i Glasilo občine Logatec, 10. februar 2005, letnik XXXVI, št. 1-2 ko priznanje rimožu Godinu ^ Logatec v zgo ^ Vsečasje Anice Perpar ^ Jaslice tako in drugače ^ \" \' Česa so vsega krive sončne pege AŠ aPa kaj pege, morda je že ena sama pegica dovolj, da v pravni državi izrekajo sodišča ■ v imenu ljudstva oprostilne sodbe. Zakaj? Ker _J tudi največje grdobije ne veljajo za kazniva dejanja: gre le za pomole, zmote in »nenamerne« napake, najčešće pri državnih funkcionarjih, direktorjih rdečih križih, omotih, vrhovnih sodnikih itd. itn. Sploh pa pri nas ni zaznali resnejše korupcije, čeprav postaja ponarejanje diplom že prava folklorna značilnost. In da hi za take malenkosti potrebovati kakega l)i Pietra? Ah. dajte, not Sončne pege nas tako zasenčijo, da niti ne opazimo, kako se čez noč poslancem dvignejo plače. pač. na račun sprememhe zakona 0 dohodnini, ki se pa očitno upokojencev nič ne tiče. Potem tudi ni čudno, da ne opazimo starajoče se Slovenije, ki premoti' \sc več ljudi starejših Od 65 let in vse manj mlajših od IS let. Pri vsem tem tudi ni pomembno, da se nam je število rojstev v 21) letih razpolovilo, pomembneje pa je, da še nimamo zakona o istospolnih porokah. Le čemu neki lak zakon, ko se raznospolnih porok je iz dneva v dan manj. In Inili manj otrok. A z otroki so tudi težave. Zaradi otrok imamo taka šolska pravila, ki vnašajo v šole svojski red in še bolj svojsko disciplino, da jo lahko krotijo le še varnostniki. Morda pa utegne vpliv teh posebnih čuvarjev reda izboljšati znanje šolarjev iz matemalike in naravoslovja, da ne bodo več na repu evropskih držav. Ne vemo, če zaradi sončnih peg ali zaradi kakih drugih ljudomilih razlogov niti sreča ni več tisto, kar je bila. /daj menda velja za srečo mačka, ki je viskas!!! Prav gotovo pa se je zaradi sončnih motenj pri sprejemanjtt proračuna logaška opozicija odpovcilala pravici do ugovora. Ve kdo za kak drug razlog? Prava resničnost, ki se ni dala zmesti sončnim pegam pa je nova konkurenca v Logatcu: dobremu staremu Petrolu se je postavil po robu lepi novi MOL. Le kdo bo koga/ V cenah goriva nobeden nobenega. Ampak na kulturni dan smo tudi puslovali... Urednik Dober dan - gospod župan Naravnost iz županove pisarne šola boljših Župan Janez Nagode. Končno I možnosti Z otvoritvijo prenove in I dograditve šole Tabor - 4. februarja - se ponujajo ugodnejše prostorske možnosti. Bila so pa potrebna premnoga prizadevanja, da seje udejanjila naložba, vredna 300 miljonov; od tega je dobrih 30% prispevala država. Tako je sklenjena prva faza dograditve šole. Za popolnejšo zadovoljitev potreb, kijih narekuje 9-lctna šola pa bo treba do leta 2006, tudi računajoč na državno pomoč, dograditi še drugo fazo, kar pomeni pridobitev še dveh učilnic in enega kabineta. Igrišča \pridobiv a j o svoje lice liJnjelogaška šola, ki je ostala ob gradnji telovadnice brez zunanjih igrišč, bo prišla do novih igrišč do Nastaja novo igrišče. Foto: E Brus konca aprila. Groba priprava tal je pri kraju; treba pa bo površine še robničiti in asfaltirati, postaviti bo treba ograjo in oskrbeti opremo. Naložbo, vredno 52 milijonov (prispevek države le nekaj manj kot 8 milijonov), izvaja ajdovsko Primorje. Preoblikovana knjižnica Potrebe so narekovale reorganizacijo poslovanja Knjižnice v Logatcu; iz nadstropja je bilo treba del knjižnične dejavnosti prenesti v pritličje. Pritlični prostori so sedaj preurejeni po projektih arhitektke Nataše Štrukelj iz ELEE, podjetja za projektiranje in inženiring. V dogovoru z arhitektom Markom Cotičcm je nekoliko preurejen tudi vhod, ki