prosvetnimi, šolskimi svetovalnimi delavci, s starši, s šolarji in s sodelavci Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec, zdravstvenega centra Celje in drugimi. Na osnovnošolskem centru dela otroška zobna in logopedska ambulanta že deset let. Ze pred desetimi leti, že ob začetku našega dete smo se pogovarjali o zdravju kot največji vrednoti, to skupno potrjevali z dispanzerskim te preventivnim delom — z zdravstveno prosveto in vzgojo. Vsa skupna prizadevanja, napori, korektnost, organizirano delo te razumevanje so že obrodili sadove. In kaj imamo v načrtu v bodoče? Nadaljevanje našega dela, ki pa naj bo osmrerj®®©jpradktsemt w organizirano in še bxoJjj fpra^bitdjje-no prewertiiMRo c Letošmjje srečamjjej E: izvršni swot SO Žaltec,. Zdravstven dcmm dir. Jožeta Ptothalte Žalec, Aero — TOZD Kemija Šetinc peter, Hmezad! — IMItetkama Airp vas. Vsem, ki so na HsatursenrUii način pomagati tar s swajjo prizadrar-nostjo, pnsotansltjjo im mmimsm-njem potezali! stain® stato za otroke, se Itep© zatmtajjuijjm®.. trema Roš delo Kovan smo ... '1 Kako bo letos z mladinskimi luxdtarràskiinw deli, se mladi še niso dio ttorajp ocfločfi. IMtogjače bo. samo z drugačnim pristopom. Mogoče pa bomo le viriteli transparente z napisi: DELU ČAST EN OBLAST! ilAsiim cfa se je pisalo leto 11947. Gradili smo cesto: CELJE— VRANSKO. Naša brigada se je memorate po Ivanki Uranjek, v njej srno bil sami mladi prosvetarji. Ilfeš odsek jie bila Petrovče—Žaltec.. Ne vem. zakaj so me postavili za komandirja ženske čete : stanovali smo v stari osnovni šoli v Žalcu». Ukana. disciplina, delovni polet — vse v redu. Lahko nam. ki smo bili vajeni krampov, lopat, samokolnic. Teže mjjm, ki jim je bilo fizično delo španska vas. Z dela pa smo se vedho vračati1 s petjem. — Kovači smo in naša sila, storta mam je sreče ključ ...! .Bili pa smo besni na naše inženirsko vodstvo. Sonce je žgalo, mi pa smo krampe in lopate vihteli. Ko pa sumu» videli, kako neusmiljeno smo Qbdtekawali mogočne obcestne kamne, v senci pa je stal mogočem buldožer, ki bi s kamni z lahkoto apravS, smo se složno uprli. — Inženir Kompane mora z delovišča! Sto j® segel do okrajnega vrha. fazenir,. ki se mu mlada telesa ohi velikem buldožerju prav nič niso smilite, ceto nekaj posmehoval se jp nam mladim brigadirjem, je bil! premeščen neznano kam, zamenjal ga je človek strokovnjak, ki nami je postal pravi prijatelj. Tudi ton je nek naš mladinec — Mi smo krampali, dobro ohranjeni stroji so pa stali! Zakaj tako zapisano? Slabo organizirana delovna akcija ne vrne zapravljenega denarja’ D. K. Preferitala iptasnire Ifflrocte im okolice se najlepše zahvaljujejo neznancu. Udi se jje potadill im w bližino graščine pripeljal odpadni material. Pred časii je MI© w Brilla™ grašnire odlagališče smeti in odpadnega materiala, ver dar s® ga taajiamii s pernečje krajevne skupnosti očistili in iz uporabnega materiate orpravli kres ato prvem maju, ostanek so lepo shrani še za nasfedbjji kres. Nato- pa se našel nekdo, ki je na očiščeno odlagalSšče prifcdp odpadke. Zanje se krajani neznancu najlepše za-hvaljjujjejj®,, saj jjitim je steli priložnosti, ste bodo- lahko ponovno čistili okolico svojega dtonnowarrjia.. Bralci (Naslov v uredništvu) Kaj bo z šo kulturno dediščino? Še o: Zdravi za zdravje Rada bi dopolnila članek Zdravi za zdrave, ki je bil objavljen v Savinjskem občanu v aprilu 1989. V njem je bilo omenjeno, da se starši neodgovorno vedejo do zdravja otrokovih zob, saj nočejo pripeljati otroka k zobozdravniku, še zlasti k specialistu. Morda se v razpravi na okrogli mizi, ki je bila ob dnevu zdravja v osnovnošolskem centru Žalec, zobozdravstveni delavci nismo dovolj jasno izraziti . Večino našega dela sestavlja sistematično delo z otroki, ki prihajajo v zobno ambulanto v skupinah iz vrtcev oziroma šol in z njimi žeto dobro sodelujemo. Obisk pri specialistu ortodontu je izjemen, kajti otroci težko pridejo na vrsto zaradi dolge čakalne dobe in izjemno velikega števila ortodontskih anomalij, kar pa je spet rezultat preventivnega dela, ki ga bomo zobo- zdravniki ravno na področju preprečevanja ortodontskih anomalij morali še povečati. Res pa je, da se najdejo posamezni primeri, ko starši zanemarijo zdravje zob svojih otrok. Pediatrinja je na okrogli mizi povedala: Neodgovornost staršev do zdravja svojih otrok se vidi v tem, da jih ne pripeljejo k specialistu, kamor jih napoti pediater po sistematskem pregledu. Tako se anomalije ne odpravijo in so pri naslednjem pregledu še izrazitejše (slabovidnost, stopala, fimoze). Res je, da so starši v nenehni stiski s časom te vsaj zato se naj ne bi jezili, če jtii po določenem času opomnimo na dolžnost, saj skrbimo le za zdravje otrok, a s pravočasnim ukrepanjem se da dosti narediti. dr. Brigita Rakuša Ob začetku vsakega lete objavi Ptaninska zveza Slovenije podatke o pregledu članstva posameznih planinskih društev, iz katerega je razvidno, da članstvo v posameznih društvih naše občine upada, saj je bilo v letu 1987 vanje vključeno 9.04 odstotkov vseh prebivalcev, v letu 1988 pa le še 8.04 odstotkov. Med štiriinpetdesetimi občinami pa je naša zdrknila s trinajstega mesta v letu 1987 na petnajsto mesto v letu 1988. V PD Dobrovlje—Braslovče »n Zabukovtca je članstvo upadlo za dva odstotka, v PD Polzela za štiri odstotke, v PD Vransko za 13 odstotkov. v PD Žalec za 34 te Prebold za 42 odstotkov. Za en odstotek se je povečalo članstvo v PD Šempeter, oživelo pa je tudi delo v PD Tabor, ki šteje 70 članov in v letu 1987 ni pobiralo članarine V republiškem merilu je med 77 društvi, kjer je padlo članstvo. PD Prebold na šestem mestu. Če od skupnega števila vseh članov planinskih društev občine Žalec — 3126 — odštejemo članstvo v PD Tabor in primerjamo s številom članstva v tetu 1987, je v letu 1988 število članstva upadlo za 13 odstotkov, kar pomeni 226 članov, 44 mladincev in 76 pionirjev manj v planinskih vrstah naše občine. Na zadnji dan lanskega leta so torej posamezna društva v naši občimi štela (v oklepaju so podatki za leto 1987) naslednje število članov: čteni mtacfinb pionirji skupaj Dobrovlje Braslovče 118 (120) 32 (30) 142 (149) 292 (299) Polzela 158 (164) 25 (34) 58 (53): 241 (251) Prebold 110 (306) 40 (60) 177 (200) 327 (566) Šempeter 232 (235) 34 (39) 62 (52) 328 (326) Tabor 20 30 70 Vransko 56 m 30 (15) 10 (35) 96 (110) Zabukovtca . 995 (1047) 53 (58) 475 (460) 1523 (1565) Žalec 143 (206) 51 (73) 65 (116) 259 (395) 1832 (2138) 295 (309) 1009 (T065) 3136 (3512) K te»™» čtemta mre jje spodbudila oddaja na TV Ljubljana, kjer se je govorio o Item, «tate propadaj® iraznii objekti, na katere mi v sedanjem težkem času me mroremn® dtosffi vjpKwaii, ker finančno nismo več sposobni. O temni je goroorill tatari® Mudteček na TV, Vse pohvale pa je vredna organfzadijp AGRUNIA iiz Žalba,, ta se jje zavzela za obnovo Novega Celja, ki je Mo tudi mik pred propadom^, ta* se je to zgodilo z mnogimi takimi objekti, gradovi!,, dkmreiL Tekstilna tovarna jje rešila pred propadom graščine PretaaftdL. K® somi šel pred meseci pomagat prijatelju pri gradnji hiše, sem Unii žeto razočaram Ito som sell skozi naselje Založe in po cesti mano graščine Iftnwii Hdtoštar. Nisem mogel verjeti, da ta zgodovinski objekt talto propada irii ste se zato ne pobriga spomeniško varstvo, da bi se vsaj dete® zaščitila streha,, posebno na kapeli ali cerkvi, kar bi po mojem tudi me predsMjjito takih stroškov. Tako ubogi pa še nismo! Mogoče b® to mrnojje prisan)® qp®dto»uidto odgovorne, da si bodo vsaj ogiedak Nomi Mostar,. graščin®,, kri propada Kaj bodo rekli naši zanamci, če se zanj me to® imfriče pobrigali saj b« bil zanimiv tudi za turiste. Mislim, da to moj® prisanjje ire to® ostato v predalu ali v košu in da bom nanj dobili odgovor v ma^todrtjenm Savinjskem občanu. Andrej Stergar, Latkova vas 39 Izlet na —ge z veselo karavano šempetrske turistične agencije Dober dan V Sawihjjskem otočanu je soseda Martinca opazite lepo reklamo za dvodnevni« iiztett w Ftarefc. Statolite jje,. dia se prijavi. Na njeno prigovarjanje sem statolite, «te popom) z mp. Uztet se jje pričel 14. aprila, z nama je odpotottaia tuidi jnrijjatejiina Olga («8 teli upokojenke). Naša vstopna postaja je bite w Zalteu. Pteseirečeire srno bite, da se je za izlet prijavilo toliko izteMtov,, ste mas jje trito za pet avtobusov. V Žalcu je obstali avtobus statika dve. Ob vstopu nas je pozdravil vodja avtobusa Wcjjto ibi mam razdelHI značke Dober dan in reklamne bone. V avtobusu pa se jje razlegal veseli glas harmonike, ki jo je igral Avgust Z mami; jje potaste Dudi medicinska sestra Milica. Takoj ko je avtobus stattal srmra tudi mri pričeti peti irr se veseliti. V Šempetru smo se ustaviti uta mam j® Vojk® iiz pekarne prinesel sveže žemljice. Milica pa nam je razdelite magelpe. Drug® srn se ustavili v motelu na koncu avtoceste, se okrepčati s čajem airi kav® irr odbrzeli naprej do Motovuna — to jje viišibdto ristretto mrest©.. ILežii ma hribu 270 m nad morjem, obdaja ga obiziidjje pdto® znoja,, saj s® ga gradili polnih 200 let. Pot nas je vodite dl® Poreča, intestatiti srn® se v hotelu Lotos, kjer so nam zvečer pmirediili veselic©.. Vodil pr jjei movimar Tome Vrabl, nastopili pa so tudi mladtestai pibaibii attestar È Zarina ibi ansambel Mira Klinca iz Liboj ter humorist Ferdi® iiz ILaštega. Iftesitedriijj dam j® deževalo, zato smo ostali v sobah., p® taste pa smo odpotovati proti naši prelepi Savinjski dolini. Razpoloženje jje bito žeto vestì©.. Uztet mam je bä zelo všeč in vse tri se zahvaljujem® tariistäi&mi agetmdjji Daber dam za tako lepo organiziran izlet. Še poseton® se ztìtotìjjuijemn© našemu vodiču Vojku, sestri Milici, šoferjem tizteferikoviitii avtobusov.',, imnvmairjjem Novega tednika, harmoni-kašem.. Smamoirisllu Petrattai mladimskii godbi na pihala in ansamblu Mira Klinca rim jjrrni talcem® — še kdaj nasvidenje. Silva Vaukner, Zabukovica 143 Vzpon na Stol 28. maja Pltomrintìto dnušte® Ptetooto j® v tem mesecu pripravilo dan markiranja w «rojjtalto,. iev«dii s® že prvi del pionirske planinske šote pod vodstvom Ad j® Wdimrarj®, rato so se podali pod njegovim vodstvom še k partizanski tootoišinici Celje na Travnik, te dni pa s® p®d) Rešite pitanim® sprejeti v svoj®vrste pionirje prvih razredov osmavtre šarite. V sabo*®,, 28.. maja, pa se bodo odpravili pod vodstvom Vilite Vidatijja še ra Stol (2236 m), in sicer ob 5. urizjjutiraj izpred KOZOLCA,. Vladka Cerovšek Da ne pozabimo Krajevna skupnost Galicija II. V Savinjski dolini je bilo več protiturških taborov, tako v Braslovčah, Gotovljah, Govčah pri Žalcu, Sv. Andražu pri Polzeli, Jeronimu pri Vranskem, Šentjanžu pri Vinski gori, Taboru v Savinjski dolini, v Žalcu, Preboldu in v Železnem v KS Galicija. Tabori so utrdbe, ki so jih na Slovenskem do sedmega stoletja zidali kmetje za obrambo pred Turki. Ti so več kot tristo let hodili ropat Slovenijo, prvič 1408. v Metliko in poslednjič 1735. V Kostanjevico. Zaradi turških vpadov je Savinjska najbolj trpela med leti 1469 in 1500. Leta 1497 so ropali dolino na poti iz Ljubljane proti Celju, leta 1473 so prišli s Koroške, 1497 pa iiz Hrvaške preko Pilštanja ter Celja. Oropali so tudi samostan v Novem Kloštru. Slovenci so biti zaradi starodavne navezanosti na svojo zemljo sposobni tristoletnega upora proti Turkom. Odločno so branili svoje domove. Vse preveč je pozabljeno leto 1593, ko so slovenski in hrvaški brambovci pognali Turke pred Siskom v deročo Kolpo in tako rešili Dunaj, Rim in celo Evropo pred Turki. Zmago sta zagotovila premišljenost in odločnost, cesar Rudolf pa se je z zlatopečatnim pismom zahvalil krajnski deželi za pomoč. Na zmage pred Turki še danes vsako jutro spominjajo zvonovi, ki so nekoč klicali naše prednike v boj za obstanek Kmetje so si zgradili utrjene protiturške tabore, in sicer na težko dostopnih krajih ob cerkvah, v upanju, da jim bodo svetniki pomagali k rešitvi. Največ takšnih taborov je vezano na Marijo, ki je v podobi Marije—zaščitnice s plaščem postala skoraj simbol. Tudi tabor v Braslovčah je nastal ob cerkvi, ki je posvečena Mariji. Tabori naj bi bifi varno :in hitro dostopno zatočišče vsem okoliškim prebivalcem, katerim so s preprostim orožjem omogočale, da so se vsaj kratek čas branili pred turškimi plenilskimi oddelki. Hkrati pa je bilo to tudi varno skladišče dragocenosti in živil tudi v času, ko sovražnika ni bilo v bližini. V njem naj bi bil tudi prostor za živino, ščitil pa naj bi cerkev in v njej hranjene dragocenosti ter tako sakralni prostor pred »onečaščenjem«. Poseben tip taborskega kompleksa je ovalni tip tabora, katerega značilnost je, da teče obzidje kar se da gladko in brez prekinitev in je vanj vstavljen le vbodni stolp. Takšen tipičen tabor je bil v Andražu pri Polzeli ter v Preboldu in v Železnem. Zelo važno vlogo je odigralo obzidje okoli tabora. Za Železno je značilno, da je bilo okoli tabora nizko obzidje, kjer so se že uveljavila naprednejša fortifikacijska oblikovalna načela; to so bili v Železnem ovali. Tabor v Železnem, tabori po dolinah, in obzidja okoli cerkva opozarjajo na težko življenje slovenskega kmeta v času turških vpadov, ko so morali biti prebivalci dan in noč oprezni in pripravljeni zapustiti domove in se zateči pod okrilje zidov v taboru. Velikokrat so zagorele grmade po bližnjih vrhovih, slišal se je plat zvona in opozarjal, da se bliža nevarnost. Če je bila grmada ob poti, je bila navada in zapoved, da je vsakdo, ki je šel mimo nje, vrgel nanjo vsaj eno suho vejo. Ta navada se je ohranila tudi potem, ko nevarnosti ni bilo več. F. Ježovnik Viri: Peter Fister — Arhitektura slovenskih protiturških taborov (Slovenska matica 1975) Na nedeljo so markirali Po dolgoletnih pogovorih in v zadnjem času precej pisnih pripombah, da obiskovalci Savinjske planinske poti niso dobili žiga na Vrheh, se je le nekaj premaknilo. Tudi ihojjo po cesti bi radi opustili. Vedeti pa moramo, da ob odprtju S poti ni bilo stanje prevoznosti tako, kot je danes. Ra je prav tako, sami mi poiščimo stare steze in jih označimo. So, le poiskati in vzdrževati jih moramo. Verjetno so to dokazali člani PD TABOR. Nanovo so označili dela poti. ČEREN je okoli 780 m visok prelaz med Škrabarjevim vrhom (850 m) in Reško planino (925 m). Nanj se pride od sv. Miklavža na Tisovi ravni ali od Zavrla (tod mimo drži označena pot Prebold—Šmiglova zidanica—Lobrti-kar—Zavrl—ČBren). Na prelazu je celo nekdo prej zapisal ime ČEREN. Tudi stari smerni tabli sta še. Pridružiti bi se morala še tretja, pa je na skali te napis: ZAJČEVA K. Novo označena pot drži po južnem razglednem pobočju Škrabarjevega vrha. Na jug vidimo èlerbenkel, Javor s smučarsko vlečnico (Ntedvedica), prava! pri sv. Lenartu (891 rm, kraj so VRHE). Kisovec s Ferralilovo brunarico, vzhodno pobočje Velike planine (1204 m; Krežetova planina), zadaj se vidi hrbet Kozice. Gremo proti zahodu navzdol mimo Puberja, soseda Zimo-harja. Za njihovim kDZdloem po stari stezi,, ki pripelje na novo zoran ‘koto-voz, ki se spušča do zavoja, kjer na bukvi piše M. REKA. Le stopi še korak dva v breg in poglej desno ! Videl boš obeležje TEHNIKE CANKAR. Starih markacij ni več; stezica nad izvirkom pa je še! Obrni se levo mimo nekdanje — vsaj tako pravijo — Stotnikove domačije. Reber res nosi tako ime. Samo nekaj strešnih opek je še zloženih pri lipi in velike skladovnice svežih drv. Pa še malo navzdol lin smo na cesti. Navzdol mimo Marna !