—••¦< 196 >¦*—
V gorski koči
irzel veter brije čez debelo snpženo odejo. Tam v gorovji stoji samotna koča. V tesni a čedni sobici se tesno stiskata k peči dva otroka, brat in sestra. Štirinajstletni deček se obrne k nekaj ralajši dekliei: ,,Anka, kako je danes mrzlo! Peč se ne ugreje. Glej, kako debele rože pokrivajo okna in cuj, kako kriče zunaj vrani! Kar zobje mi klepečejo od mraza!" Oba molčita. Nato zaene zopet deeek:
»Sestriea, Bog naju nima tako rad kakor otroke bogatih starišev. Midva ob mrzli peči stradava, a oni žire v najrečjem izobilji v gorkih sobah. Vrh tega niti ne poznava svojega očeta! Ali ni to bridko?" Eadovedno se vspne pvi teh besedah deklica k bratu in izpregovori:
»Tonček, ali si vie pozabiJ, kaj so vam praviJi gospoA žnpnik? Kogar Jjubi nebeški Oče, tega tepe z vsakovrstDimi nadlogami. S temi nas izkuša, ali smo vredni Ijubezni ali ae. Kdor ne toži, tega poplača skoro z velikimi dobrotami!" Strme je poslušal brat svojo sestrico, kje se je navzela te modrosti. V tem je vstopila mati:
^Otroka, naložila sein zadnja drva. Cujta, kako žvižga veter okrog liiše, a s 6im zakurim drevi?"
BGodilo se nam ne bi tako, ko bi bili oče cloma, kaj ne, mati? Ali niste še nič zvedeli o njih?" vpraša deček.
BKakor vesta, dve leti sta vže pretekli, kar več ne pišejo. Ne vemo, ali so živi ali. mrtvi!"
nIu koliko let so vže od doma?" seže dekliea vmes. ,,Ti, — TonLek si ravno shodil, a ti, Anka, si bila še v povojih. Dolgo je, dolgo, kar so nas zapustili in prešli čez morje v tuje kraje iskat sreče. 0, ko bi vender zvedeli skoro, kje so, ali so še živi? A kaj? Vse je prav, kar Bog stori, le vdajmo se v njegovo sveto voljo!"
rO Bog, varuj jih zlega in privedi jih skoro domov!" vzdihne Anka s po-vzdignenimi očmi.
nOtroka," prične zopet mati, ,,ob!ecita se toplo, vzemita vsak svoje s?anke in idita v gozd po drva. Sneg je nalorail dosti vejevja. Jaz ne morem z domi, boli me noga, a sicer zmrznemo!"
Oba se napotita brez ugovora v gozd. Hitela sta nabirati dir, da jima je pot zalival čelo. V kratkem so bile oboje sanke naložene.
MTouček, volk! ali ne vidiš nekaj ernega tam ob grmu?" vsklikne prestra-šeno Anka na hip mejpotoma.
nNe boj se! Sekira je ostra!" Tonček pospeši srčno korake, a ona zaostaja. JSTa veliko zažudenje zapazita neznanega moža v snegu. Ležal je kakor mrtev.
nJoj, ali ga je kdo napadel?u vpraša trepetaje Anka; on pristopi in potanje ogleduje raoža:
nKaj bi se bala?  Eane  ci  videti  nobene!  Veš,  kaj?  Truden je sedel in premogel ga je spanec. Da bi le ne bil še zmrznil popolnoma!" »Tonček, potipaj za žilo na roki!" BŽila mu še bije, a silno počasi. Kaj storiva?"
— ¦< 197 >¦•—
,,Tukaj ga ne smeva pnstiti!" reče Anka srčnejše. ^Kako se mi smili! Ti imaš večje sani, zraeei drva in naloži raoža, — sicer bi bila midra kriva njegove smrti! Kak greh bi bil to ?"  Storila sta tako in hitela na vso moč proti domu . . .
nKaj pomeni to?" zakliče s praga mati prišedšima in nekak mraz ji preleti vse telo. ,,Kaj z možem?" Povedala sta ji ob kratkem vse. Yže so prijeli neza-vestnega moža, da bi ga odnesli v kočo. Tu opomni Anka:
»Zadnjič so nam pravili gospod učitelj, kako je ravnati z zmrzlim človekom. Najprej ga moramo drgniti s snegom, a na to šele prenesti na gorko!"
,,Res, le hitro pričnimo!" pritrdi Tonček.
MOh, da bi le ne umrl!" vzdihne mati, ko polože moža na postelj. BTreba je takoj zakuriti, vidva ostanita pri bolniku!" Na to mati odide iz sobe. Skoro se je širila blagodejna toplota po nji. To je vidno vplivalo na moža. Začel se je gibati. Deklica je šla po mater. Tujec odpre oči in začudeno gieda krog sebe.
nKje sem?" vpraša s tihim glasom.
BNič se ne bojte," potolaži ga gospodinja, ,,pri dobrih Ijudeh!"
0 tera glasu pogleda mož še z večjim začudenjem po sobi in po pričujočih.
,,Hvala Bogu, boljše mu je!"
Tuji mož se vspne na postelji in razširi roke:   ,,Žena, ali me ne poznaš?
»Otroka, ali ne poznata svojega očeta?" — — —
Ni mogoče popisati  veselja,   katero je  napolnilo  hkrati  gorsko  kočo.   Na kako čudovit način sta rešila otroka svojega lastnega očeta!
*         *  ¦
Za nekaj dnij je okreval oče do čista. S kakim veseljem so poslušali vsi trije pripovedovanje, kako se mu je godilo v tujini, kako ga je premogel spanec: „ Dobiti nisein mogel v bližujem mestu voza in oditi sem moral peš domov. Kako se mi je dalje godilo, to vara je itak znano! Še nekaj vara povem: treba nam ue bode več živeti v revšeini. Glejte!" in potegnil je Iistnieo iz žepa ter izsul kup denarja .... Mati ni vedela drugače duška dati svojemu veselju nego z besedami: nOtroka, poklekuimo pred podobo Križanega in zahvalimo ga za vse dobrote!"
Gregor Gornik