Slovenska sadjarska in vinarska šola. Čeprav se štajarski Slovenci pe6ajo skoro izključno le s poljedelstvom, sadjarstvom in vinarstvom, vendar nimajo nobene strokovne šole, v kateri bi se lahko temeljiteje izgojevali za svoje vsakdanje opraviloi Krivo Slovencev. Nemci ne črtijo samo jezika Slovencev, ampak vse, kar je s slovenskim življem v katerikoli zvezi. Nemci ne privoščijo Slovencem tudi gospodarskega napredka, ker Slovence ho6ejo prej ko slej ugonobiti. Seveda moramo priznati, da se nahajaio tudi pošteni ljudje med Nemci, a ti nimajo vajeti v rokah in nam torej ne morejo koristiti, ne morejo blagodejno uplivati na razvoj nemškega in slovenskega naroda na Štajarskem. Da bi Slovencem nasprotni Nemci pred javnostjo nekoliko prikrili svoja sovražna prizadevanja, pustili so, da se ustanovi tudi na slovenskem Štajarju jedna sadjarska in vinarska Sola. To se }e uresni6ilo z ustanovitjo take šole v Mariboru. Da pa bi se v istini Slovenci vendar le ne mogli udeleževati dobrot te šole, upeljal se je na njej kot učni jezik nemški jezik. S tetn se je doseglo, da ie sadjarska in vinarska šola v Mariboru za Slovence brez poraena. Slovensski kmet, ako hoče svojega fanta spraviti v mariborsko strokovno šolo, mora ga najprej dati kam v mesto, da se mu iant nau6i nemški. Jedno ali največkrat dve leti je fant proč od domačega ognjišča, brez vsake zveze z gospodarstvenimi prizadevanji svojih roditeljev. To gotovo ni dobrodejno za bodočega kmeta. Te dve leti pomenita za slovenskega kmeta pa tudi veliko gmotno škodo, kajti fant mora v mestu živeti in za življenje potrebuje denar. Nemškemu kruetu tega ni treba storiti, kajti njegov fant lahko pojde od domače hiše kar v strokovno šolo. In recimo, da se naš kmet res žrtvuje ter da fantu vbiti v glavo neizogibno nemš6ino, ali je sedaj naš fant že tako sposoben za strokovno šolo kakor nemški? Nikakor ne! V šoli se je naš fant u6il nemški računiti, pisati, čitati, a izrazi za gospodarstvene potrebe se mu niso podaiali, ker ni bilo za-to priložnosti. Da je temu res tako, lahko potrdijo gospodie, ki niso hodili v nemške Sole po jedno, dve leti, ampak po osem, deset let. Ko torej pride naš fant v nemško strokovno šolo, Se vedno nima dovolj jezikovnega znanja za prospevanje v svoii stroki. Pouk mu torej ne bo toliko hasnil, kakor če bi se vršil v njegovem slovenskem \ez i k u. In po dovršeni strokovni šoli, kaj naj stori slovenski fant s svojimi nemškimi izrazi med slovenskim ljudstvom? Svoje pridobljene znanosti ne bo mogel v polni meri uporabljati med rojaki. Jasno je razvidno iz tega, da nemške vinarske in sadjarske šole za Slovence niso primerne. Kakor se za nemške fante ne ustanavijajo sio vensKe strokovne soie, tako se ne smejo tudi za slovenske f a n t e ustanavljati n e m š k e. To pravi nam že priprosta pamet, katere pa žal, tako rado prirnanjkuje Nemcem. Za Slovence se mora ustanoviti slovenska sadjarska in vinarska šola, le ta jim more prinašati zaželjeno korist. Zato pa, Slovenci, zahtevajte po svojih shodih neumorno, da sesadjarska in vinarska šolav Mariboru posloveni. Le tako more postati ta šola dobrodejnega in uplivnega pomena nn Spodnjem Štajarskem. Sadjarska in vinarska šola v Mariboru se naj posloveni, to naj bo odslej naSa jednoglasna in odlo6na zahteva, dokler se nam ne uresni6i. Rojaki, na delo!