(ma kozolcu je še stara oznaka TC — markacija za tehniko), do sotočja grabnov (menda Medvedovega in Vetrškovega). Od le- ta 1958 — povodenj — noben več ne poganja mlinov! Krenemo levo čez dvorišče Božičkove (okoli 440 m, Bo-žečkove — markerji ne pripisujejo drug za drugim — torej je imenoslovje še raziskovalna naloga mladih!) domačije na jug. Kar junaško čez graben v gozdu, potem pa v loku po kolniku nad njim. Prijetno žubori levo pod nami — bo tudi poleti? Tam pri debeli smreki ga moramo zapustiti. Desno v breg kaže puščica, pa ji sledi ! Steza napravi dvojni zavoj v smrekovi gošči’ Hrast ima tri puščice. Levo po starem kolniku na piano. Tudi sledi dvema markacijama in ne HODI PO TRAVI! Po slutenem kolniku, ki te mimo sadnih dreves privede na cesto niz Vetrčka. Prav si stopil nanjo. Na kamnu piše. Pohiti z obiskom, da tega ne bo zakrila previsoka trava. To je razpotje označenih poti. Obrni se proti domačiji. Prej pa poglej, kje si hodil. Travnik nad cesto nosi ime Čelo. mar ni s čela lep razgled? Kozolec je star, od 1B66 teta. Na hiši je pomnik NOB. In naprej po že prej označeni cesti, ki pride z Lok (Pri Tonu desno!). Kar po njej. če nočeš po starih kolnikih. Ko si z gozda, je lep razgled na domačije. Na bukvi prebereš: 10 minut. Res je, mimo Šnepa in tu desno navzdol do Zajčeve koče (742 m). Pred seboj boš videl še krva-vične luknje in skalne roglje na Brio-žnu. Med njima pa je Tesen graben z markirano potjo. Pa se lahko po njem previdno vrneš v Loke. Za boljšo orientacijo vzemi s sabo karto občine Žalec Če pa hočeš prej celotno videti res lepo, si podaljšaj čas hoje za slabe pol ure in se s Čere-na povzpni na razgledno Popelovo skalo, verjetno ti ne bo žal. Orientacijski čas hoje: Čeren—Pu-ber—Zimohar—TC—Božiček 50 min (vzpoh 1 h). Božiček—Vetršek— Snep—Zajčeva koča 1 h. S J. r Koča na Čreti Odslej oskrbovana le ob dela prostih dneh Izvršni odbor Planinskega društva Vransko je na svoji sedmi redni seji sklenil, da bo koča na Čreti oskrbovana izključno 6b sobotah, nedeljah in praznikih in to vse do 1. oktobra. Zaradi poškodb inventarja nekaterih nevestnih planincev odslej ne bo več možno prenočevanje v koči med tednom. V društvu se sicer zavedajo, da bo s tem storjena krivica poštenim planincem in pohodnikom, vendar je ukrep nujen, da bodo preprečili neodgovorno obnašanje posameznikov. V. Ck. V_______________________________________J Braslovče »Mar smo manjvredni krajani?« »Mar smo manjvredni krajani v občini,« so se spraševali Taborjani na izredni seji, ki jo je sklical sredi maja tamkajšnji odbor za telefonijo. Ali naj zahtevajo od PTT Celje vračilo denarja za 118 soplačnikov ali še naprej vztrajati pri akciji za telefon, je bilo vprašanje, ki ga je odbor zastavil krajanom. Po več kot enoletni akciji za telefon v Taboru so namreč dobili tako visok predračun, da si odločitve o tem ni upal sprejeti niti svet krajevne skupnosti. Niti največji pesimist ni pričakoval, da bo en sam telefonski priključek vreden 70 milijonov dinarjev, kar je mimogrede cena srednjerazrednega avtomobila. Izračuni PTT seveda niso dvomljivi, manj razumljivo pa je, da bi morali Taborjani nositi celotno denarno pokritje za primarni vod, s katerim bo navsezadnje on razpolagal. Izigrali so nas in žejne prepeljali čez vodo, so bili prepričani krajani. Na PTT so premalo upoštevali naše zahteve in potem, ko so pristali za nakup skupne telefonske centrale na Go-milskem, so jim prisegli, da bodo primarni vod financirale vse krajevne skupnosti v enakih deležih. Na to so po nakupu centrale vsi po vrsti lepo pozabili, tako da bi moral Tabor celih sedem kilometrov kablov kupiti sam, in meter le-teh je vreden že nad 300 tisoč dinarjev. Vse do zadnjega je PTT vztrajal, da morajo položiti kable za 4000 naročnikov, čeprav jih toliko Tabor še zdaleč ne potrebuje. Pri tem so prišli predračuni z nekajmesečno zamudo in to je telefonijo le še podražilo, so bili kritični krajani. Ustreznega odgovora niso dobili, ker na sestanek ni bilo vabljenih s PTT, kot da jim je presneto malo mar, kako se bodo dogodki o taborski telefoniji naprej odvijali. Kot so povedali na sestanku, je PTT ob teh cenah položil na mizo druge karte, uvidel je namreč, da bi bilo treba narediti kompromis in namesto, da bi polagali kable za 400 naročnikov, so pripravljeni položiti takšne, ki bodo ustrezali sedanjim potre- bam. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa bi v Taboru postavili telefonsko centralo. Koliko bi po tej varianti moral odšteti posamezen naročnik, še ni jasno, in Taborjani so zahtevlai predložitev predračuna do konca maja. Takrat se bodo dokončno odločili, ali bodo vztrajali še naprej ali zahtevali vračilo denarja. Predračunano na sedanjo vrednost je vsak posameznik že odštel 10 milijonov dinarjev. Bistveno nižjih cen pa tudi ob predlaganih spremembah ni pričakovati, so menili člani odbora. Pravzaprav so se Taborjani o telefoniji pogovarjali kar med sabo, saj to vprašanje nikogar od vabljenih, razen predsednika skupščine občine Ludvika Semprimožnika ni zanimalo. Ob njegovi prisotnosti so izrekli veliko kritičnih na račun občine in nekateri so menili, da je tudi občina zakrivila, da v Taboru ni telefona. Še pred leti je nad telefonijo bdela občina in so se zanjo zbirala sredstva vseh občanov. S tem denarjem se je razvijala telefonija v drugih krajevnih skupnostih, sedaj ko bi jo radi še v Taboru, so prepuščeni samim sebi. V Žalcu naročnikom ni bilo treba plačati centrale in primarnega voda, so očjta-li. Še v začetku leta je bil telefonski priključek v Žalcu le štiri milijone dinarjev, plačljiv v dveh obrokih. Z odgovorom, da so si na ravni občine prizadevali za podpis sporazuma, po katerem bi delovne organizacije plačevale petdeset odstotkov dražji impulz za razvoj telefonije, ki pa ni doživel podpore direktorjev, niso bili zadovoljni. Saj Tabor z občinskega vidika nikoli ni bil zanimiv in tako ga je kot eno največjih krajevnih skupnosti v žalski občini razvoj popolnoma obšel. Kajti, če bi imeli vsaj obrat, v katerem bi si lahko služili kruh, bi bilo nedvomno manj problemov tudi s telefonijo. Štiristo ljudi se vsak dan vozi na delo v druge kraje in ob zagatah okrog telefonije se ne morejo na nikogar obrniti. Zatorej vprašanje o njihovi drugora-zrednosti ni odveč. Marjana Natek Tabor Izteka se V braslovški krajevni skupnosti se letos izteka obdobje tretjega krajevnega samoprispevka. Precej let je že od tega, ko so v kraju spoznali, da si lahko hitrejši razvoj zagotovijo le z dodatnim samo-financiranjem in se odločili za samoprispevek. Braslovče kot obrobna krajevna skupnost je v preteklosti zaostala v razvoju komunalne infrastrukture, vendar tega zaostanka ni uspela nadoknaditi niti s samoprispevkom, ker zbrana sredstva niso zadoščala za financiranje obsežnih programov, širše družbene pomoči pa tudi ni bilo oziroma je bila skromna. Svoje je pridala še splošna gospodarska kriza in iz dneva v dan višja inflacija, tako da tudi dodatna zbiranja sredstev občanov kot tudi udarniško delo ni dalo več rezultatov kot v preteklosti. Kljub vsem tem težavam pa ugotavljajo, da so v Braslovčah zastavljene programe iz preteklosti skoraj v celoti uresničili. Zaradi velikih podražitev niso v celoti realizirali le izgradnje telefonskega omrežja. Boli jih dejstvo, da so ob koncu 20. stoletja na obrobju svetovno znane Savinjske doline še vedno zaselki brez asfaltne povezave z dolino, domačije brez pitne vode, ki je tudi sicer problem v teh krajih, in da nimajo dovolj komunalnih in infrastrukturnih objektov, ki bi jih izenačili z življenjem v dolini, s katero pa kljub temu skupno delajo in živijo. S tistočletno tradicijo je zasnova trga Braslovče ena redkih dediščin naše ožje domovine, ki je kot celota ohranjena še danes, zato je bil trg Braslovče z Rakovljami leta 1987 proglašen za kulturni spomenik. Prav zato si prizadevajo, da bi trg ponovno uredili, ga polepšali in ga kot kulturni spomenik ohranili bodočim generacijam. V ta namen nameravajo obnoviti vodovod, kanalizacijo in razsvetljavo, tretji samoprispevek urediti pločnike in ceste ter izvesti vzdrževalna dela na posameznih objektih in lokalih. Dogovorjeno je že za ureditev prostorov Ljubljanske banke, želijo pa še novo trgovino za boljšo preskrbo krajanov in kolesarsko stezo od Pariželj do Rakovelj za večjo varnost šolarjev, je poudaril predsednik Sveta KS Slavko Šketa. Veliko dela jih čaka tudi na komunalnem področju: od asfaltiranja Partizanke na Dobrovlje in vrste cestnih odsekov po posameznih vaseh; pri gradnji in vzdrževanju vodovodnega omrežja, razsvetljave, kanalizacije in telefonskega omrežja na posameznih področjih in tudi dokončanje izgradnje igrišča v Parižljah. V program sofinanciranja želijo vključiti tudi posamezna društva, ki za dejavnost nimajo dovolj finančnih sredstev. Na zborih krajanov so ugotavljali, da brez krajevnega samoprispevka v prihodnje ne bodo mogli vzdrževati niti tega, kar so v preteklosti zgradili, zato je kljub težki gospodarski in politični klimi pripravljenost na zbiranje dodatnih sredstev. Slavko Šketa sicer meni, da je program podaljšanega krajevnega samoprispevka obsežen in ga bo možno uresničiti le z dodatnim sofinanciranjem in udarniškim delom krajanov, vendar pa tudi brez širše družbene pomoči ne bo šlo. V petih letih predvidevajo zbrati okoli 1.800.000.000 dinarjev, kar predstavlja okoli trideset odstotkov vrednosti programa krajevnega samoprispevka. Ob koncu se predsednik sveta KS Slavko Šketa v imenu njenih organov zahvaljuje krajanom za dosedanje sodelovanje in razumevanje ter jih hkrati poziva, da s podaljšanim samoprispevkom kljub krizi, v kateri živimo, še enkrat dokažejo, da so »Braslovčani«. Vladka Cerovšek Žalec Zbiranje sredstev za opremo vrtca V Žalcu so lani pričeli graditi vrtec, v katerem bo prostora za 120 malčkov. Sedaj je objekt v zaključni fazi izgradnje, zaradi pomanjkanja sredstev in visoke rasti cen pa je zmanjkalo denarja za kuhinjo in opremo. Po zadnjih podatkih je vrednost objekta ?e presegla pet milijard dinarjev. Krajevna skupnost in režijski odbor si prizadevajo, da bi do jeseni usposobili igralnice. Kljub temu da družbeno ekonomske razmere niso naklonjene zbiranju sredstev za takšne namene, pa pričakujejo razumevanje kra- janov v akciji, ki jo bodo opravili v naslednjih dneh. Potrkali bodo na vrata krajanov in zaprosili za sredstva, ki jih bodo namenili za najnujnejšo opremo. Zbrana sredstva seveda ne bodo zadoščala, zato pričakuje pomoč delovnih organizacij, še zlasti tistih, kjer so krajani Žalca zaposleni. Skrb za urejeno varstvo malčkov je naša skupna odgovornost in dolžnost, so menili na seji predsedstva krajevne organizacije SZDL, ko so se odločili za to akcijo, ki lahko uspe le v slogi in solidarnosti. Ribiči so ogorčeni Voda ni le tekočina v koritih rek in potokov, v jezerih, marveč je tudi snov, ki kroži neprestano v tleh, na površini, v ozračju, sestavlja človeški organizem in je nenadomestljiv vir življenja. Odnos do tega naravnega bogastva pa je vsak dan bolj mačehovski. Že ugotovitev, da je v Sloveniji vsega štiri odstotke vodotokov čistih, povzroča kritičnost pri izkoriščenosti in preskrbi z vodo gospodarstva ter prebivalstva. Kljub zakonom, samoupavnim dogovorom in naporom vodnega gospodarstva in drugih zainteresiranih ni zaslediti izboljšanja. Onesnaženost voda ni sistematično in ustrezno kontrolirana kljub zakonu o vodah in sladkovodnem ribištvu v naši republiki, zato ribiči Ribiške družine Šempeter niso zadovoljni s sedanjim stanjem. Družina upravlja s 14 varstvenimi potoki v dolžini 85 kilometrov ali 23 hektarov površine in s sedmimi ribolovnimi vodami v skupni dolžini 55 kilometrov ali 100 ha vodne površine. Stanje voda je vse prej kot zadovoljivo, saj se onesnaženost veča iz leta v leto ter se kljub opozorilom ne izboljšuje. Stanje ribjega fonda je zato daleč od optimalnega in je zato prizadeto naravno ravnotežje. Temu pripomorejo redki jezovi na strugi Savinje, s tem pa je zmanjšana samoočiščevalna sposobnost in tudi lastna produktivnost. Le s skrajnim prizadevanjem ribičev in direktnim vlaganjem je stanje ribjega fonda nekako zadovoljivo. Savinja postaja naveden hudournik, saj se iz nje nenačrtno črpa prod, kar povzroča hitro odtekanje vode, slabša pa se tudi talna odlaga. Nič boljše ni stanje z regulacijo potokov. Zaradi prebitega lapornega dna potoki med letom presuše, ribe pa poginejo. Ni dolgo, kar so bili še samo- stojni ribolovni revirji. Na njih ni pragov, odstranjeno je drevje in grmičevje. Vse bolj se pri regulaciji pozablja na 15. člen zakona o sladkovodnem ribištvu, in to kljub Samoupravnemu sporazumu med Območno vodno skupnostjo Savinja—Sotla Nivojem in ribiškimi dražinami našega območja. Še slabše je stanje glede onesnaženosti vodotokov. Poseben problem je pritok Pake v Savinjo. Niso se še zacelile rane pomorov leta 1976, 1981 in 1983. Onesnaževanje pa postavlja poleg tega pod vprašanje tudi talnico. Vse preveč je divjih odlagališč, odvodnih kanalov in vanje speljanih kanalov odpadnih voda. Fekalije in gnojnica se pogosto stekajo direktno v strugo potokov. Pri tem posebej izstopajo Motnišnica, Podvinska struga, Jelovnik, Trebnik, Zibika in drugi. Na vsa ta onesnaževanja se ribiči upravičeno jezijo. Jezni pa so tudi na vodno — gospodarske inšpekcije, ki niso ukrenile prav ničesar. Ribiči namreč že leta opozarjajo na vedno iste onesnaževalce. Tudi ribiški čuvaji se srečujejo vedno znova z istimi kršitelji, vendar izgleda, da proti njim nihče nič ne ukrene. Ribiči izvajajo očiščevalne akcije, vendar so onesnaževalci vedno znova isti, ustrezne službe pa za opozorila ostajajo gluhe. Osemstočlanski ribiški kolektiv RD Šempeter pričakuje, da bodo njihova opozorila končno padla na plodna tla in da se bo začelo proti onesnaževalcem ukrepati, saj bodo tako ure dela, ki jih žrtvujejo za varovanje okolja iz številne ekološke akcije le dobile svojo ceno. Opravičeno pa se sprašujejo, do kdaj bodo njihove akcije jalove in