smotrneje zaključuje knjižnični prostor. Celotna naložba (prekritje strehe, preureditev z opremo) velja nekaj manj kot 32 milijonov; le kakih 7% je prispevalo Ministrstvo za kulturo. Prenovljena Prenova knjižnice podoba Knjižnice se kaže od II. februarja dalje. Foto:./. Turk Za več kakovostne vode S sprejetim proračunom za leto 2005 se bo moč z idrijskim Zidgradom pogodbeno dogovoriti za dokončno obdelavo in priključek vrtin v Cuntovi grapi na logaški vodovod. Investicija (brez DDV) bo vredna 65 milijonov. Ob ugodnem sodelovanju in primernem vremenu bodo dela izvedena do poletnega sušnega obdobja. Iz teh vrtin bo po vseh zagotovilih pritekala kakovostna pitna voda. Čistilna naprava Tečejo intenzivni pogovori glede razpisa za izbor projektantske hiše, ki naj bi pripravila projekt čistilne naprave (ČN) v Logatcu. Sočasno tečejo razmisleki o izboru primerne tehnologije, ki bi najbolj ustrezala našim potrebam in bi se najprimerneje vključila v okolje. Nekako vse govori najbolj v prid membranski tehnologiji kanadskega tipa, ker jo je moč vgraditi v razpoložljiv prostor sedanje CN, ker gre /a tehnologijo prihodnosti in ker zagotavlja najkvalitetnejši iztok vode. S podobno CN pridobovajo v Budimpešti vodo, ki je z dodatkom klora povsem uporabna za plavalne bazene. Zakaj bi ne imeli takega bazena tudi v Logatcu? Na vsak način pa je uporabna za tehnološko vodo v industriji. Spela Istenic Ponosno novim izzivom naproti Slavnostna seja občinskega sveta in županov sprejem ob koncu starega leta Župan govori na slavnostni seji. Foto: P. Sark nagovor sklenil meneč, da »še zdaleč nismo postorili vsega obljubljenega in želenega. Vedno znova nas čakajo izzivi, naloge, obveznosti. Na dosežene uspehe smo skupaj lahko ponosni. Brez vašega sodelovanja nam vse to ne bi uspelo. Ob tej priložnosti bi se rad vsakemu posebej in vsem skupaj zahvalil za sodelovanje« Povzetek pripravil M. Štejančič Logaški /.upati Janez Nagode je 17. decembra povabil v Narodni dom občinske svetnike, predsednike krajevnih skupnosti, direktorje, predsednike različnih društev, duhovnike in predstavnike javnih glasil na slavnostno sejo in predpraznični sprejem. Prvi del srečanja se je s krajšim kulturnim programom začel v veliki dvorani. Najprej so z igranjem veselih melodij navdušili mladi glasbeniki kvateta klarinetov Clarinetissimo, nato pa je prisotne pozdravila Maruša Mcle in povabila župana Janeza Nagodeta, da zbranim in občanom sploh nameni nekaj predprazničnih misli. Poleg lepih voščil se je slavnostni govornik v svojem govoru dotaknil tudi dogodkov, ki so med letom zaznamovali tako občino kot tudi celotno državo. Nekaj poudarkov iz slavnostnega županovega govora Župan Janez Nagode je vabljenim na slavnostni seji med drugim naniza/ dosežke iz iztekajočega se leta, od koder si lahko vsak po svoje izbira najpomembnejše dogodke: za ene je bila to lahko olimpiada v Atenah ali ponovna izvolitev predsednika Združenih držav, za druge morda smrt Arafata, morda pa katera od svetovnih elementarnih nesreč ali vstop Slovenije v EV in NATO, volitve v državni zbor in izvolitev državnega vodstva iz drugačne politične opcije, za koga je to lahko imenovanje novega nadškofa in metropolita... V zvezi z domačimi dogajanji je župan opozoril na prenovitev in dograditev osnovne šole Tabor, kilometre poasjalliranih lokalnih in krajevnih cest, izgradnjo jekalne kanalizacije v Gorenji vasi. na prenovo in posodobitev pločnika od Gorenjega Logatca do križišča na Kaleah s postavitvijo javne razsvetljave in avtobusnih postajališč, prenavljanje Knjižnice, začetek gradnje šolskih igrišč oh šoli S talcev, prenovo vodovodnih odsekov, ureditev prostorov za oddelke glasbene šole v Rovtah, na nešteto športnih in kulturnih uspehov... »Meni osebno,« je še dodal župan, »ho ostal vspominu dogodek, ki mije potrdil pregovor, ki pravi Dobrota je sirota. Zgodilo se je ob urejanju krajevne ceste, ko se mi je vaščanka zahvalila za izpolnjene zahteve oziroma obljube glede izgradnje kanalizacije in ureditve asfaltne ceste z res lepim in pestrim besednim zakladom.