kdaj se bodo odgovorni res začeli odgovorno obnašati do kršiteljev. I. Jurhar Zdravico Goršek z ženo pred enim svojih panjev (Več kot pol stoletja s čebelami) Čebele, te male marljive živalce, simbol delavnosti in pridnosti, so prišle v kri Zdravku Goršku iz Migojnic. Ta na videz zelo klen devetinpetdesetletni, strugar, strojni tehnik, obratovodja in bivši direktor Hmezada Strojne se jim posveča že celih triinpetdeset let. Brat Štefan, daleč na okoli znan čebelar, mu je kot šestletnemu fantiču podaril čebeljo družino in od takrat se druži z njimi, jih ureja, neguje in seveda njihovo pridnost s pridom izkorišča. V vsem tem času je razkril preneka-tero skrivnost čebeljega življenja in danes bi ga lahko sodili kot izkušenega čebelarja, čeprav sam pravi, da mu je ostalo skrito še veliko stvari o življenju čebel. Morda je to skromnost, ki jo je povzel po svojih čebelah, ki so mu delale družbo v najtežjih časih in tudi njim gre zahvala, da je v mladosti prebolel težko in zahrbtno bolezen. Pa tudi danes, ko ga pestijo težave, so mu družice in mu dajejo življenjskih moči. Ko se je v petdesetih letih preselil v lastno hišo, je vzel s sabo deset- družin. Danes ima okrog trideset panjev na južnem pobočju Kamnika, kjer so bogati, cvetoči travniki za pašo cvetnega prahu, ki ga on pridno »smuka« in mu je le-ta glavni proizvod. Pridobivanje medu mu je le postransko. Doma v Migojnicah ima še nekaj rezervnih panjev, ki mu služijo za okrepitev družin, ki se pri nabiranju cvetnega prahu hitro iztrošijo. Tudi njemu predstavlja čebelja bolezen varroa hud problem, saj je to čebelje zlo povzročilo že okoli sedemdeset odstotkov mrtvih čebeljih družin. Kot ugotavlja, bolezen ali zaraza doseže svoj vrhunec po cvetenju kostanja. Do sedaj mu je uspelo, da je vedno pravočasno ukrepal, dimil vse družine in tako odpravil to hudo čebeljo nadlogo. Družine, ki so ta čas iztrošene, se bolezni hitro navzamejo, pomembno pa je tudi pravočasno hranjenje, da družine varno prezimijo. Žal ugotavlja, da se veterina premalo ukvarja s to boleznijo in da ni strokovnjakov, ki bi zatirali to bolezen, kar pa predstavlja posebno zlo, saj je čebelarstvo sestavni del kmetijske proizvodnje in vloga čebel ni zanemarljiva. Vse preradi pozabljamo, da imajo čebele v kmetijstvu pomembno vlogo. Z njihovim odmiranjem bi bilo porušeno biološko ravnotežje v naravi. Čebele pa zahtevajo tudi celega človeka, saj se jim mora do popolnosti posvetiti, kar je povezano z velikimi napori, ker smukanje cvetnega prahu zahteva veliko prekladanja. Posebno poglavje pa predstavlja vrednotenje čebeljih proizvodov. Čebelarji sodelujejo s Čebelarsko zadrugo Zelena dolina, tržišče pa cenovnim spremembam ne sledi pravočasno, zato nastajajo velike izgube. Še posebno velja to za cvetni prah, ki je živa in hitro pokvarljiva materija. Nepravočasen prevzem je lahko usoden, ker se cvetni prah hitro vname in pokvari. Okrog cen pa stvari tudi še niso rešene, saj zadruga pa tudi Me-deks, kot največji odkupovalec in predelovalec čebeljih proizvodov, še nima oblikovanih cen, zato se postavlja vprašanje, kam s cvetnim prahom, ki ga bodo proizvajalci začeli kfnalu smukati. Zdravko je vseskozi član Čebelarske družine Griže, v kateri opravlja pomembne funkcije, zadnja leta je celo njen predsednik. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, posebno ponosen pa je na vse tri stopnje reda Antona Janše, ki jih je prejel za dolgoletno plodno in nesebično delo. Ob koncu mu zaželimo, da bi mu čebele bile še naprej v veselje in pomoč pri premagovanju bolezni, in to s takšno ljubeznijo, kot jim jo je vsa ta dolga leta dajal sam. I. Jurhar a č Pred nami je mesec junij, ko dosežejo višek moči razvoja in rojilno razpoloženje čeblje družine. V čebelji družini se pojavi rojilno razpoloženje zaradi utesnjenosti čebeljega gnezda. Pri mladih čebelah dojiljah in pri graditeljicah so v polnem razmahu razvite mlečne in voskovne žleze, te silijo mlade čebele za odložitev bogate mlečne hrane — matični mleček — čebelji žrki v celico za njen nadaljnji razvoj in voskovne luskinice za gradnjo satovja. Ob nezadostni pozornosti čebelarja pri razvoju čebelje družine za širitev čebeljega gnezda s satnimi osnovami povzroči rojilno razpoloženje čebelje družine. Zaradi obilice mladih čebel dojilj in graditeljic satovja je rojenje čebelje družine tu. Ko je rojilno razpoloženje že v čebelji družini v polnem razmahu, je vsak ukrep čebelarja zaman. Š kakršnimkoli ukrepom čebelar samo podaljša čas rojenja čebelje družine, preprečiti ga ne mora več. Mogoče mi bo kakšen čebelar oporekal, ki je na tekočem z literau-tro iz življenja čebel in njenega razvoja, kaj nam to piše, vendar moram pripomniti, da imamo še mnogo čebelarjev, ki se ne zmenijo dovolj za strokovno znanje o čebeli in njenem razvoju. Prav tem so namenjene te besede v čebelarskem kotičku Sav. občana. Zlasti sedaj, ko nam varroa že drugo leto zapored neusmiljeno uničuje čebelje družine in grozi kmetijskim kulturam zaradi pomanjkanja čebel pri opraševanju žučkocvetnih rastlin slabšo kakovost plodov.. Ob tej zaskrbljujoči problematiki čebelarstva in razvoja čebeljih družin nam ne sme biti vseeno, kakšna bo bodočnost čebelarstva v naši občini. Čebelarji, izkoristite vse možnosti mesecev ju- nija in julija za razmnožitev čebeljih družin in tako boste pripomogli k ponovnemu razmahu čebeljih družin, ki so se v zadnjih dveh letih že kar občutno znižale. Ob rojenju čebelje družine nam ostanejo v upanju številni zreli matičniki, te lahko izkoristimo za ureditev umetnih rezervnih družinic. Iz rojilne družine napravimo vsaj še dve ali tri rezervne družinice, odvisno pač od moči čebelje družine, več ni priporočljivo. V panj vstavimo sat z zrelim matični-kom iz rojilne družine, ob strani mu dodamo še dva sata pokrite zalege, ki jo poiščemo v drugih panjih, zdraven dodajmo enega ali dva medno obnožinska sata. Ob notranjem medno obnožinskem ali praznem dodanem satu vstavimo lep sat ali satni pital-nik v panj s sladkornim mednim testom oziroma ga namestimo v okenski pitalnik zadaj, da imajo mlade čebele ob slabem vremenu na razpolago dovolj hrane. Z omejitvijo prostornine panjev s slepim satom ali satnim pitalnikom omogočimo mladi umetni družinici, da ogreva čim manjši prostor ob slabem vremenu. Kakor hitro doseže mlada družinica moč ob zaleganju matice, pričnemo počasi širiti čebeljo gnezdo in v jeseni bomo imeli dovolj močno čebeljo družino za prezimitev do naslednje pomladi. Poleg roja bomo tako imeli še dve ali tri nove družine z mladimi maticami. Kdor pa hoče imeti mlade rezervne družinice, ne da bi počakal na rojilne mati-čnike, si naj pravočasno priskrbi mlade matice pri vzrejevalcih matic. Tako bomo zopet ponovno dvignili število čebeljih družin v naši občini. Anton Rozman Joga koristna za zdravje in dobro počutje Joga je v deželah daljnjega vzhoda znana že dve tisočletji, na naša tla pa šele prodira. In ker sedanji način dela in življenja prinašata več slabega kot dobrega, je joga tista dejavnost, ki skrbi za pravilno fizično gibanje, psihološko sprostitev in psihofizično ugodno počutje in koncentracijo. Poznavanje joge je v Žalcu Jean Francois Arnšek začel prenašati med zdravstvene delavce. Obiskali smo skupino, ki se dvakrat tedensko zbira v prostorih osnovne šole Ljube Mikuž, in pripravili tale zapis. »Delo v zaprtih prostorih in velika psihična obre- menitev povzročata slabo počutje in tudi zdravstvene motnje. Da bi se naučili pravilnega dihanja za hojo v naravi, drže in uravnovesja med telesom in duhom, smo se spoprijeli z jogo. Da je koristna, ni nobenega dvoma,« so na kratko strnili ugotovitve udeleženci tačaja. Ko bodo opravili prvo stopnjo, ki obsega dvajset seans, bodo jeseni nadaljevali z drugo. Medtem pa bo Jean Francois Arnšek rade volje prenašal svoje znanje novim skupinam. Informacije lahko dobite tudi v našem uredništvu. jk Blaž Zagožen Bernard Tratnik Sonja Tratnik Mladost jih povezuje Mladi iz IVI la ri ja Rei CD C/) CD le d aj io Do krajevnega praznika svojo brunarico Mesec maj — mesec mladosti, čas, ko prebujena narava kaže svoj najlepši obraz. Za mlade pa tudi čas raznovrstnih aktivnosti, delovnega poleta, sprejemanja pionirjev v mladinsko organizacijo, spominjanja na delo, življenje in misel človeka, ki jih je imel rad in jim neomajno zaupal. To je čas idej, znanja in preizkušenj. Še zlasti sedaj pa čas resnice in .iskanja perspektive, sožitja ter vloge in pomena mladih za ohranitev vseh najsvetlejših vrednot naše socialistične skupnosti. Lomijo se kopja in le upati je, da bo vse pogostejši izrečeni pluralizem prinesel takšno pomlad, kot si je vsi želimo. Tudi mladi iz najbolj hribovite vaške skupnosti v Mariji Reki, ki smo jih obiskali pred kratkim, so del te stvarnosti. Razlika je le v tem, da se ne gredo neke visoke mladinske politike, ampak jih zbližujeta delo in šport, še zlasti pa brunarica, ki dobiva svojo dokončno podobo. Že pred časom so mladi v Marija Reki sklenili zavihati rokave in si zgraditi lasten prostor pod soncem, ki jih bo družil, zbliževal in usmerjal v njihovih mladostniških prizadevanjih. Osnovo zanjo je dala komisija za šport in rekreacijo pri KS Prebold, vendar bi gole stene nekdanje barake ostale le podrtija, če ji ne bi z delom, ljubeznijo in neizmerno voljo posameznikov vdihnili pravega življenja. Ure in ure, znoja in žuljev je povezano s tem objektom, ki je na nek način postal del marijare-ške stvarnosti, skupnih prizadevanj in razumevanja teh hribov- skih domačij. Takšni pa so tudi naši sogovorniki. Izbrali smo jih naključno, ne po zaslugah, vendar so odslikavali mnenje svojih vrstnikov. Naš namen pa ni bil samo govoriti o njihovi brunarici, športu, in aktivnostih, ampak predvsem o razmišljanju ob mesecu mladosti, delu in življenju doma, v službi, šoli. .. Še pred časom so se podili za žogo po prijetnem nogometnem igrišču, ki je stisnjen med potokom, cesto in strmim pobočjem z obèh strani, sedaj pa smo v zavetju brunarice, ki je ta dan doživljala nekakšen krst, saj so v njej proslavljali delavci belilnice iz TT Prebold, in so se poslovili od svojega sodelavca Franca Tratnika, človeka, ki je med najbolj zaslužnimi pri sedanji podobi brunarice. Blaž Zagožen je bil prvi, ki smo ga vprašali, kako razmišlja ob mesecu mladosti in kaj mu pomeni. Blaž je zaposlen v TT Prebold v barvarni nogavic, je poznan kot vesten in delaven mladinec in delavec. »Kaj naj rečem. Mesec maj je nekaj posebnega. Človek se nekako počuti, kot da je prerojen. Še posebno mladi dobimo peruti in skoraj nič nas ne mora ustaviti. V sedanji globoki gospodarski, politični in moralni krizi so skaljeni nekdanji prijetni občutki ob praznovanju meseca mladosti. Trdno pa upam, da bo prevladal razum in da bodo generacije mladih, ki prihajajo, še deležne vsaj del tega, kar pojmujemo pod skupnim imenom dan mladosti.. .« Bernarda Tratnika, našega drugega sogovornika, smo opazili že pri igranju nogometa, kjer je skorajda profesionalno »baratal« z žogo in zadajal gole na njemu svojstven način. Trenutno še slu- ži vojaški rok in čez nekaj dni bo tudi slekel vojaško uniformo. Sicer pa je tudi on zaposlen v TT Prebold kot ključavničar. Tja pa bo odšel tudi po vrnitvi iz JLA. »Vesel sem, da sem danes med domačimi fanti in dekleti, čeprav moram reči, da imam tudi v vojski mnogo dobrih tovarišev vseh narodov in narodnosti. Pravzaprav smo vsi eno in ne razumemo teh nemogočih nacionalnih razprtij. Mesec, o katerem teče beseda, pa je tudi zame najlepši in želim si, da bi tako zmeraj ostalo ...« To pa so želje tudi Sonje Tratnik, dekleta, ki pravi, da mladi v Marija Reki nimajo namena politizirati, ampak s konkretnimi akcijami dokazovati svojo mladost ter z delom, športom in kulturo prispevati svoj delež k obeležitvi dneva mladosti. »... Mladi smo v skrbeh za svojo prihodnost. Letos končujem šolanje na pedagoški šoli v Celju, potrebno bo še “nekaj časa, da bom lahko začela opravljati svoj poklic, a nič kaj rožnatega se mi ne obeta, saj trenutno stanje v šolstvu ni ohrabrujoče. Mladi smo pred resnično veliko preizkušnjo življenja in le upamo lahko, da se bodo razmere sčasoma uredile in da bomo na področju zaposlovanja, kadrovske politike, stanovanjskih vprašanj... imeli ustrezno perspektivo ...« In kaj lahko ob vsem tem še dodamo? Morda le to, da s politično pomladjo, demokratizacijo družbenih odnosov, in socializmom po meri človeka vrnemo ta voz nazaj na začetno postajo in ga usmerimo po tirih, ki vodijo v lepšo bodočnost, kjer bodo cenjene vrednote, kot so: znanje, pravičnost, svoboda, delo in življenje vseh in vsakogar. DARKO NARAGLAV Imate morda videorekorder? Ta stvar [e zadnje čase zelo modna. Gres v videoteko, izbereš film, ga doma nato zavrtiš, kar je dosti enostavneje, kot čakati, da predvajajo film v kinu. Eno novonastalih videotek vodi v Latkovi vasi Vlado Žuža, z njim je nastal naslednji pogovor. »Zakaj ste se odločili za to dejavnost?« Zbiranje filmov je bil že od nekdaj moj oziroma hobi kar cele družine. Najprej smo si kasete posojali med kolegi, znanci, nato pa smo se odločili za organiziran način dela in odprli videoteko, kjer poteka delo teamsko, saj vključuje tudi ženo in taščo, ki je tudi lastnica videoteke. »Zakaj ravno AS?« Pravzaprav ne vem, od kod ideja, vendar se mi zdi naziv prodoren, pomeni nekaj dobrega, saj se koncu koncev tudi trudimo obdržati kvaliteto in upravičiti ime s kar najboljšimi kopijami posnetih filmov. »Kako so ljudje sprejeli to novost?« Za začetek kaže dobro. Sposojevalci imajo na voljo okoli stopet-deset kaset, kar pomeni tristo filmov, ker pa redno nabavljamo nove kasete, se seveda številka povečuje. Poleg tega, da je naša glavna dejavnost sposojanje kaset, pa se ukvarjamo tudi s snemanjem le-teh na raznih svečanostih, vse bolj pa snemamo tudi različne oddaje satelitske televizije po naročilu naših članov seveda. »Kakšen je sistem sposojanja?« Uvedli smo članstvo z določeno članarino in ugodnostmi zanjo, kasete pa sposojamo za tri dni. Za zamude in poškodbe kaset zaračunavamo odškodnino, vendar so takšni primeri zelo redki. »In za katere zvrsti se ljudje najraje odločajo?« vsekakor najbolj za uspešnice, nato za akcijske filme, komedije, športne filme ..., otroci pa vsekakor za risanke. Še vedno je zelo popularen slovenski film Kekec. Trenutno je na prvem mestu film Coctail, sledi mu Umazani ples, na tretjem mestu pa je film, kombinacija filma in risanke, ki je stalno sposojen. Darja Divjak Foto: Tomaž Škorjanc 'W I «Sl w' t j .. ■fr;.« f « m i «k Y . ■ llmfr ’£ i k. ~ ^ X Griže: 150 let osnovne šole Okrašena in urejena, polna življenja in vrveža je bila učilna v Grižah za svoj praznik. Bogata je njena 150-letna zgodovina, ki je zapisana v priložnostni brošuri. Za njen praznik so jo obiskali številni gostje in učitelji, ki so se razdajali ali pa se še razdajajo mlademu rodu. Mnogi pomembni možje in dekleta so v tem hramu trgali hlače in nanje so sedanji rodovi ponosni. Za praznik pa je mladež dobila nove učne prostore, kuhinjo in jedilnico. Vsem so za pomembno pridobitev hvaležni. jk Za uspešno sodelovanje so priznanje podelili tudi pobrateni krajevni skupnosti Radomir Jakovljevič iz Kraševca Dana za nežni spol Modna oblačila Dane Šepec so pri nežnem spolu cenjena in tudi iskana. V novem in lepo urejenem poslovnem prostoru v Žalcu pa se je še bolj približala kupcem. Njena posebnost je, da so poleg žensk v spremstvu nežnega spola fantje in možje vabljeni na kavo in poslovni klepet. Tako je Dana Šepec obogatila ponudbo mesta Žalca, domiselno urejen poslovni prostor pa naj bo zgled in spodbuda tudi drugim. Na posnetku Ljuba Korberja manekenke v oblačilih Dane Šepec na modni reviji ob odprtju poslovnih prostorov. jk Staro za novo Ob že uveljavljenem RTV servisu Milana Zupanca na Šlandrovem trgu 12 v Žalcu je Dani Arčan odprl novo prodajalno »Staro za novo« z veliko izbiro vseh vrst elektroakustičnih aparatov, televizijskih sprejemnikov in hišnih računalnikov. Posebna novost prodajalne je možnost zamenjave starega aparata za drugega — generalno obnovljenega ali tovarniško novega. Za vse kupljene aparate v tej trgovini pa daje lastnik tudi garancijo. Prodajalna je odprta od ponedeljka do petka od 9.—12. ure in od 13.—18. ure, ob sobotah ' pa od 8.—12. ure. Res spodbudna kombinacija trgovine in servisa, ki bo marsikomu prikrajšala nepotrebna pota, pa še na prijaznost in pozornost do strank boste naleteli v obeh lokalih. L. Korber Zabloda o srečnem otroštvu Naša vsakdanjost je polna otroškega trpljenja. Celo vedno več ga je. Nekaterim otrokom tako ni treba k verouku ali v cerkev, da bi se seznanili s peklom, saj ga imajo kar doma in ga tudi doživljajo. Počutijo se tako, kot bi groza potrkala na njihovo okno v zadnji noči. Tresejo se v strahu pred grozečo očetovo pojavo, ki drži v roki pas ali palico. Pri tem pa nimajo nikogar, ki bi jim pomagal ali bi se mu vsaj potožili. To jim je prepovedano. Kot civilizirani, sodobni ljudje na pragu tretjega tisočletja se moramo zgražati, da je kaj takega sploh možno. Vendar je res, da je na sončni strani Alp vedno več trpečih otrok, ki se na videz ne ločijo od vrstnikov, rojenih po »srečno zvezdo«, večinoma so nenavadno umirjeni in se v jezi ne znajo obvladati. Težko bi ugotovili, da ima otrok bolno dušo, kot je zapisal nek novinar. Prizadevanja strokovnjakov niso bila uspešna, geslo NE PRETEPAJ OTROK pa ima zgolj malo privržencev v praksi. Močnejša je osebna izkušnja. Kot po pravilu so bili starši trpinčenih otrok tudi sami trpinčeni, sedaj pa nadaljujejo to pretepaško verigo. Še vedno niso dovolj osveščeni, da bi jo prekinili. Pri vsem tem ne gre zgolj za klofute, navijanje ušes ali vlečenje za lase, temveč za grobo, sadistično pretepanje do podplutb in krvi in pretepanje, ki zapusti telesne in duševne rane. Za trpinčenjem se skriva globok nesporazum med dvema generacijama, popolno nerazumevanje otroka in njegovega doživljanja. Namesto v svetu otroških junakov in pisane otroške domišljije živijo ti otroci v svetu pomanjkanja, bolečin in stisk. Živijo v času, ko je oče otroku volk, parafrizirano po Machiavelliju. Za agresio, menijo strokovnjaki, da prihaja z ambicioznostjo, je prisotna in ni le na papirju znanstvenih del. Zažria se je v otroška srca, ču- tijo jo na svoji koži in v svojih sanjah, po tem ko jih je stresla na tla realnosti in jim s tem uničila otroško domišljijo. Tak otrok ne more izriniti iz sebe strahu in sovraštva, ki ga kaže povsod; v šoli, doma in pri igri. Ne moremo tudi mimo družbene krize, ki je odpravila prejšnje vrednote in povzročila obup, zbeganost in brezciljnost. S svojim divjanjem je od nekdaj razdruževala človeška združenja in ogrožala zdravo življenje ljudi. Naša družba ni zdrava. V njej živijo pretepeni, prestrašeni, kot v krču živeči otroci, ki bodo kot odrasli nema priča zadržanosti, neodločnosti in podredljivosti — najmočnejših potez slovenskega narodnega značaja. Tisti, ki se poglobi in išče korenine trpinčenja, skoraj vselej naleti na zasvojenost z alkoholom. To je dolga zgodba ... Celo opica se potem, ko se enkrat napije alkohola prezrelega sadja, le-temu ne približa več. Žal človek ni tako pameten. Ugotovljeno je, da poleg žrtve potrebujejo pomoč tudi starši. Nekateri se sami priključijo tistim, ki so že začeli iskati zdravilo za svojo bolezen, odgovor na svoj ZAKAJ. Toda žal večina ne ve, kaj stori svojemu do krvi pretepenemu otroku, ne zaveda se, da napadalnost rodi napadalnost. Krog sovraštva, gnusa in nasprotovanja je sklenjen. Tehtnica medsebojnih odnosov se vedno izravnava v nasprotno smer: pretepen otrok ne bo nikoli spoštoval svojih staršev. Ne bo imel zanje tople besede, ko bosta bolna in onemogla. Kamen, vržen na streho, vedno prileti z enako silo nazaj... Zato nam ne sme biti vseeno, če starši, naši sorodniki, prijatelji in znanci zverinsko pretepajo svoje otroke. Bomo stali nemi ob nenehnem naraščanju duševnih invalidov? Storimo kaj zanje danes za jutri, zanje, ki si sami ne morejo pomagati. L. T. Mladi opravili hvalevredno delo Emil Vedenik nadvse zadovoljen — poplačano trdo delo Sonce ta dan ni skoparilo, ko smo se odpravili do Vede-nikovih, po domače Zmeto-vih, v Gornji vasi. Pravzaprav je malo tistih, ki še niso vsaj slišali za gostilno Zmet, saj je splošno znano, da se tam dobro je in pije in da ne manjka zabave, prijaznosti in domačnosti. Namen našega obiska pa tokrat ni veljal temu, ampak akciji, ki so jo sklenili speljati učenci osmega razreda osnovne šole Slavko Šlander iz Prebolda na novo pridobljenih dveh hektarih zemljišč, ki jih je z večmesečnim trdim in zahtevnim delom pridobil Emil Vedenik — najmlajši sin in sedanji gospodar Zmetovine. Že od daleč smo zagledali veliko rjavo liso, ki je še pred nekaj meseci ni bilo. Takoj smo vedeli, da je to cilj našega obiska in kmalu zatem so bile naše domneve tudi potrjene. Na vrhu nekdanjega strmega pobočja je stal buldožer — zmagovalec v boju s trdo in neizprosno naravo, ob njem pa ves nasmejan in zadovoljen kreator in upravlja-lec tega: Emil Vedenik. Pogled nam je zajadral po širni planjavi, ki je bila dokaj na gosto posejana s kamenjem, ki je pričal o preteklosti, ko je Bolska še tekla tako visoko in oblikovala takratno podobo krajine. Vse to kamenje ne sodi na obdelovalno površino, zato ga imajo mladi namen danes odstraniti, za nagrado pa se jim obeta tudi čeden kupček denarja, ki jim bo prišel še kako prav pri izpeljavi zaključnega izleta. Veseli in razigrani obrazi deklet in fantov iz osmega b in c razreda vlivajo zaupanje in uspešen rezultat akcije. Štirje traktorji s prikolicami in izkušenimi vozniki začno svojo dolgo pot po terenu, kjer je bilo poprej vsako strojno delo nemogoče. Posadke učencev so pri vsakem traktorju in kot na ukaz se prikolica začne polniti s kamenjem. Za njimi ostaja valovito morje dobre setvene zemlje, ki bo z jesenskim pridelkom Emilu že poplačal vložen trud in sred- Jana Golob Barbara Ježovnik Tomaž Pristavec Dean Tratnik: Zajčja dobrava njegov hobi Pri zadružnem domu v Galiciji se cesta odcepi proti vzhodu in v bližini prijetne hiše stoji nekoliko nedodelan objekt, v njem pa številna zajčja dobrava. Kar 60 samic in 800 pitancev sorte novoze-landec je skrb Dejana Tratnika, kooperanta Merzove delovne organizacije. Sicer pa je Dejan dijak tretjega letnika Pedagoške šole v Celju, zajci pa so njegov hobi in veliko veselje. Dela z njimi ni malo, pomaga mu tudi oče. Še lani je bila večina pitancev prodanih v Italijo, sedaj pa se je pri izvozu nekaj zataknilo. Cenovna razmerja na domačem tržišču pa so vedno slabša. Dejanu in njegovi največji zajčji dobravi v občini želimo veliko medsebojnega zadovoljstva, Dejanu pa, da bi se mu izpolnila želja: študij nadaljevati na veterini. jk stva. Tudi buldožer, ki si ga je nabavil za ta velikopotezni načrt, se je več kot izplačal in obrestoval. Ob tem pa Emil ne pozablja na zahvalo vsem tistim, ki so mu pri tem projektu, kot ga lahko upravičeno tudi imenujemo, pomagali. Zahvala gre tako Kmetijski zadru- Utrujenost, nepazljivost in morda tudi šala pripelje do prebite arkade in do nekaj krvi, kar pa je le bežna epizoda tega dne, ki se nagiba h koncu. Še poslednjič se ozremo po očiščenih dveh in več tisoč kvadratnih metrih površine. ... Sre- vne akcije in da kažejo do ojih dokajšnje zanimanje, saj jim prinesejo tudi nekaj denarja, ki ga 'zbirajo za zaključni izlet. Učenka Barbara Ježovnik je Še potrdila izjavo tovarišice ter dodala, da je predlog za to akcijo dala sošolka in'da so se tako zmenili, da jo gi, Nivoju in vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je nekoč, ali bolje rečeno še do včeraj slabo, močvirnato in tudi strmo zemljišče na najboljši poti, da daje več kot kdajkoli prej. In ne nazadnje dajajo danes piko na »i« fantje in dekleta, ki ob tem tudi spoznavajo, kakšna je ljubezen do zemlje. Ure tečejo, roke so že utrujene, hrbti od sklanjanja upognjeni. Že precej prikolic je odpeljanih, vmes nekaj počitka in osvežitve s sočnimi jabolkami in osvežilnimi napitki. Pa ponovno na delo. čen sem, neizmerno vesel in zadovoljen, da sem dobil to bitko z naravo in časom. Ob vseh strojih sem tu moral delati tako kot kmetje visoko v hribih na strmih planjavah. Sedaj sem temu naredil konec, čeprav bi že skorajda vrgel puško v koruzo. Ta pa bo sedaj rasla na teh površinah, nekaj pa bom zasejal trave, saj mi ne bo potrebno več kositi ročno ...« Tako Emil, kako pa o akciji pravijo udeleženci? »Jana Golob« — mentorica mladih na osnovni šoli, je povedala, da so učenci doslej že večkrat izpeljali kakšne delo- tudi izpeljejo. Za zaključek pa si želijo na morje, k temu pa jim bo pomagal tudi danes zaslužen denar. In še Tomaž Pristavec: »Veseli smo, da smo opravili to delo ter tako pomagali izboljšati zemljišče, sebi pa prislužili nekaj denarja...« In ne samo to. Kot se spodobi po stari kmečki navadi so Emil, žena, sestra, mama in kdo ve še kdo pripravili za pridne roke pravo gostijo ter tako zaokrožili dan delovne zmage. In prav je tako. Da se ve ... Darko Naraglav Bazen Prebold: Kakšna bo njegova usoda? Preboldski bazen se že vrsto let vrti v začaranem krogu, iz katerega doslej ni bilo pravega izhoda. V kraju so enotni, da je potrebna dolgoročna rešitev, ki bo omogočila, da bo kompleks ponovno dobil podobo izpred let. Neizpodbitno je, da kljub znatnim vlaganjem sredstev v obnovo tega objekta brez temeljitih posegov v njegove temelje, ne bo mogoče dolgotraj-iteje rešiti problema. Ob dejstvu, da je to edini olimpijski bazen v občini in da kot takšen omogoča organizacijo vadbenih tečajev ter organizacijo tekmovalnih prireditev, njegova usoda ne bi smela biti odvisna le od Preboldčanov, ampak občine kot celote. Bazen je zgradila Tekstilna tovarna s pomočjo prostovoljnega dela krajanov, vendar dosedanje — 35-letno delovanje — ni zagotavljalo normalnega vzdrževanja. Pretežno je šlo le za krpanje iz sezone v sezono. Zadnja leta je postal zaradi dotrajanosti obiekt za upravljalce manj zanimiv. Plavalne sezone so reševali TVD Partizan, mladinci in komisija za šport in rekreacijo v KS Prebold. Financiranje pa sta v okviru možnosti zagotavljali telesnokulturna in krajevna skupnost, ki sta se zavedali pomena objekta za plavalno vzgojo otrok, saj se je v zadnjih desetih letih naučilo v tem bazenu plavalnih veščin preko 1500 otrok iz vse občine. Ob padanju življenjskega standarda pa postaja takšen objekt še toliko pomembnejši, saj si mnogi ne bodo mogli več privoščiti počitnic ob morju. Dejstvo pa je, da se tovrstni objekti ne morejo vzdrževati sami, še manj pa si zagotoviti vlaganja, kar pomeni, da je zanje težko dobiti bogatega in dobre- ga gospodarja. TVD Partizan je z ostalimi strukturami v kraju ponudil skupaj z gostinskim delom objekt v prevzem, čeprav se zavedajo, da tudi resni interesent brez družbene pomoči ne bo zmogel velikega zalogaja, saj predvidevajo, da bi najnujnejši investicijski posegi veljali preko sto milijonov dinarjev. Na problemski konferenci so ocenili splošen pomen bazena za celotno občino in bili enotni, da se objekt vnese med prioritetne objekte, saj že daleč presega lokalne potrebe. Vsakoletno krpanje lukenj pomeni le drobljenje že tako pičlih sredstev, nedopustno pa je tudi vse pustiti vnemar. Objekt bo v prihodnje, ob vse večjem krčenju sredstev za izobraževanje, tudi pomembno nadomestilo za izvedbo šol v naravi, ki v obmorskih krajih ne bodo več izvedljive zaradi pomanjkanja sredstev. Problemska konferenca je zato izo- blikovala predlog, naj se sredstva v ta namen zagotovijo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti teiesr nokultume in izobraževalne skupnosti, del naj se nameni iz sredstev SLO, svoje pa naj prispeva tudi združeno delo v kraju in v občini. Dosedanja negativna stališča do tega objekta so povzročila veliko družbeno in moralno politično škodo, ob tem pa so poudarili, da nihče ne želi kratiti ali omalovaževati potreb ostalih športnorekreativnih objektov, čeprav le redkokateri objekt v občini tako hudo propada kot ta, in sicer ob dejstvu, da je namenjen širokemu krogu uporabnikov, saj je bilo ob lepih dneh ob njem tudi več kot tisoč kopalcev. Kakšna bo torej usoda tega pomembnega telesno-kultumega objekta je vprašanje, upa pa, da bo prevladal zdrav razum in da se bodo našle ustrezne dolgoročne rešitve. D. Naraglav 8 — SAVINJSKI OBČAN — maj 1989 Po tretjem sklicu delegatov za skupščino Občinske kulturne skupnosti Žalec se res lahko upravičeno sprašujemo, kje je odgovornost delegatov, zadolženih za kulturo, za krojitev njene usode in rezanje njenega že tako skromnega kosa kruha. Je že res, da jih največ prihaja iz združenega dela, da dajemo vse več poudarka delu, proizvodnji; je pa tudi res, da smo se za sistem, o katerem pišem, odločili sami in da ta sistem ne more brez delegatov. Zakaj je bil tudi tretji sklic neveljaven oz. po drugi polovici dnevnega reda absolutno nesklepčen, ker so delegati odhajali, saj jim delovni čas teče le do 14. ure? Četudi se izza vseh vogalov vse glasneje čuje glas o ukinjanju SIS-ov in podobno, ne morejo s svojo odsotnostjo in neprizadetostjo ničesar spremeniti niti doseči. Od kod neizainteresiranost? Se ne zavedamo, da nas kultura spremlja na vsakem koraku — od jutranjega pozdrava do najlepše gledališke predstave, koncerta... da o vsem odločamo sami? In kako bo živela naša kulturna skupnost, katere del smo mi sami, če se zanjo ne bomo zanimali? Kdo