« _Nato je župan svoj slavnostni Slovesnost so s skečem Poklici, da te kap sklenili člani dramske skupine Novi oder. Drugi del srečanja seje nato v sproščenem vzdušju nadaljeval v Prešernovi dvorani, kjer so povabljeni v kramljajočem druženju z županom nazdravili božičnim praznikom in novemu letu. Simona Šušteršič Izza svetniških klopi Svetniki sprašujejo Ladka Furlan, SDS, je fflttlh spraševala, kdaj bo na vrsti prenova ^^^^^^m Rovtarske ceste, ki je bila že doslej * *Y v občinskih proračunih, realizacije pa še ni. Ljudje si želijo vsaj delno prenovo, če že ni denarja za celotno preureditev. Podobno velja tudi za ulico Naklo. Naslednje vprašanje je Ladka Furlan veljalo poizvedovanju o možnosti uveljavitve dislocirane reševalne postaje tudi v Logatcu, kot jo imajo na Vrhniki. Župan Janez Nagode je pojasnil, da je Rovtarska cesta regionalne narave, za katero skrbi Direkcija za ceste RS. Je pa občina že predložila projekt prenove s pločnikom in javno razsvetljavo, vendar Direkcija še ni dala soglasja k projektu, verjetno zaradi nerešenih vprašanj okrog križišča pri Valkartonu, kamor naj bi bila speljana tudi Rovtarska. Zapleti so zaradi treh, štirih lip, ki bi se morale odmakniti zaradi krožišča, ki pa bo po vsej verjetnosti realizirano z obnovo ceste skoz Dolenji Logatec do leta 2007. Vzdrževalna dela na Rovtarski cesti pa je dolžno vestno opravljati Cestno podjetje Ljubljana. - Na Vrhniki imajo reševalno postajo začasno, za štiri mesece. Sosedje ustrezajo normativom: 14.500 do 15.000 prebivalcev. Mi pa pridobivamo sredstva za nov reanimobil. Damjan Menard, NLM, je I dal pobudo, da bi imeli tudi pri nas poseben sklad za novorojence, kot ga imajo nekatre sosednje občine. Župan se je zahvalil za dobro pobudo. Dodal pa je, da bo potreben premislek o višini sredstev, ki se bodo morala za tak namen posebej določiti v občinskem | proračunu. Damjan Menard Špela I stenic Decembrska razgrnitev predloga proračuna Občinska seja je 16. decembra tekla v obetavno umirjenih tonih Proračun za leto 2005je gladko prestal prvo obravnavo Župan je predstavil občinskemu svetu predlog občinskega proračuna za leto 2005. Celotni prihodki so planirani v višini 1,816 milijarde tolarjev, pri čemer bo občina skladno z Zakonom o financiranju občin - zbrala nekaj nad 890 miljonov, nekaj nad 332 miljonov pa bo navrgla tako imenovana finančna izravnava, ki jo občini prizna Ministrstvo za finance. Celotni odhodki so planirani v znesku 1,835 milijarde. Od tega bo kakih 67% denarja šlo za odhoke, ki jih mora občina zagotavljati že po zakonu: za delovanje občine, krajevnih skupnosti, vrtcev, šol, knjižnic, za sofinaciranje gasilskih, kulturnih in športnih društev, občinske gasilske zveze, za reševanje in zaščito. Med tovrstne odhodke štejejo tudi sredstva za vzdrževanje javnih površin, javne razsvetljave in tokovine. Kakih 33% izdatkov pa bo namenjenih investicijam. Razliko med prihodki in odhodki - planirani primanjkljaj (vključno z zadolževanjem) v znesku nekaj manj kot 28 milijonov se bo pokrival s stanjem prihodkov ob koncu leta 2004. Predlogu