so odgovorni na položa- jih, da ne vidijo svoje neodgovornosti? Ko je bilo sodobno zavzemati se za delegatski sistem in je bil od tega prizadevanja odvisen tudi marsikateri »stolček«, ni bilo nikdar vprašanje odsotnosti delegatov z dela, delo bo počakalo .. ., sedaj pa, ko se je zopet modno trkati po prsih z delom, pozabimo na vse ostalo. A tudi brez tega bosta delo in proizvodnja trpela. Naj zaradi krize in menjavanja družbenih tokov, zaradi nenehnih eksperimentov postane kultura res coklja? Zavest, kam si se zgubila? V vseh najkriznejših obdobjih našega naroda pa nas je ohranjala kultura, ne politika. Gledališka dogajanja Ob letošnjem krajevnem prazniku KS Gomilsko so krajani zopet dobili prostore za krajevno knjižnico. Za bralce bo odprta čez kak mesec dni. V teh dneh bodo knjige, teh je okrog tisoč, razvrstili, to delo pa bodo opravili s strokovno pomočjo občinske matične knjižnice v Žalcu. Na sliki: Predsednica kulturnega društva Gomilsko in knjižničarka pregledujeta knjige. T. TAVČAR Eden drugmu ogenj dajmo Na raznih revijah in srečanjih gledališčnikov se že vrsto let oprijemajo tega slogana, ki ga je njega dni zapisal A. Tomaž Linhart. Zagotovo je njegov avtor tako tudi mislil. Od 18. do 20. maja je v Grosupljem potekala zaključna revija gledaliških skupin Slovenije oz. Drugo Linhartovo srečanje. Osrednja tema srečanja je bila ALTERNATIVA - DA ALI NE? Mnenja udeležencev so bila dokaj deljena, večina se je nagibala na stran klasičnosti in realnosti. Prav nihče nima nič proti alternativnim skupinam, saj sa le-te odraz iskanj drugačnosti, iskanj izhoda iz uokvirjenosti vsakdanjega. Vendar pa je treba biti do svojega dela in do občinstva pa tudi ustvarjalcev in sodelavcev v Bilo je .. . Za mlade naše občine je_ Občinska konferenca ZSMS Žalec pripravila PLESNO DOPOLDNE. Tako je v Žalcu gostovala skupina Igen Plesnega studia Celje, ki je v Domu II. slovenskega tabora nastopila z musiklom Trnuljčica. Mladi plesalci so s pomočjo plesriega giba povedli otroke v domišljijski svet Grimmove pravljice. Predstave si je ogledalo 1200 otrok, ki so to podarjeno plesno upodobitev z navdušenjem sprejeli. Po zadnji predstavi so pokazale svoje plesne postavitve_ tudi skupine osnovnih šol iz Žalca, Vranskega in Gomilskega. Plesno dopoldne se je zaključilo s pogovorom o plesni vzgoji. Breda Kroflič je spregovorila o svoji knjigi Plesna vzgoja za najmlajše. Igor Jelen, vodja skupine Igen, je predstavil delo Plesnega studia in na filmu pokazal, kako pri njih oblikujejo koreografijo tudi mladi plesalci z lastno ustvarjalnostjo. Pogovor je tekel o pomenu plesne vzgoje za otroke in težavah vključevanja plesne vzgoje v šolske predmete ter včasih premajhne kreativnosti učiteljev samih. Problemi so pogojeni s pomanjkanjem denarja tudi za tiste plesne dejavnosti, ki na šolah že aktivno delujejo. predstavi dovolj pošten in naj ne bi bil dovolj za uspeh že »znan« slovenski priimek, »stalno bivališče Ljubljana« itd. Prav na letošnjem srečanju ostajajo praznih rok skupine, ki so delale resno in kakovostno. Slika slovenskega gledališkega ustvarjanja bi bila hudičevo slaba, če naj bi bilo grosupeljsko srečanje njena smetana. K sreči pa obstaja v Sloveniji vrsta ljudi, ki so ne nazadnje pripomogli k razvoju gledališča, pa tudi njimi, ki se gredo alternativo. Ali zrna od plevela ne znajo ločiti niti tisti, ki so za to plačani in verjetno tudi strokovno usposobljeni? In prav takšni »strokovnjaki« so letos pomensko obrnili Linhartovo misel, kajti s svojim delom, gledanjem in omalovaževanjem resnega so začeli z gašenjem avtorjevega ognja. s plesno vzgojo ukvarjajo iz lastnega zanimanja. Pogovor, v katerem so sodelovale tudi Bojana Veber, psihologinja Zdravstvenegacentra, in Zora Ketiš, pedagoška svetovalka Zavoda SRS za šolstvo, in vzgojiteljice iz vrtcev ter učiteljice, se je zaključil z željo, da bi za plesno Srečanje članov gledaliških skupin občine Žalec bo letos drugič, v soboto, 24. junija 1989. Udeležile bi se ga naj vse delujoče skupine. Srečanje je razdeljeno v tri dele: ob 9. uri bo v domu DPD Svobode Griže gledališka predstava STARI GREHI v izvedbi DS Andraž in v režiji Franca Glavača. Po predstavi bo stekel strokovni pogovor med udeleženci in gosti srečanja — ■. predsednikom PZ GS Štefanom Žvižejem, selektorjem PZ GS Štefanom Volfom ter predsednikom in tajnikom občinske ZKO. V popoldanskem terminu pa poskrbljeno tudi za veselo razpoloženje. Vse gledališke skupine vabimo, da čimprej prijavijo svojo udeležbo, najkasneje pa do 19. junija. Jock REVOLUCIJA V KRALJESTVU BONBONOV je igrica, ki so jo v tem šolskem letu pripravili mladi člani dramskega krožka na osnovni šoli Peter Sprajc-Jur Žalec in v režiji Majde Jurač. Delo so pripravljali na odru žalskega kulturnega doma, kjer so se že tudi trikrat predstavili: v torek, 24. maja, ob 16. uri so zaigrali za novo sprejete mladince, v sredo, 25. maja, pa ob 8.30 in 10. uri za ostale učence žalske osnovne šole. Slovenski jezik hvalnica ali balada Tam, kjer nas je mati povila, tam je naš dom, domačija, domovina. Tam se učimo in naučimo edinega jezika, v katerem lahko izpovemo vse resnice in v katerem lahko prepoznamo laži. Jezik, ta naš polnokvrni in milozvočni slovenski jezik edini, s katerim se lahko borimo in za katerega se je vredno boriti. J Kljub žalostni usodi slovenstva, ki smo jo in jo še doživljamo, je pesnik pozval prisotne, naj živijo in uživajo v življenju. A. B. Vabimo vas. SOBOTA, 27. maja, ob 17. uri — TELOVADNICA OSNOVNE ŠOLE ŽALEC revija pevskih zborov društev invalidov celjsko-zasavske regije, sodeluje 15 pevskih zborov oz. preko 400 pevcev. REVIJO VODI JOŽICA OC-VIRK SOBOTA, 27. maja, ob 19. uri - ŠPORTNI STADION ŽALEC rock koncert ob dnevu mladosti, organizator OK ZSMS Žalec, nastopajo pa: EPIDEMIC-ZONE, THE BLUES CONNECTION, STRELNIKOFF, PHONE-BOX VAN DALS, THE JOUNG ONES. SOBOTA, 3. junija, ob 20. ur» — KINODVORANA PREBOLD koncert pihalnega orkestra DPD Svobode Prebold pod vodstvom Milana Posavca ter moškega pevskega zbora DPD Svobode Prebold pod vodstvom Draga Kumra. PRIREDITEV VODI JOŽICA OCVIRK. NEDELJA, 4. junija, od 10. do 23. ure — LETNO GLEDALIŠČE GRIZE POLETNI MIŠ-MAŠ — otroška in mladinska prireditev v organizaciji Svobode Griže. Ob 10. uri bo avdicija za javno radijsko oddajo Veseli tobogan, od 11. ure dalje pa bodo.nastopali najbolj znani slovenski ansambli, pevci in še čarovnik, pa Toff s svojim Moped showom, v programu pa je tudi cel kup presenečenj. Najmlajši se bodo zabavali pod mentorskim vodstvom s slikanjem, modelarjenjem in kiparjenjem, nastopili bodo lahko na odru sramežljivih, se sladkali s palačinkami, lučkami, sladoledom-.,. Plesno popoldne za mlade Otroci v vrtcih veliko bolj podoživljajo glasbo in svoja čustva izražajo z gibanjem, v šolah pa potem ni pravega nadgrajevanja predšolskega dela. Skoraj vse delo sloni na posameznikih, ki se vzgojo storili več, saj pomeni gibanje radost za človeka, zlasti še za otroka, ki ob gibanju uživa, doživlja, pri tem pa čuti potrebo po oblikovanju prostora s svojim telesom. ■tì n 'imm O strehi žalskega kulturnega doma je bilo že mnogo zapisanega. Problem si pač vsak razlaga po svoje, zato smo o njem brali iz različnih zornih kotov. Nihče ne more trditi, da streha tega velikega in pomembnega, zgolj iz sredstev občanov zgrajenega objekta ne predstavlja v programu občinske kulturne skupnosti in Svobode Žalec največji finančni strošek. Streha toči — je bilo slišati kot prvo ugotovljeno napako po otvoritvi. Marsikomu so šli lasje pokonci. V zvezi s tem je bilo tudi veliko sestankov med izvajalcem in investitorjem. Pri kulturni skupnosti je imenovana posebna strokovna komisija, ki ugotavlja vzroke zamakanja, istočasno pa se zadeva rešuje pravno preko sodišča. Seveda pa ob tem ne velja stati ob strani križem rok, razpravljati, in čakati na odločitev sodišča. KUD Svoboda Žalec je zadevo vzela v svoje roke in najela izvajalca, ki streho sanira v smislu preventivne zaščite. Istočasno pa se rešuje tudi problem prezračevanja, ki ni bilo izvedeno pri sami gradnji, misleč, da se bo »kakšen dinar prištedil«. Prištedil se je, a sedaj iz tistih nekaj prihrankov nastaja strošek, za katerega je treba zagotavljati denar tudi na račun druge dejavnosti, sredstev amortizacije in sredstev društva. Zopet na račun nečesa drugega! Morda pa bo na sodišču vendarle treba spregovoriti, zakaj je do tega prišlo. ŽALSKA NOČ 24. 6 Z novim televizorjem in videorekorderjem bodo v Občinski matični knjižnici dvakrat mesečno razveseljevali otroke, ob različnih prireditvah jim bosta popestrila program; predvsem pa bodo pričeli zbirati domoznanske video zapise, ki jih bodo ob posebnih priložnostih oziroma na željo bralcev tudi predvajali in izposojali. Bralci in delavci knjižnice se za pridobitev zahvaljujejo vsem delovnim organizacijam, ki so prispevale sredstva zanjo. TON* TO« PIONIRSKI Drugačen pouk Na naši šoli smo imeli učenci sedmih razredov gospodinjstvo in prvo pomoč Vsak razred je imel tak pouk dva tedna. Takrat nam ni bito treba misliti na obveznosti, ki jih imamo med tednom, saj nismo imeü nič domačih nalog. Razred je bil razdeljen na dve skupini, ki sta imeli pouk izmenično. Včasih smo lahko dolgo spali, ker se nam pouk ni pričel kot ponavadi. Prvi teden smo pri gospodinjstvu pripravili sadne kopre, obložene kruhke, francosko solato, sojine zrezke in palačinke Pripravljene jedi smo zato z veseljem pojedli, saj smo jih pripravili sami. Drugi teden pa smo izdelovali makete stanovanj. Tako smo lahko opremili stanovanje, kakor smo želeli. Pri prvi pomoči pa smo se učili prevezovati rane in nuditi prvo pomoč poškodovancu. Dva tedna smo se imeli lepo, vendar vse enkrat mine. tudi naše gospodinjstvo in pava pomoč. Tatjana Mikša. OŠ Žalec Pomladno prebujenje Ko se zjutraj zlatorumena sončna preproga razgrne p» travi, se rosne kapljice v tisočih barvah zableščijo in trata zablesti v lepoti Toplo sonce privabi prve pomladne cvetlice na plan. Omamne vijolice privabijo k sebi metulje. Snežnobeli zvončki cingljajo prozno v noč. da bi privabili zlate trobentice. Teloh je samotni bahač, ki kraljuje na obronkih gozdov. Zvečer, ko rdečkasto nebo obsije naravo, se ta prelepo zaiskri. Metulji se poskrijejo in cvetlice zatisnejo oči. Od tega prebujanja, vladanja in bahanja se cvetlice utrudijo v nekaj tednih. Utrujene odvržejo svoje cvetove in zaspijo do naslednje pomladi. Urban Arsenjuk, OŠ Žalec Ko je gospodinjil oče Oče, pa gospsodinja? Ne, kaj takega pa še ne! Ampak. tutfi to se zgodi. Mamica je imela že več let težave z žolčem. Tablete je jedla kot bonbončke, ki pa so ji vse manj pomagali. Zamenjala jih je ž injekcijami, nakar se je odločila, da bo odšla v bolnišnico. Oči je zjutraj odšel v službo, midva s sestrico v šolo, mama pa v bolnišnico. Ko sem prišel iz šole, je bilo v stanovanju vse mrzlo in pusto. Nisem vedel, kaj narediti Ali zakuriti in pogreti kosilo ali narediti nalogo? Kako dolgi sta bik dve uri, da je prišel iz službe oči, ki se je kar hitro znašel in kosilo je bilo hitro na mizi. »No, saj ni tako hudo, če mamice ni doma. Nato p>a ostane kup nepomite posode. Ja, kdo jo ponavadi pomije, nakrmi kokoš« in, zajčke, px>skrbi, da si pripraviva za naslednji dan na šolo? Naša mamica — gospodinja. Ampak ona je v bolnišnici. Začasna gospodinja je vendar oči. Saj se mu bo menda zmešalo.« Čez en teden se ni znašel več. Obiskali smo mamico v bolnišnici, ki nam je travedala, da je konec njenih težav in nam prakazala vrečko s kamenčki, ki so ji delali težave Vsa vesela nam je travedala, da se čez dan ali dva vrne domov. Oči se je nato doma še bolj zagrizel v delo. Pospravljal, čistil, pomival in kuhal. Kup umazanega perila je stlačil v pralni stroj in ga vključil. Toda groza, ko ga je hotel obesiti, je bilo vse pisano. Ni vedel, kaj narediti. Zelo je pogrešal mamico. Ko se je nato mamica vrnila, ji je rekel, da so gospodinje velike umetnice. Gregor Kovač, OŠ Griže Kje je naš jutri? Že nekaj časa je Kosovo najbolj »popularno« v vsej Jugoslaviji. Povsod v Jugoslaviji in skoraj po vsem svetu se je govorilo in pisalo samo o Kosovu. Zdaj so se zopet začele te maratonske seje in na njih tekmovanje, kdo bo o kakšnem predsedniku povedal kaj -najlepšega«. Včasih pa se želijo drug drugemu tudi prikupiti, nekatere pia celo povzdigniti med bogove. Kaj si res nihče več ne upa pogledati resnici v oči in po pravici povedati svojega mnenja? V tem sestavku želim jaz povedati moje mnenje. Ne zanimam se za politiko, vendar vsak večer gledamo posnetke sej in tam slišimo marsikaj novega, česar si prej niti misliti ne bi mogli. Kakor lahko vsak dan slišimo, Slovenci in naši politiki nismo prav nič zaželeni v drugih republikah. Na sejah smo lahko slišali ničkoliko pritožb čez slovenske politike. Med drugim sem nekje slišala, da Miloševič na sejah govori samo tisto, kar srno že slišali, da pa slovenski voditelji pravedo marsikaj novega. Še vedno bolj -slaven« od slovenskih pralitikov je trenutno Sli-pra Šuvar. Malo sem slišala o njem, vendar imam nasprotno mnenje od tistih, ki ga blatijo. Ko je imel nalogo, naj člane CK seznani s slabimi razmerami v Črni gori, je to seveda storil. Kmalu nato pa je v časopisih pisalo, da je govoril čez črnogorski narod. Mislim, da se je že marsikateremu praiitiku zgodilo kaj pradobnega. Na teh dolgih sejah je govorila tudi neka ženska, ki si je celo upala spregovoriti v svojem materinem jeziku — slovenščini. Povedala je, da je delavka v tovarni in da bi bilo bolj koristno, ko bi bila tisti čas v tovarni, kot p>a da tukaj posluša tisto, kar bi moralo biti že zdavnaj rešerno. Skoraj ne morem verjeti, da je lahko kdo izmed preprostih ljudi na takšni pramembni seji. Pred nekaj dnevi sem v Ljubljani opazila plakate. Na enem je pisa-lo: -Vsaka mladina bo dočakala svoj lepši jutri.« Ob tem sem si zastavila vprašanje: -Ali ga bomo tudi mi?« Med politiki so sami starejši ljudje, mladim pa ne pustijo, da bi prišli na njihova mesta. Špela PIDER OŠ Vransko KOTIČEK Ureja: Vladka Cerovšek Šviga, švaga Šviga, švaga čez dva praga. Trnka naša nam pomaga. Suče roke sem in tja, tako še pridna ni bita. Kuha, pere, čisti[ tika, zdaj je taka kot se šika. Igra ji je španska vas, čisti pere te za nas. Zdaj tako je pridna Tinka, Tinka, včasih pobalinka. Karmen Špiljak, OŠ Žalec Skrb za čisto okolje Kot drugod po šolah tudi učenci prebctdske šole skrbimo za čisto okolje, in sicer z očiščevalnimi akcijami. Teh seveda ne bi bilo potrebno veliko, če bi mi ne puščali sledi za sabo, pa tudi odrasli dostikrat niso nič boljši. Vsak oddelek ima določen prostor, Id ga mora očistiti. Pravimo mu »naša piarcela«. Eni čistijo park za šoto, drugi prostor pred šoto, tretji igrišče itd. Ko se ob koncu šolske ure oglasi šolski radio, vsi dvignemo glave v pričakovanju, kaj bomo dobrega slišali. Iz zvonika zaslišimo: »Obveščam vse učence in tovariše, da je danes očiščevalna akcija.« Kakor v zboru se pra razredu zasliši: »Uh, oh, shit.« Zazvoni. Takrat se nikomur ne mudi iz razreda. Zmigamo se šele na prigovarjanje nadrejenih. Začne se prepir, kdo bo vzel koš, kdo orodje — končno se odpravimo ven. Naš oddelek mora čistiti igrišče Km zelenico okrog njega. Fantje zavihajo rokave, zavrtijo metle, dekleta poberemo papirčke, vmes se pogovarjamo in naenkrat ugotovimo, da smo z delom gotovi. Presenečeni se spogledamo. »To pia je šlo hitro,« si mislimo. Spoznali smo, da te akcije niso tako grozne. Veseli smo, ko vidimo, da smo nekaj pametnega storili. BOJANA ŠTORMAN, OŠ Prebold Življenje, polno iluzij Zvečer se mHežem na posteljo in za-irmislljjeffDO! gtedairm v temo. Kar naenkrat irmii oči zatiijjejj© solze, še sama ne vem, zalkajj- PremiišlljjevaHa sem o današnjem zwiljjejmjju iira še zdaj me stiska prt srcu. Zakaj? NStnče m« ina to vprašanje ne bi znali odgovoriti Sama vem, da mi ni vseetn)©,, Btako je danes pri nas, politi-orii problem», vsesplošna kriza, pa čeprav limami komaj štirinajst let. Solz v ©čdfri imösem ümeüa zaradi spora z očetom,. ampak zaradi vzroka tega spora. Oče je posJIušafi dnevnik ali drugače: te doUgavezne potitioie komentarje in ravno med tem časom sva se s sestro spriii m začei glasneje govoriti. Na programmi je M »zanimiv« govor nekega polSitika in oče naju je ves besen poslali iz sobe. Ležim in premišljujem o teh zadevah. Na pogled sem morda deMle s šolskimi problemi, drugo pa ji jje deneta briga Vendar ni tako. Iz dneva v dan sem bolj zaskrbljena zaradi dogajjanjj,, pri reševanju katerih sem brez moči Počutim se kot barčica na razburkanem morju. Prepričana sem, da tudi maji vrstniki niso brezbrižni do teh stvari. Skrb* me. kako bomo živeli, če se bo tako nadaljevalo. Mogoče se bo nekaterim zdielo vse to smešno, a vendar se moje misli nehote ustavljajo ob teh neijjijbiti vsakdanjih dogodkih. Verjemite, da tudi nam otrokom ni • vseeno, kaj se dogaja. Dolgo smo verjeli v boljši jutri, toda prišli smo do grenkega spoznanja, da so to le iluzije. Damjana Breznikar, OŠ Prebold Na OŠ Vere Šlander Polzela je nastala zanimiva in praktično uporabna raziskovalna naloga Znamenita drevesa v parku Senek. Izdelale so jo učenke 7. razreda Sabina Plaznik, Silva Škoberne irii Andreja Švab z mentorico prof. Marinko Marovt. Naloga je bogato ilustrirana in opremljena s fotografijami dreves in dkugih znamenitosti Seneka — parka starega več sto let. Prikazana je zgodovina parka in posneto dejansko stanje. Praktično uporabnost pa dajejo nalogi konkretni predlogi za sanacijo in ureditev parka, da bi bil turistično zanimiv. Pri tem so se povezali z razionimi strokovnjaki, med drugim z dfipl ing. dendrologom Mihaelom Ogorevcem iz Vovčjega potoka. Raziskovalno nalogo bodo predstaviti na občinski raziskovalni skupnosti Mladi raziskovalec. Na siki: Mlade raziskovalke v razgovoru z Mihaelom Ogorevcem. T. TAVČAR Mladi tehniki na Vranskem Sedmo občinsko tekmovanje mladih tehnikov občine Žalec je bilo tokrat na Vranskem in okolici. Nastopilo je 130 mladih iz vseh osnovnih šol. Zmagovalci v iposa-meznih zvrsteh so postali : v spoznavanju proizvodnega procesa in sestavljanju konstrukcij z zbirko Fischer Grega Hodnik, Gš Peter Šprajc-Jur Žalec: v izdelavi iz- delkov iz lesa za dom z uporabo orodja klip-klap Mitja Dvornik in Simon Trnovšek iz OŠ Šempeter; pri avtomobilskih modelih na električni pogon Uroš Golaž iz OŠ Griže; pri ladijskih modelih Izidor Stakne iz OŠ Petrovče; pri izdelavi deltoidnih zmajev in tekmovanju v spuščanju Sebastjan Herodež iz OŠ Prebold; v pred- stavitvi in zagovoru uporabnih računalniških programov, vezanih na tehnično vzgojo, je zmagal Ferdinand Mogu iz OŠ Braslovče in pri računalniških programih vezanih na ostalo vzgojno izobraževalno delo in splošno uporabo, Arnej Galjot iz OŠ Braslovče. Na sliki : Pri izdelovanju zmajev. T. TAVČAR Drugo srečanje osnovnošolskih novinarjev Po prvomajskih praznikih je bilo na Polzeli srečanje nekdanjih osnovnošolskih novinarjevJlast-noglavcev, ki ga je pomagalo organizirati tudi DPD Svoboda Polzela. Nekdanje zavzeto ini ustvarjalno delo pri šolskem glasilu, s katerim so dosegli izjemne uspehe, je stkalo med njimi trdne vezi. O pobudah za to srečanje je njihova mentorica Valerija Pukl takole povedala: »Delo pri krožku na šoli je bilo nekdaj silno zanimivo, družile so naš številne skupne ideje in cilji, tako smo povsem spontano ostati v stikih tudi preko šolskega praga. Danes so se zbrali najstniki pa tudi tisti, ki so že presegli dvajseto leto. Med njimi pa je naša najbolj priljubljena mentorica dr. Manca Košir, ki nas je nekdaj ne le usmerjala pri strokovnem delu., temveč nas je s svojim pristnim in človeško toplim odnosom izredno motivirala in nas na- vedla tudi v razmišljanje o vseh življenjskih vrednotah. Začutili smo njen iskren pristop, zato je ostala v naših srcih. Današnje srečanje je torej daleč od formalne prireditve; njegov osnovni namen je vzpostaviti sproščen dialog z mladimi o njihovih osebnih videnjih sveta in sploh problemih, ki jih na poti odraščanja doživljajo. Prav tega pa smo vsi v današnjem času še kako potrebni« TONE TAVČAR ^ Junij na osnovni šoli Žalec Po dolgih mesecih napornega šolskega in izvenšolskega dela se je od septembra do maja zvrstilo kar precej prireditev, srečanj in tekmovanj tudi na osnovni šoli Peter Šprajc-Jur Žalec. Pred zaključkom šolskega leta pa učenci in učitelji vabimo še na dve prireditvi, in sicer: • 9. junija na KONCERT ŠOLSKIH ZBOROV, povezan s točkami recitatorskega krožka. Naš mladinski zbor se je na republiški reviji uvrstil med osem najboljših zborov, te dni pa se je udeležil tudi zveznega mladinskega tekmovanja v Celju. Oba zbora iKra nonet pod vodstvom Zdenke Markovič pa bi se želeli predstaviti tudi pred domačim občinstvom. • 13. junija pa bo ODPRT DAN ŠOLE, ko se bodo ob 18. uri v telovadnici šoile, z raznimi te-lesnovzgojnimi, plesnimi in igralnimi točkami predstavili učenci vseh razredov, v večnamenskem prostoru pa bodo razstavljeni izdelki učencev in videoposnetki o šoli v naravi ter raznih tellesnov-zgojnih akcijah. M. J. Sindikalne športne igre so si nadele lani srebrni jubilej — 25 let in so najbolj organizirana množična rekreativna dejavnost v občini. Rekreacija delovnih ljudi in občanov pa niso samo sindikalne športne igre. Med številnimi oblikami rekreacije naj omenimo obratne in medobratne športne igre v delovnih organizacijah, številne trim akcije (planinarjenje, kolesarjenje, hoja in tek), zimski in letni oddih, različne športne igre in še bi lahko naštevali. Forto Turk na Žuža, TT Prebold; in Tatjana Krnjak, SIP Šempeter; zapis je v odsotnosti Toneta Vrabla pripravil Janez Kroflič. Forto Turk: »Da je rekreacija pomemben element za ohranjanje zdravja in dobrega fizičnega počutja, smo se v sindikatih zavedali že tedaj, ko smo se odločili za organiziranje sindikalnih športnih iger. Ne smemo pa pozabiti, da te igre veliko prispevajo k boljšemu medsebojnemu poznavanju in povezovanju. Zato občinski svet podpira to organizacijsko in Tatjana Krnjak Mar postajamo športen narod? Kakšni so pogoji za organizirane in individualne oblike rekreacije, kakšna je pripravljenost odgovornih za organizirane oblike rekreacije v delovnih organizacijah. Zakaj rekreacija in oddih delovnih ljudi nista bolj povezani? To so nekatera vprašanja, ki smo si jih zastavili na okrogli mizi, rdeča nit pogovora pa je bila rekreacija za zdravo telo in boljše delo. V pogovoru so sodelovali: Forto Turk, Občinski sindikalni svet, Vinko Banovšek, predsednik komisije za sindikalne športne igre, Smilja- finančno najbolj množično obliko organizirane rekreacije delovnih ljudi. Komisije in njihovi predsedniki vestno vodijo igre, pomagajo pa nam tudi delavci telesnokultur-ne skupnosti. Številnim posamez-nikom-organizatorjem rekreacije in sindikalnih športnih iger želim izreči priznanje in zahvalo, za tiste, ki pa še vedno stojijo ob strani, pa naj bo ta okrogla miza spodbuda in vabilo k sodelovanju. Vinko Banovšek: »V začetku so bile sindikalne športne igre enodnevne in ne tako množične, kot so sedaj. Za srebrni jubilej smo načrtovali več kot tri tisoč sodelujočih, česar pa žal nismo Strelci Juteksa Žalec najboljši v Sloveniji MLADEN MELANŠEK (Juteks Žalec) — najboljši strelec z vojaško puško v Sloveniji. Foto: T. TAVČAR ki bo 4. julija v Boru. Iz Slovenije bo nastopilo deset posameznikov in dve ekipi. Med posamezniki je imenitno streljal Mladen Melanšek, ki je s 191 krogi dosegel nov slovenski rekord za dva kroga, drugi je bil klubski kolega Smerkolj s 188 krogi, 7. Klovar s 178 (vsi Juteks Žalec), 18. Osep 173 (Šempeter), 21. Kralj 171 (Braslovče), 23. Zagoričnik 171 (Šempeter) itd. Za odlične strelce Juteksa Žalec in za trenerja Janka Melanška je predsednik skupščine Žalec Ludvik Semprimožnik pripravil sprejem, katerega so se udeležili tudi predstavniki pokrovitelja ekipe Juteksa Žalec, TKS in Zveze telesnokulturnih organizacij Ob tej priložnosti so jim izročili skromna darila. TONE TAVČAR j £$!H -c': Ribiči so tekmovali V okviru tekmovalnega programa za leto 1889 je ribiška družina ob prvomajskem praznovanju pripravila ribiški tekmovanji. Ha prvem so se pomerili člani in mladinci, tekmovanja pa se je udeležilo petdeset članov in deset mladincev, premočno pa je zmagal Franc Knez. Kljub slabemu vremenu pa se je tradicionalnega prvomajskega srečanja udeležilo 19 veteranov in 18 mladincev. Zmaga-la je izkušenost, saj so prva tri mesta osvojili: Jože Turnšek, Venčeslav Bäuerin Martin Zemljak. Najboljši mladinci so prejeli praktična darila. Tekmovanje, ki so ga ocenjevali sodniki domače družine, je potekalo v prijateljskem, toda tekmovalnem Naslednji mesec bodo pripraviti najprivlačnejše in najštevilnejše tekmovanje za ribiškega carja, ki bo ravno tako kot vsa ostala tekmovanja potekalo pri jezeru v Preserju. i. Jurhar Na strelišču Struževo pri Kranju je bilo letošnje republiško ekipno in posamično prvenstvo v streljanju z vojaško puško. Strelci Juteksa Žalec so že drugič zapored postali republiški prvaki. Tako je ekipa v sestavi Malenšek, Smerkolj, Škodnik izboljšala svoj dosedanji republiški rekord za štiri kroge, nov republiški rekord za dva kroga pa je izboljšal Melanšek. Odlično je streljal tudi Klovar. Na tekmovanju so nastopili še strelci SD Braslovče in Šempeter. Vrstni red ekip: 1. Juteks Žalec — 545 krogov (nov republiški rekord), 2. Celje — 542, 3. Kovinar Štore — 522... 6. Šempeter — 509,... 12. Braslovče — 480 krogov itd. Skupaj je nastopilo 27 ekip s 102 strelcema. Ekipa Juteksa Žalec bo tako nastopila na državnem prvenstvu, uresničili. Zadnji dve leti beležimo manjše zanimanje za sindikalne športne igre, kar je predvsem posledica padca standarda, pomanjkanja finančnih sredstev v delovnih organizacijah, predvsem pa je pripravljenost posameznikov in še zlasti odgovornih dejavnikov popustila. Komisija za organiziranje sindikalnih športnih iger se trudi, vendar je nemočna, če za igre ni zanimanja in kadrov, ki bi morali izvajati zastavljene programe. Sicer pa sindikalne športne igre delimo v tekmovalni in rekreativni množični del. Število so- Vinko Banovšek delujočih ekip se stalno spreminja, zabeležili smo jih že tudi petdeset. V zadnjem obdobju smo vključili tudi upokojence. Z biltenom, ki ga izdajamo po vsakem tekmovanju, smo precej izboljšali informiranje.« Tatjana Krnjak: »V delovni organizaciji SIP je zaposlenih 923 delavcev, od tega kar 600 žensk, z rekreacijo v sindikalnih igrah se aktivno ukvarja 12 odstotkov delavcev, kar je glede na pomen se- veda premalo. Imamo komisijo, ki delo opravlja amatersko, osnovna organizacija sindikata nam pomaga moralno in tudi materialno. Redno sodelujemo v sindikalnih športnih igrah, žal pa v posameznih panogah vedno eni in isti. Tudi pri nas jih sodeluje vedno manj, saj delavci zaradi slabega socialnega položaja svoj prosti čas namenjajo za dodatno delo in zaslužek. Imamo pa tudi premalo podpore odgovornih delavcev v obratih. Žal se ne zavedajo pomena rekreacije, ki lahko precej prispeva k boljši delovni storilno- Smiljana Žuža sti. V sindikalnih športnih igrah smo že vrsto let uspešni, trikrat pa smo osvojili prehodni pokal. Najuspešnejši v občini smo bili tudi lani. Sicer pa imamo tudi kolesarsko in tenis sekcijo, pred kratkim smo ustanovili strelsko družino, organiziramo pa tudi, obratne igre. Med delavci je več zanimanja za rekreativni kot tekmovalni del. Marsikdo se namreč ne čuti sposobnega za tekmovanje.« Ša h - Šal li - Šal h Šahisti občine v Vinski gori Šahovska sekcija Partizana Vinska gora je s pomočjo ZTKO Žalec pripravila prvi letošnji občinski šahovski turnir posameznikov, na katerem je zmagal Jože ZORKO z 12.5 točkami pred Karlijem TURKOM in mladim Andrejem KAMPUŠEM, vsi ŠK Žalec, šele četrti je bil Jože ŠTORMAN, ŠK Šempeter. Regijsko moštveno prvenstvo Regionalna šahovska zveza Celje je pripravila regijsko moštveno prvenstvo za leto 1989. Nastopile so le tri ekipe, in sicer iz Žalca, Rogaške Slatine in Šempetra. Zmagala je ekipa ŠK Savinjčan iz Šempetra pred ekipo Rogaške Slatine in drugo ekipo ŠK Žalec. Tako se bodo sedaj šahisti ŠK Savinjčan iz Šempetra pomerili v kvalifikacijah za uvrstitev v republiško ligo in če bodp uspeli, bo to zanje vsekakor velik uspeh. 