proračuna so bili posebej priloženi tudi finančni plani: Režijskega obrata za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, Stanovanjskega sklada, VVZ Kurirček, Knjižnice, Glasbene šole, osnovnih šol 8 talcev, Tabor in Rovte, Pihalnega orkestra, Gasilske zveze, krajevnih skupnosti ter načrt razvojnih programov od 2005 do 2008 ter program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja Razprave, ki bi jo smeli pričakovati ob predloženem proračunu z vsemi prilogami, ni bilo (izjemoma je Stanislav Nagode, SLS, opozoril na potrebo po višji dotaciji za krajevno skupnost Hotcdršica). Nepričakovano in nenavdno tiha je bila opozicija, čeprav bi bilo moč pričakovati pri splošni obravnavi predloga proračuna tudi kako vprašanje ali kaj podobnega tudi iz koalicijskih vrst. No, pri vsej stvari je moč slediti tudi domnevi, da je proračun tako pripravljen, da mu ni kaj očitati. Potem pa je sploh vse v redu. - In tako so svetniki soglasno(!) sprejeli predlog proračuna v prvi obravnavi, določili čas za javno obravnavo do 6. januarja 2005; dotlej bi lahko vsi zainteresirani posredovali svoje pisne predloge in pripombe županu. Program odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda Operativni program, ki ga je predstavil župan, se nanaša na ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Načrt zajema program izgradnje čistilnih naprav in primarnih kanalizacijskih vodov v Logatcu, v Rovtah, Hotedršici, Lazah in v Logu do leta 2015. Prioritetni plan Ministrstva za okolje in prostor predvideva izgradnjo čistilne naprave in kanalizacijskih vodov v Logatcu v vrednosti 1,3 milijarde do leta 2008. Za realizacijo prioritete je treba pripraviti projekte, s katerimi bo občina kandidirala za sredstva republike in kohezijskega sklada EU. Iz Evropske unije je moč pričakovati do 60% sredstev investicije, 20% od republike; 20% pa mora prispevati občina. Sprejem operativnega plana pa daje občini možnost, da zadrži komunalno takso, sicer jo mora nakazovati državi. - Brez razprave so Dragi moj Stane, kje pa naj vzamemo? svetniki predloženi program sprejeli soglasno. In še naprej soglasno S popolnim soglasjem so svetniki med drugim sprejeli tudi 5% povečane poprečne stroške za komunalno opremo v letu 2005, nepovečano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2005, Pravilnik o sofinanciranju letnih turističnih programov v občini ter Sklep o začasnem financiranju potreb iz proračuna občine za leto 2005 (do sprejema novega proračuna). Martin Koren Zahvala za pomoč ob požaru Ob požaru, ki nas je prizadel 6. januarja 2005 v silosu mizarske delavnice, se zahvaljujemo najprej sosedu Andreju Mačku, ostalim sosedom, sorodnikom, GD Petkovec, GD Rovte, sodelavcem in vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, da se ogenj ni razširil. Vsem najlepša hvala! Družina Hladnik s Petkovca Izza svetniških klopi Februarsko gladko in soglasno glasovanje Od predloga do sprejetja proračuna še nekaj dopolnil v smislu: za vsakogar nekaj - Dvoje dopolnil pri spremembah in dopolnilih Odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih Najprej torej o proračunu Župan Janez Nagode jc na seji 3. februarja seznanil svetnike, da je v času javne razgrnitve predloga proračuna za leto 2005 prispelo kar nekaj pripomb. Med drugim je KS Trate predlagala, naj bi občina prodala šolo na Medvedjem Brdu in z izkupičkom odkupila zadružni dom; več denarja pa si želijo za ceste. SDS in odbor za gospodarstvo sta predlagala dodatne 3 milijone za pospeševanje malega podjetništva (sredstva bi se delila prek posebnega pravilnika) in več sredstev tudi za subvencije v kmetijstvo. Zdravstveni dom je zaprosil za 1,5 milijona za nakup reševalbega vozila. KS Uotcdršica je izrazila potrebe za več srestev za krajevne ceste. Knjižnica pa jc nakazala potrebo po več sredstvih za prenovo. KS Rovte jc predlagalo dodatna sredstva za obnovo vodovoda proti spomeniku in Podlipi ter za krajevne ceste. Gostišče na Lomu je zaprosilo za asfaltiranje ceste proti avtocesti. Pripombe jc bilo moč skoraj v celoti upoštevati z izjemo dodatnih sredstev za ceste na Medvedjem Brdu, v Rovtah in proti Lomu (v primeru Lom bo treba prej urediti vprašanje statusa gozdne este)... Kaj praviš, Franc, a bo opozicija glasovala za proračun? Dodatno se povečujejo prihodki proračuna na račun sprejema odpadkov od drugod, na račun prodaje šole na Medvedjem Brdu in na račun prodaje zemljišč. Upoštevajoč dodatne potrebe in pripombe iz javne razgrnitve pa se bodo povečali tudi odhodki, zlasti za dodatno pisrniško opremo (namenjeno informatiki), za proračunsko rezervo, za javna dela, za subvencije obrtništvu in kmetijstvu, za šolo Tabor, za premijo za sklad Miklavževega vrtca, za javno razsvetljavo, za ceste v IOC in v Hotcdršici, za obnovo vodovodov, tudi v Rovtah, za delno prenovo šole »8 talce« (streha, okna) in vrtcev, za nakup zemljišč, za študije cestnega omrežja, za projekte kanalizacijskega omrežja in za čistilno napravo, za opremljanje stavbnih zemljišč v IOC, za gasilska društva, za reševalno vozilo in še kaj... Planirani primanjkljaj se bo pokril s stanjem prihodkov ob koncu leta 2004. Svet ni imel pripomb na predlagani in dopolnjeni proračun. Niti oba formalizirana amandmaja, ki jih je v imenu SDS predložila Ladka Furlan, nista bila deležna odklonitve; sprejemljivo je bilo tudi stališče odbora za gospodarstvo glede vrstnega reda investicij. In opozicija je bila soglasna z vsem, kar je bilo na dnevnem redu. Tudi pripomba Ladislava Puca v imenu N.Si o preoptimističnih prihodkih je izzvenela bolj v pritrjevanje proračunu kot v kakršnokoli odklanjanje. In občinski svet je soglasno sprejel amandmaje in celotni predlog proračuna. Nato o prostorskih zadevah Uvodoma je župan pojasnil, da so bili vsi štirje predlagani prostorski odloki deležni vsestranskega uspešnega usklajevanja med vsem svetniškimi skupinami, in to: Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Logatec, Odlok spremembah in dopolnitvah I Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij v občini Logatec. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih I ureditvenih pogojih za odprt Arh. Špeli Gosak je pa tudi prostor občine Logatec in odleglo. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Hotedršica. Zato pričakuje ugodne potrditve vseh štirih predlaganih odlokov. Nekatere vsebinske poudarke, ki so se nanašali na spremembe in dopolnitve vseh štirih odlokov, je nakazala dipl. inž. arh.Špela Gosak iz. firme Area-LINE, ki je strokovno pripravila vsa četvera besedila in tudi pojasnjevala nekatera vprašanja. Razprava je potem opozorila zlasti na dvoje zadreg, ki bi lahko ovirale sproščenejši razvoj naselij. Tako je amandma Franca Godine, LDS, predlagal črtanje dela besedila (v 32. členu), ki bi onemogočal uporabo pločevinaste kritine. Aamandma Franca Rudolfa, SLS, pa je predlagal, naj se pri urejanju javnih površin in prometnih ureditvah dopusti izjemna odstranitev varovanih dreves, če gre za širši javni interes (36. člen). Amandmaja sta bila smiselno namenjena vsem štirim odlokom. Občinski svet je oba amandmaja in vse štiri predložene odloke sprejel