80 let šaha v Žalcu V Žalcu bodo v začetku oktobra pripravili turnir v počastitev dveh ustanoviteljev organiziranega igranja šaha v kraju, in sicer Rajka Vrečarja in Roberta Sinice, ko so potegnili prve organizirane poteze šaha pred osemdesetimi leti. Prvi mednarodni turnir je bil leta 1912. V vsem tem obdobju so žalski šahisti dosegli veliko pomembnih uspehov, eno sezono pa so igrali celo v II. zvezni ligi, pa tudi sicer so zadnja leta med boljšimi v Sloveniji, za kar gre vsekakor zasluga Mitji Urisku, Franciju Brinovcu, Karliju Turku, Branku Pipalu in ostalim. Marjan Črepan — mednarodni mojster Fide mojster Marjan Črepan iz Petrovč je s prvim mestom na mednarodnem turnirju v Malem Lošinju in drugim mestom v Poreču, kjer je nastopilo 58 šahistov iz petih držav, osvojil normo in dovolj rating točk mednarodnega mojstra, kar v naši regiji ni uspelo še nobenemu šahistu. Čestitamo. Jože Grobelnik Vsi na kolo_____________________________________ Akcija bo 28. maja s pričetkom ob 8. uri Ena od aktivnosti; ki jo organizira Zveza telesnokulturnih organizacij Žalec v okviru akcije Razgibajmo življenje, in sicer kolesarjenje, bo potekala letos 28. maja od 8. do 11. ure. Glede na to, da postaja akcija vse bolj priljubljena, pričakujejo letos veliko udeležencev, pripravili pa so jim kar dve progi, in sicer bo prva pote-kala iz Žalca (Hmezad) preko Petrovč (OŠ), Kasaz, Griž (dom Svobode), Šešč (Lokavec), Prebolda (Kmetijska preskrba), Šešč, Šempetra (Rimske nekropole) in Vrbja nazaj v Žalec. Druga proga se bo pričela na Polzeli (OŠ), potekala bo preko Rečice ob Paki (avtobusna postaja), BrasJovč (spomenik NOB), Gomilskega (OŠ), Zakla in Pariželj nazaj na Polzelo. Na prvi progi so vstopne postaje in kontrole na vseh navedenih krajih, razen v Kasazah, na drugi progi pa so vsi kraji, razen Zakla in Pariželj, hkrati vstopne postaje in kontrole. Akcija se bo pričela ob 8. uri, čeprav bo organizator sprejemal prijave do 9. ure. Kolesarji se lahko vključijo v akcijo tudi na vstopnih postajah, vsi, ki bodo prevozili progo, pa bodo prejeli spominsko priponko, izžrebanih pa bo tudi nekaj praktičnih nagrad, imena nagrajencev pa bomo objavili v naši naslednji številki junija meseca. Ker akcija šteje v tekmovanju Sindikalnih športnih iger za program množičnosti, organizatorji pričakujejo veliko udeležbo, predvsem kolesarjev iz organizacij združenega dela. Akcija pa bo potekala ob vsakem vremenu. V. Cerovšek Vinko Banovšek: »Prav zato smo se pred leti odločili, da ločimo tekmovalni del od rekreacije, ki je postala najbolj množična. Pa tudi tekmovalna vnema udeležencev iger je prevečkrat povzročala vročo kri. Za sodelovanje v množičnosti smo pripravili kartončke, sodelovanje upoštevali pri točkovanju, žal pa smo morali zaradi tega, ker nam kartončkov niso vračali, s tem prenehati.« Smiljana Žuža: »Naš kolektiv je tudi pretežno ženski. V sindikalnih športnih igrah smo bili vedno med boljšimi. Med vodilnimi imamo razumevanje, ker pa je po njihovem mnenju prvo delo, se iger lahko udeležujemo le v prostem času. To pa nam seveda povzroča tudi precej težav. Pri nas smo pred leti organizirali obratna tekmovanja ob praznovanju praznika podjetja, zanje je bilo veliko zanimanja, zadnja leta pa tega ne organiziramo več. Organizacija rekreacije in sindikalnih športnih iger zahteva veliko organizacijskega dela, za kar bi potrebovali poklicnega referenta. Tako pa je ta dejavnost odvisna le od volje in pripravljenosti posameznikov. Ugotavljam, da nimamo privzgojenega čuta za rekrea- cijo, korenine segajo že v osnovno šolo. Ko se z mladimi delavci pogovarjamo in jih vabimo k sodelovanju v tekmovalnem delu, največkrat dobimo odgovor, da posamezniki ne poznajo športnih iger.« Forto Turk: »Skrb za zdravje delavcev je mnogo širša zadeva. Sindikalne športne igre so samo eden od pomembnih elementov. Delavci se precej več ukvarjajo z rekreacijo kot kažejo statistični podatki. Koliko jih smuča, kolesari, planinari niti nimamo natančnih podatkov. Letni oddih je prav tako sestavni del te dejavnosti, je pa žal v organizacijah preveč ločena. Delavci, ki skrbijo za letni in zdraviliški oddih, slednji se je precej razmahnil, bi morali skrbeti tudi za vsakodnevno rekreacijo. Pri tem mislim tudi na rekreacijo na delovnem mestu, ki je žal tudi zamrla« Razgovor za okroglo mizo je bil zanimiv, vsega ni mogoče zapisati. Njeno sporočilo in namen pa je, da moramo rekreaciji delavcev namenjati več pozornosti, saj predstavlja pomemben prispevek delovnemu učinku in produktivnosti. mmm mmm mmm m MODNA KONFEKCIJA PREBOLD vabi k sodelovanju sodelavke za opravljanje del in nalog KONFEKCIONAR - ŠIVILJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje pogoje: — IV. stopnjo strokovne izobrazbe za konfekcionarje (oz. poklicno šolo za šivilje ali krojačice — eno leto delovnih izkušenj Nagrajevanje je po učinku z možnostjo dobrega zaslužka. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev o strokovni izobrazbi je treba poslati v 8 dneh na naslov: »MIK« modna konfekcija Prebold, Splošno kadrovska služba, 63312 Prebold. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15-dneh po končani izbiri. V Preboldu so že tretjič igrali člani športne sekcije društva slovenskih duhovnikov. Lani so tu igrali s člani uredništva Mladine, pred kratkim pa ponovno »revanš« tekmo s preboldskimi mladinci oz. Partizanovci, ki so jih v prvi temi premagali. Tokrat so bili boljši duhovniki in zmagali z rezultatom 5 :3. Tekma je bila dobro organizirana, spremljana s pravim komentatorskim prenosom in spodbujana s številnimi navijači. Vsekakor dogodek, ki je prispeval svoj delež k razbijanju pregrad in k demokratizaciji naše družbe. D. N. Strelstvo Občinsko prvenstvo pionirjev — MK puška V nedeljo, 7. maja, so se na novem strelišču za MK puško v Šempetru pomerili pionirji in pionirke naše občine. Tekmovanja so se udeležile ekipe Šempetra, Žalca in Liboj. Ekipno je prvenstvo osvojila ekipa SD Juteks Žalec s 664 krogi (Vošnjak, Plazovnik, Klovar) pred ekipo SD Šempeter s 474 krogi in ekipo Liboj s 457 krogi. Pionirji posamezno: Simon Vošnjak — 229 krogov, Robi Plazovnik — 216 krogov in Aleš Klovar — 199 krogov, vsi SD Juteks Žalec; pionirke: Renata Flego — 232 krogov, Mateja Derstvenšek — 196 krogov in Janja Habjan s 180 krogi (vse SD Juteks-Žalec). Regijsko pionirsko prvenstvo — MK puška V Celju so 9. maja tekmovali pionirji naše regije, in sicer iz Laškega, Celja in Žalca, čeprav sta se tekmovanja udeležili le ekipi Celja in Žalca. Tekmovali so v disciplinah leže in v trosta-vu. Ekipno je leže zmagala SD Celje s 705 krogi pred SD Juteks Žalec s 702 krogom, pa tudi v trostavu je bila boljša ekipa Celja, in sicer s 646 krogi pred SD Žalec s 558 krogi. Posamezno je bil leže najboljši Marko Dobovičnik iz Celja za 248 krogi, pred Alešem Klovarjem z 243 krogi in Robijem Plazovnikom z 240 krogi. Tudi v trostavu je bil najboljši Marko Dobovičnik z 229 krogi pred Markom Seršenom, prav tako iz Celja, z 215 krogi; in Robijem Plazovnikom, SD Žalec, z 213 krogi. J. Pukmajster Cestno-prometna problematika Vse pogostejši promet na naših že tako obremenjenih cestah ne dela problema le delovnim organizacijam, ki skrbijo za vzdrževanje cestno-prometnih površin, temveč tudi vsem, ki so posredno ali neposredno povezani oz. odgovorni za dogajanja na voznih površinah. Bencinski dinar, kot temu rečemo, ki bi ga naj dobili upravljalci cest, se je enostavno izgubil oziroma je bil ves čas neznaten, tako ni denarja niti za pravilno vzdrževanje obstoječih cest, še bolj pa kasnimo z izgradnjo novih avtocest. Izvajalci zato le več ali manj krpajo že za vožnjo nevarne odseke. Zamujajo pa tudi že z označbo voznih površin, kar pa ni le problem naše občine, temveč širše skupnosti, ki bi se morala bolj zavedati vse večje nevarnosti vedno gostejšega cestnega prometa. Lani je bilo v občini obnovljenih ali asfaltiranih več kilometrov cestnih površin. Večinoma so bila dela opravljena s krajevnimi samoprispevki, prispevki občanov in udarniškim delom ter pomočjo sisa za komunalo in ceste, in sicer v Galiciji, Libojah, na Polzeli, Ponikvi in v Šeščah. V okviru občinskega praznika na Vranskem je bila urejena cesta skozi trg in več krajših odsekov, večja dela pa so bila opravljena le na cesti •Latkova vas—Prebold. Vse to je glede na potrebe malo, vendar dovolj skozi prizmo financiranja Ozko grlo je tudi cesta Levec— Zajasovnik, saj je bilo na tem odseku kar 63 prometnih nezgod, kar je več kot dve na kilometer cestišča; trideset oseb je bilo laže poškodovanih, 43 huje, pet pa se jih je končalo s smrtjo. Tudi magistralna cesta Arja vas—Zg. Črnova je preobremenjena, saj je bilo na njej lani 27 prometnih nezgod, v katerih je bilo 25 laže poškodovanih, 13 pa hudo, trije pa so zaradi poškodb umrli. Skupaj je bilo lani 189 prometnih nesreč, kar je za 34 manj kot v letu poprej. Najpogosteje so bili v njih udeleženi vozniki osebnih vozil, kar v 108 primerih, vozniki koles z motorji v 36 primerih vozniki motornih koles v 13 primerih, vozniki tovornih vozil v 12 primerih itd. Najpogostejši vzrok za te nezgode so bila neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje, vožnja po levi strani cestišča, vožnja pod vplivom alkohola itd. Upajmo, da bo akcija »Minus deset odstotkov«, ki poteka tudi v naši občini, zmanjšala število prometnih nezgod, za kar pa bo potrebna še večja pazljivost in pravilno obnašanje vseh udeležencev v prometu. J. Koštomaj Varnostne čelade Obvezne za voznike koles z motorji in njihove sopotnike Zaradi vedno slabšega stanja cestno prometnih površin in povečanja števila nesreč je bil v Uradnem listu SFRJ, št. 50/88 objavljen nov zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki je pričel veljati 12. oktobra preteklo leto. Zakon med ostalim obravnava tudi promet s kolesi, koles z motorji in motornimi kolesi v členih 99 in 100. V slednjem pa je novost o obvezni uporabi varnostne čelade za voznika motornega kolesa in kolesa z motorjem in njegovega sopotnika. Če voznik ne uporablja varnostne čelade, se kaznuje z denarno kaznijo na kraju samem, in sicer v višini 20.000 dinarjev. Določba zakona začne veljati 1. julija letos. Denarna kazen se je zaradi nenehnega padanja vrednosti dinarja res izničila, vendar pa so š pridom izkoristili zakonski predpis proizvajalci varnostnih čelad, ki so založili tržišče. Cene čelad so okrog poldrugi milijon dinarjev, vrtoglave torej. Kakorkoli že, zakonske določbe bodo začele veljati s 1. julijem in naj bodo predpisane čelade še tako drage, je lastna varnost vendarle na prvem mestu, seveda, če se boste hoteli voziti s prevoznim sredstvom, za katerega je varnostna čelada tudi predpisana. Jernej Koštomaj Prometna varnost Križišče v Dolenji vasi Letos poteka akcija za zmanjšanje prometnih nesreč. Eno od pomembnih ukrepov pa je nedvomno reševanje problematičnih in nevarnih točk na naših cestah. Med te vsekakor spada tudi križišče v Dolenji vasi. Sedaj resnično dobra cesta iz Groblje do tega križišča se tu precej zoži, za nameček pa je križišče še zelo nepregledno, k čemur prispeva največ lesena uta. Z ustreznim dogovorom z lastnikom bi se to verjetno dalo rešiti in narediti, da bi bil ta del cestnega odseka bolj varen. Odlaganja naj ne bi bilo, saj je lahko že jutri prepozno. D. N. / t Občinsko tekmovanje ŠŠD v atletiki Občinska tekmovanja ŠŽD v atletiki se je udeležilo kakih 200 mladih iz vseh osnovnih šol občine. Zmagovalci v posameznih disciplinah so postali: mlajše pionirke: višina — Jasna But (Žalec) 1.30; daljina: Nataša Jurgec (Žalec) 4.58; met žogice Natalija Talan (Prebold) 43,00 ; 60 m: Nina Golob (Žalec) 8,6; 300 m: Albina Kveder (Griže) 48,7; 600 m: Vanja Dolar (Žalec) 1:56,4. Starejše pionirke: višina: Simona Dušak (Žalec) 1,35; daljina: Ines Skubic (Žalec) 4.39; suvanje krogle Aleksandra Turnšek (Braslovče) 9,60, met žogice: Klavdija Cokan (Griže) 50,90; 60 m: Vesna Bratuša (Žalec) 8,6; 300 m: Marjeta Jovan (Griže) 48,4; 1000 m: Mirsada Suljanovič (Prebold) 3:12.2. Mlajši pionirji: višina Simon Krčmar (Žalec) 1.50; daljina: Aljoša Brinar (Prebold) 5.75; met žogice: Aleš Marko (Braslovče) 52,30; 60 m: David Baloh (Prebold) 8,3; 300 m: Peter Ahčan (Žalec) 40,5; 600 m: Tomi Vaši (Žalec) 1:36,8. Starejši pionirji: višina Robi Oblak (Žalec) 1.70; daljina: Aljaž Novak (Žalec) 5,86; met žogice: Simon Vošnjak (Žalec) 61,80; suvanje krogle: Jure Andoljšek (Braslovče) 11,39; 60 m: Lojze Lazar (Braslovče) 7,7; 300 m: Tomaž Medved (Žalec) 39,7; 1000 m: Aleš Kitek (Griže) 2:48,5; štafeta 4 x 100 m: Žalec I. 49,4 (Hodnik, Medved, Rojc, Kurent) itd. TONE TAVČAR @ Hmezad DO STROJNA, n. sol. o. ŽALEC TOZD PKM Komisija za delovna razmerja TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije objavlja prosta dela in naloge: 1. upravljanje-s parnim kotlom (1 delavec) 2. mizarska opravila (4 delavci) Za opravljanje del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1 — končana osnovna šola, izpit za kurjača parnih kotlov — izpit iz varstva pri delu — 2 leti delovnih izkušenj pod 2 — končana IV. stopnja zahtevnosti — lesarska šola — mizar — izpit iz varstva pri delu — 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje za objavljena dela bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kadrovski službi Hmezad DO Strojna Žalec, Šlandrov trg 20. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. upokojitvijo 1968 je bila na Vajeniški šoli v Celju. Kot invalid se je leta 1969 pridružil ustanoviteljem republiške zveze Društev invalidov v Ljubljani. Leta 1970 je postal predsednik novo ustanovlje-nega društva invalidov v občini Žalec in ostal na tem mestu celih deset let. Pod njegovim vodstvom je društvo evidentiralo invalide v občini in začelo izpolnjevati program varstva in zaščite invalidnih ljudi Uvedena je bila brezplačna pravna pomoč invalidom, razne oblike socialnih pomoči, razvijala se je kulturno-zabavna in športno-rekreativna dejavnost. France Lužnik je bil znan kot organizator številnih zanimivih izletov. Opravljal je razne funkcije v republiški Zvezi društev invalidov in bil član republiških, medrepubliških in zveznih delegacij. Z bogatim znanjem in izkušnjami je bil vseh dvajset let trdna opora v našem humanem in socialnem invalidskem delovanju, in ne le v Žalcu, ampak tudi v sosednjih občinskih društvih invalidov, kjer je bil cenjen in spoštovan. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, med drugim posebno priznanje Zveze delovnih invalidov Jugoslavije kot eden najzaslužnejših funkcionarjev Zveze društev invalidov Slovenije. V spominu nam bo ostal kot dober tovariš, skromen in razgledan, ki je rad pomagal povsod. Društvo invalidov Žalec Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite, kako trpela sem. in večni mir mi zaželite. (Narodna) V SPOMIN Minilo je leto dni, od kar ni več med nami Malči Lukman Za njo je ostala velika praznina in neizmerna bolečina, ki je ne more nihče nadomestiti. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. France Lužnik Boleče je odjeknila vest, da nas je zapustil France Lužnik. Upali smo, da ga bo njegova neizmerna volja do dela, saj je še v mesecu marcu vodil skupščino društva invalidov v Žalcu, uspela iztrgati zahrbtni bolezni. Rodil se je 28. junija 1912 v Borovljah. Kot prosvetni delavec je v svoj vsakdan vtkal obilo topline do sočloveka in ta je postala vodilo vsega njegovega življenja. Opravljal je različna družbenopolitična dela v organih družbenega upravljanja. Znan je bil tudi kot športnik, ljubitelj planin, zlasti pa kot dolgoletni smučarski funkcionar v Celju. Po vojni je bil nekaj časa uslužbenec OLO Celje, pozneje načelnik oddelka za napredek obrti in komunale na Okrajni obrtni zbornici v Celju. Zadnja zaposlitev pred invalidsko Mož Stane Dežurstvo na vodovodu Dežurni monterji za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec od 22. 5. do 29. 