soglasno. Martin Koren rt O" tj C Za več zadovoljstva občanov Omizje z živahno razpravo o krajevnih in zlasti občinskih razvojnih možnostih V KS Naklo se je v zadnjih letih močno povečalo število prebivalstva, stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij. Vzporedno z navedenim pa trkajo na vrata prostorske potrebe za posamične javne službe, zavode, ustanove... Da bi izoblikovali enotna mnenja in stališča glede odprtih vprašanj, kot so: lokacija stavbe za Upravno enoto in Upravo občine, lokacija nove osnovne šole, policijske postaje, zdravstvenega doma, vrtca... je predsednik KS Naklo Berto Mcnard povabil 13. januarja k omizju »vse odgovorne«. Med temi: župana in direktorico občinske uprave, občinske svetnike iz KS Naklo in Tabor, ravnateljico šole »talcev«, vrtca, direktorico Zdravstvenega doma, poveljnika policijske postaje, župnika župnije sv. Nikolaja, vodstvo gasilskega društva in člane sveta KS Naklo. Predsednik KS Berto Menard. Direktorica Občinske uprave Alenka Gorza Jereb je opozorila na podzaposlenost na upravi, zaradi česar ni moč ustreči občanom s kvalitetnimi storitvami, kakor jih narekuje tudi zakon. Iz posebne republiške analize izhaja, naj bi na zaposlenega v občinski upravi, ki se lahko primerja z našo občino, zaradi optimalnih aktivnosti prišlo poprečno 500 do 540 občanov. V našem primeru pride v leto 2004 na zaposlenega 750 prebivalcev (v letu 2002 komaj 580 občanov na zaposlenega v upravi). Dodatnim Trezno razmišljanje o prostorih za občino in upravno enoto. zaposlitvam se mora občina odpovedovati na račun pomanjkanja prostorov, tako tudi ne more zagotavljati občanom kvalitetnejših storitev. Načelnica Upravne enote Milka Kune je obžalovala, da sta spodleteli že dve možnosti, da bi z državnimi sredstvi odkupili zemljišče za gradnjo poslovnih prostorov. Ko bi imeli zemljišče na voljo, bi novogradnjo vključili že v državni proračun za leti 2006/07. Ravnateljica osnovne šole Metka Rupnik je ugotavljala, da ta hip še ni poptreb po novih šolskih prostorih. Enakega mnenja jc bila tudi ravnateljica vrtca. Tudi doljnelogaškim gasilcem ne primanjkuje prostorov, pač pa si želijo novo operativno vozilo. Slišati jc bilo, da za silo ustrezajo celo prostori za policijo. Pač pa je o preutesnjenosti Zdravstvenega doma govoril Lado Korcnč. Tudi dolnjclogaški župnik Janez Komparc jc opozoril omizje na nujnost širitve cerkve proti Šolski poti. Dom Marije in Marte bo treba razširiti za potrebe dvigala. Nujno bi bilo treba začeti s prenovo mladinskega doma na Griču, kjer se stvari zatikajo ob projektih in potrebnih dovoljenjih. Prisotni občinski svetniki so domala vsi po vrsti opozarjali na nujnost ustreznejSe ureditve prostorov zlasti za občinsko upravo. - Franc Rudolf je za potrebe občine in upravne enote ponudil idealno možnost: stara sodnija. Janez Smole je ugotavljal, da večina težav, o kateih teče beseda, sodijo na občinsko in ne Zgolj krajevno raven. Perspektivne so lahko samo lokacije na odprtem prostoru: za šolo, vrtec, zdravstveni dom itd. Stanislav Brenčič je pohvalil vsestranski živahen razvoj občine, posebej pa je opozoril na neodgovornost politikov, ki niso pripravljeni uporabiti razpoložljivih prostorov stare sodnije (v lasti občine) za potrebe občine in tudi za potrebe Upravne enote, pač pa raje plačujejo najemnino za tuje prostore. Franc (iodina jc opozoril na problematiko ožjega središča in prostorski plan, ki ni jasen, kot ni jasna demografska strategija. Zdi pa se mu, daje potrebna neodložljive prenove cesta skoz Logatec. Predsednik KS Menard jc sklenil razpravo