5. 1989 Jakob OLIP, Pongrac 21 od 29 5 do 5 6 1989 Bogdan PANTNER, Polzela 209 od 5 6 do 12 6 1989 Marko DOLINAR, Griže 35 od 12 6 do 19 6 1989 Vlado ŠUPER, Vel. Pirešica 5/e od 19 6 do 26 6 1989 Tone JAGER, Prebold 62/a, tel.: 723-097 Opomba: Dežurni se nahaja v DO Komunala od 12. do 12 30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik), ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila o okvarah lahko oddate tudi v nabiralnik pri sedežu DO. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Ivana Lipičnika iz Latkove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence ali namensko darovali denar ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala govorniku, gasilcem GD Groblja, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedija Jožeta Lednika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, poklonili vence in cvetje, izrazili sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju ortopedskega oddelka celjske bolnišnice za lajšanje bolečin v času težke bolezni, govornikoma Konradu Križniku in Stanetu Lavrincu za besede slovesa, godbi na pihala iz Liboj, pevskemu zboru DPD Svobode Liboje in Petrovč ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Anica, sinova Slavko in Jože z družinama in ostalo sorodstvo Srce človeško pa je godalo, življenje umetnik, ki svira na njem. Bo jokalo, pelo. nemirno igralo. Dokler se ne zgrudi smrti v objem. (TUčka Turk) ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Matilde Turk roj. Derča iz Trnave se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, se od nje poslovili in ji poklonili cvetje, darovali v dober namen ter izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi govorniku KS Trnava, GD Trnava, pevcem in duhovniku za lep obred. Žalujoči: Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame in prastare mame Rozalije Cilenšek roj. Puncer iz Malih Braslovč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem, sodelavcem DO Kmetijstvo Žalec — TOZD Kmetijstvo Latkova vas, DE Žovnek ter braslovškemu pevskemu zboru. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, darove v cerkvi, sočustvovanje z nami in za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova in hčerke z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Jožefe Videc iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi duhovniku iz Griž za opravljen obred, godbi na pihala iz Zabukovice in tovarišu Grobelniku za poslovilne besede ob grobu. Žalujoči: hčerka Irena in sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo Mlada družina išče dobre ljudi, ki bi ji začasno odstopili v najem manjše stanovanje na Polzeli, v Braslovčah ali v bližnji okolici. Javite k Tanjšek, Podvin 20, Polzela. Dvosobno stanovanje najamem v Žalcu, Celju ali okolici. Telefon: 713-211, int. 223. ali 724-068 Križišče v Dolenji vasi 12 — SAVINJSKI OBČAN — maj 1989 Iz miličnikove beležnice Prometne nezgode Dne 4. aprila je ob 18.15 na lokalni cesti v Gotovljah voznik os. avtomobila CE 252-423 Bogdan CVIBOVŠEK zaradi nepravilnega prehitevanja zadel peško Katjo HOJNIK, ki se je pri tem laže poškodovala. Dne 5. aprila se je ob 17.40 v Kasazah zaradi neprimerne hitrosti poškodoval voznik os. avtomobila CE 206-379 Ivan KOŠIR iz Pongraca, ki je bil v nezgodi tudi huje poškodovan, nastalo pa je tudi za 4 milijone dinarjev materialne škode. Dne 15. aprila se je ob 10. uri na magistralni cesti Arja vas— Titovo Velenje v Vinski gori zaradi nepravilnega prehitevanja voznika os. avtomobila CE 256-763 Ivana PESJAKA pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil voznik huje poškodovan, nastalo pa je tudi za 40 milijonov materialne škode. Zaradi poškodb je voznik 30. aprila v mariborski bolnišnici umrl. Dne 27. aprila je ob 9. uri na magistralni cesti v Šempetru voznik os. avtomobila KR 114-846 Otmar POTOČNIK zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo CE 257-773 Jožeta BELAKA, ki je pri bencinski črpalki zavijal levo. V trčenju je bila laže poškodovana sopotnica v DELAKOVEM vozilu Neža PESTIVŠEK, na vozilih pa je nastalo za devet milijonov dinarjev materialne škode. Tega dne je ob 13.15 na magistralni cesti v Sp. Črnovi voznik osebnega avtomobila MB 206-309 Adolf KUKOVEC zaradi neprimerne hitrosti zapeljal izven cestišča, trčil v avtobusno postajališče in obstal v obcestnem jarku. Nastala je le materialna škoda, ki znaša na vozilu pet milijonov, na avtobusnem postajališču pa dva milijona dinarjev. Dne 29. aprila je ob 5.20 na regionalni cesti v Založah voznik os. avtomobila LJ 565-315 Martin OGRIN zaradi neprimerne hitrosti v nepreglednem ovinku zapeljal izven cestišča, vozilo pa se je pri tem prevrnilo v potok Ložnico. Voznik se v nezgodi ni poškodoval, nastalo pa je za 30 milijonov dinarjev materialne škode. Kazniva dejanja V noči na 10. april je neznani storilec Ivanu TEKAVCU z Gomil-skega demontiral z nakladalke obe sprednji kolesi. To noč je neznani storilec s parkirnega prostora pred stanovanjskim blokom na Polzeli 205 Anici PRESKER z osebnega avtomobila jugo coral 55 demontiral in odnesel komplet koles. Dne 10. aprila so na oddelku žalske Name zalotili pri kraji hlač neznano žensko, za katero so kasneje ugotovili, da gre za L. S. iz Prebolda 127/c. Tega dne je Franc LEVAR iz Podgorja pri Letušu pogrešil slabo varovano malokalibrsko puško, za katero so nato ugotovili, da so jo shranili sorodniki iz bojazni, da se ne bi zgodila nesreča. Dne 11. aprila je bil Ivanu GRAČNERJU iz Zabukovice 28 iz nedograjene stanovanjske hiše ukraden vrtalni stroj, zaradi česar je bil lastnik oškodovan za 780 tisoč dinarjev. Dne 12. aprila je neznani storilec Dušanu RIŽNARJU iz Črnove 1 ukradel s kolesa z motorjem, parkiranega pred trgovino v Vinski gori, glavo motorja, bat, uplinjač in pokrov cilindra in ga s tem oškodoval za 500 tisočakov. Tega dne je I. O. iz gozda Branka VIDEČA iz Migojnic 112 odpeljal na žago njegov les. vendar so mu ukradeni les zasegli in ga vrnili lastniku. V noči z 12. na 13. april je iz kletnih prostorov Slavice BEVC v stanovanjskem bloku v Preboldu 11/b zmanjkala ozimnica in več prehrambenih artiklov. To noč je bilo Ivanu CERJAKU v Ločici izpred stanovanjske hiše ukradeno nezaklenjeno dirkalno kolo, zaradi česar je lastnik oškodovan za milijon dinarjev. Dpe 15. aprila je prodajalka v žalski blagovnici Nama zalotila pri kraji hlač v vrednosti 560 tisočakov B U. iz Ljubljane, zaradi česar je poklicala miličnike Dne 16. aprila je bilo med 20. in 22. uro izpred kino dvorane na Polzeli Ani POSEDEL iz Grajske vasi 14 ukradeno nezaklenjeno kolo z motorjem, zaradi česar je bila oškodovana za dva milijona dinarjev. Presenečen je bil Jovo STANCEVIČ iz Štor, ki je 12. aprila pripeljal v popravilo znancu v Petrovčah svoj osebni avtomobil golf, in ko je 18. aprila prišel ponj, je ugotovil, da je le-ta z njim prevozil dva tisoč kilometrov. Dne 19. aprila je neznanec v popoldanskem času iz veleblagovnice Nama v Žalcu ukradel šivalni stroj bagat in je s tem oškodoval za tri milijone in 400 tisočakov. Dne 20. aprila je Baltazar ŽAGAR iz Pirešice 10/a ugotovil, da mu je iz zamrzovalne skrinje zmanjkalo okoli štirideset kilogramov različnega mesa, zaradi česar je oškodovan za okoli poldrug milijon dinarjev. V noči na 15. april je bilo z dvorišča Slavka ZAGORIČNIKA iz Šempetra 11 ukradeno nezaklenjeno kolo rog maxi-pony v vrednosti milijon dinarjev. Dne 21. aprila je med 10. in 10.30 neznani storilec izpred Zdravstvenega doma v Žalcu ukradel Ivanki BENETEK iz Zaloga 14 nezaklenjeno kolo in jo s tem oškodoval za petsto tisočakov. V noči na 22. april je bil Andrej SERDONER s Polzele 206 oškodovan za 150 tisočakov, ko mu je neznanec iz osebnega avtomobila jugo 45, parkiranega pred stanovanjskim blokom, ukradel bočni ogledali. To noč je bilo vlomljeno v osebni avtomobil 126-P Roberta KOPRIVE v Cankarjevi 3 v Žalcu. Storilec je razbil trikotno okno in skušal iz vozila odnesti avtoradio, vendar mu ni uspelo, kljub temu pa je na vozilu povzročil za 200 tisočakov škode. Neznani storilec je to noč vlomil v osebni avto jugo 45 Marjana MUNIHA, parkiranega pred stanovanjskim blokom v Kruševski 3 v Žalcu, iz katerega je odnesel kasete in sončna očala. Dne 24. aprila je bila pri tatvini mesa v vrednosti 115.200 dinarjev zalotena D. F. z Brega pri Polzeli, in sicer v samopostrežni žalske Name. Med 22. in 24. aprilom so bile Tomažu CIZEJU s Podvina 50 ukradene zaključne luči s traktorja zetor, parkiranega pod gospodarskim poslopjem. Storilec je hotel ukrasti tudi sprednje kabinsko steklo, vendar mu je le-to pri demontaži počilo. V noči na 26. april je neznani storilec vlomil v obiralno halo hmelja v Petrovčah, iz katere je odnesel osem vreč umetnega gnojila kan in s tem oškodoval DO Hmezad — TOZD Kmetijstvo Petrovče za milijon dinarjev. V noči na 27. april je neznani storilec vlomil v klet Franca BREGLA na Velenjski cesti v Žalcu, kamor je prišel tako, da je odtrgal narbo ključavnico in iz kleti odnesel 11 kozarcev kumaric. Lastnik je z nastalo škodo oškodovan za 500 tisočakov. V noči na 29. april je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Jožeta SER-NELA v Cankarjevi 5 v Žalcu, parkiranega pred stanovanjskim blokom. Storilec je razbil trikotno steklo in iz vozila ukradel zvočnike, nekaj kaset in cigarete. Lastnik je bil oškodovan za 500 tisočakov. Dne 30. aprila je med 18. in 19. uro neznani storilec iz os. avtomobila R-4 Marjana BERLECA iz Kamnika ukradel avtoradio in zvočnika ter pri tem lastnika, ki je bil v gostišču Zeleni gaj v Gotovljah, oškodoval za 4 milijone dinarjev. Tega dne med 19. in 21.45 je neznani storilec ukradel iz os. avtomobila zastava 126-P Ksenje ŽGANK, parkiranega pred stanovanjskim blokom v Ulici heroja Staneta 7„ avtoradio in lastnico oškodoval za okoli dva milijona dinarjev. Neznani storilec je v noči na 26. april Miletu POPOVIČU iz Žalca iz čebelnjaka v Gotovljah ukradel panj s čebelami in satovjem ter okoli 8 kilogramov medu ter ga s tem oškodoval za petsto tisočakov. V času prvomajskih praznikov je neznani storilec vlomil v obrat DO NIVO v Vrbju in ukradel elektromotor ter s tem oškodoval DO za milijon dinarjev. V času od 29. aprila do 2. maja je neznani storilec Andreju FIJAVŽU iz Kardeljeve ulice v Žalcu ukradel enajst cipres, ki jih je oškodovanec pred kratkim posadil pred hišo in ga s tem oškodoval za 660 tisočakov. V času prvomajskih praznikov je neznani storilec razbil manjše izložbeno okno komisijske prodajalne Volasko v Žalcu in iz izložbe ukradel fotoaparat in Walkman ter lastnika oškodoval za 460 tisočakov. V noči na 3. maj je neznani storilec prišel na nepojasnjen način v prostore Kmetijske preskrbe v Braslovčah in iz kovinske blagajne ukradel osem milijonov dinarjev gotovine. Blagajno je zaklenil in s ključi, ki jih je našel, odšel. Dne 4. maja je bilo izpred samopostrežbe v Petrovčah Dragu ŠINIKU iz Petrovč 45 ukradeno nezaklenjeno kolo z motorjem APN-6, lastnik je bil tako oškodovan za tri milijone dinarjev Dne 9. maja je Katica BODIŠ s Pirešice 5/a prijavila krajo dvajsetih vreč umetnega gnojila kana iz obiralne hale v Lokah pri Drešinji vasi, s čimer je bila oškodovana za dva milijona dvesto dinarjev, storilca pa še iščejo. URARSTVO Šlandrov trg 19 Žalec NOVO! Ekspres izdelava vseh vrst ključev — POLAJZER — prodaja ur — velika izbira pasov za ure — popravila vseh vrst ur I/IERX Priporočamo odkup na obročno odplačevanje: tekstil — bela tehnika — akustika — šivalni stroji — mali gospodinjski aparati — pohištvo Ugodni pogoji — brez obresti — brez pologa Kupite še danes — ne odlašajte na jutri BALINARJI USPEŠNI Pri TVD v Žalcu že nekaj let uspešno deluje balinarska sekcija, ki nastopa tudi v območni Šaleški balinarski ligi. Igrišče za ta šport je vedno dobro obiskano, pričelo pa se je tudi že tekmovanje v ligi. Po jesenskem delu tekmovanja v Šaleški ligi so od osmih ekip, ki nastopajo, prezimili na četrtem mestu. V prvih dveh srečanjih so doma najprej premagali ekipo Velenja s 13:5, nato pa v gosteh proti ekipi IRE iz T. Velenja izgubili z 11:7. Na sliki: Ekipa Žalca. T. TAVČAR F0T0KR0NIKA Družbenopolitične organizacije in društva KS Liboje so tudi letos v počastitev krajevnega praznika, dneva OF in 1. maja pripravile tradicionalni pohod po mejah KS in spominskih obeležjih. Kljub neugodnemu vremenu se je letošnjega pohoda udeležilo kakih 400 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije. T. TAVČAR Pet zvezdic za gostišče Štorman Turistična revija Lipov list je v zadnji številki objavila seznam ocenjenih gostinskih lokalov v Sloveniji za leto 1988. Med 332 gostinskimi obrati so bila ocenjena tudi gostišča v naši dolini, žal ni razvidno, koliko jih je bilo, in sicer s tremi do petimi zvezdicami. Kot že nekaj let nazaj je dobilo najvišjo oznako kakovosti — pet zvezdic gostišče Štorman, ki je hkrati tudi edini lokal s tako visoko oceno v dolini. Na celjskem območju imajo tako visoko oceno le še štirje hoteli: na Dobrni, v Rogaški Slatini in v Slovenskih Konjicah. S štirimi zvezdicami je bil ocenjen hotel Golding-Rubin v Žalcu, s po tremi pa: hotel Prebold, gostilna Marija Vovk na Ponikvi in gostilna Pri grofu na Vranskem. F. J. TRADICIJA TREH GENERACIJ — predelava starega zlata — izdelava po naročilu — graviranje — odkup KAKOVOST VREDNA ZAUPANJA *■ 1 GORANI* Nudimo ugoden nakup pohištva za gotovino v salonu pohištva Garant na Polzeli, kjer boste ob takojšnjem pla- pohištvena industrija f,ilu T" pohištv° po Proizvaiaieevih cenah *■ « 1 V prodaji so zajeti izvozni in opuščeni programi. POIZ6I3 Informacije: na telefon 721-122 . .j _ , ' , * J,.rf' * X M f; ir •• \\ C'*»** C-1, \ C C y ^ % 53Hkv ^ ó A. K** F f-J A jrM. *f s #v . . v I ■ ^ c\ v dolini zelenega zlata ima zelena trgovina veliko izbiro blaga f*» r7- • • r !> . X *i »ri./H #»» % » » f Z ■ . J v /V»v ~~ : A,.r «fV AKCIJSKA PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE cene izdelkov do: 10. 6. 1989 20. 6. 1989 30. 6. 1989 NOVI PIONIR-17 36,135.200,- 40,652.100,- 45,169.000,- TORNADO 35 kompl. 48,201.600,- 54,226.800,- 60,252.000,- kosilnica SOKOL 145 16,925.600,- 19,041.300 — 21,157.000,- obračalnik PAJEK 230 9,832.800,- 11,061.900,- 12,291.000 - kosilnica BRITEV DISK 165 18,100.000,- 20,362.500,- 22,625.000,— trosilec KRPAN 28 20.716.800,- 23,306.400,- 25,896.000,- trosilec KRPAN 36 23,745.600,- 26.713.800,- 29,682.000,- silokombajn VIHAR 80 19,222.400,- 21,625.200,- 24,028.000,- obračalnik FAVORIT 220 8,586.400,- 9,659.700,- 10,733.000,- obračalnik FAVORIT 200 8,338.400,- 9,380.700,- 10,426.000,- obračalnik FAVORIT 160 6.041.600,— 6,796.800,- 7,552.000,- traktor TD-4806 CE 70,519.000,- traktor IMT-539 58.928.760,- C\V j A k n i p u N