z optimistično ugotovitvijo, da je razprava pokazala na potrebo po takojšnjem reševanju žgočih vprašanj, ki naj omogočijo uspešnejše zadovoljevanje potreb občanov. Martin Koren Kri za reševanje življenj Krvodajalske akcije, ki jo je organiziralo v začetku decembra Območno združenje Rdečega križa Vrhnika, seje udeležilo tudi nekaj Logatčanov. Zavarujmo se pred aidsom - zares Med ogledom razstave ob svetovnem dnevu boja proti aidsu, ki so jo pripravili učenci osnovne šole Ivana Cankarja, je kamera ujela socialnega delavca Mateja Vidmarja iz Logatca, ki je, zaposlen kot vzgojitelj v Domu Malči Beličevc v Ljubljani, dal kri že devetič. Besedilo in foto: France Brus Med seboj Dobrodelnost namesto voščilnic V dogovoru s Centrom za socialno delo sta župan Janez Nagode in direktorica občinske uprave Alenka Gorza Jereb povabila direktorje in ravnatelje podjetij in zavodov (zlasti uporabnike občinskega proračuna), naj denar, ki bi ga porabili za praznične voščilnice, raje namenijo za pomoč posameznikom in družinam, ki živijo v socialnih ali drugače težjih razmerah (invalidi), pa bi jim človekoljubna pomoč omogočila prijetnejše praznovanje ali celo prijaznejšo pot skoz življenje. Dobrodelnemu povabilu so se tenkočutno odzvali in. tako prek Logaških voščili svojim poslovnim partnerjem in našim občanom vesele božične praznike, srečno in uspešno novo leto ter jim hkrati čestitali za dan samostojnosti: Mizarstvo Zelene - Hotedršica, Edvard Šinkovec, s.p.- Logatec, Dom starejših Logatec, Srečko Brus, s.p. -Logatec, Odvetnica Nives Vidmar - Logatec, VVZ Kuriiček - Logatec, Cestno podjetje Ljubljana, Občina Logatec, Anvina, d.o.o. Vrhnika, Osnovna šola 8 »talcev« Logatec, Center za socialno delo Logatec, OZ RK Logatec, Krajevna skupnost Vrh, Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec, Komunalno podjetje Logatec, Knjižnica Logatec, Valentin Jesenko - Vrh Sv. Treh Kraljev, Petkovšek, d.o.o. - Rovte, Naklo, d.o.o. - Logatec, Poslovni sistem Mercator Ljubljana Tako seje za dobrodelne namene nabralo 725.000 tolarjev. Vsem darovalcev gre iskrena hvala v imenu vseh, ki bodo deležni te človekoljubne pomoči. Ur. Gospodarske diagonale Upanje na boljše sadove Z zamenjavo vlade se je za obrtno zbornico znova začelo obdobje spoznavanja, vnovičnega predstavljanja stališč in zahtev slovenskih obrtnikov - Temu je bil namenjen tudi sestanek upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije (OZS), ki se ga je udeležil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak Obrtniki so mu predstavili težave, ki jih pestijo, predvsem na področju davčne zakonodaje, nefleksibilnega trga delovne sile in prevelike administracije. Minister je menil, da so bistvene prednostne naloge nove vlade usmerjene prav v reševanje teh težav. "Od vlade upravičeno pričakujete vzpodbudno podporno okolje za podjetništvo, stabilen pravni okvir in vzpodbujanje pogojev za gospodarsko rast," je na zahteve obrtnikov odgovoril Vizjak. Dogovorili so se, da bosta obrtna zbornica in ministrstvo ustanovila skupno ekipo za preučitev zakonodaje, ki povzroča malemu gospodarstvu največ težav. Nekaj poudarkov in posamičnih navedb: "Veliko gospodarstvo bodo prevzeli tujci, medtem ko bo malo gospodarstvo ostalo v domačem lastništvu," je menil predsednik upravnega odbora OZS Štefan Pavlinjck. To bo skrbelo za razvoj gospodarstva, vlada pa mora poskrbeti, da se konkurenčnost malih obrtnikov okrepi. "S pomočjo države moramo oblikovati ugodnejšo klimo za razvoj malega gospodarstva in zato si želimo dobrega sodelovanja z vlado." Gospodarska struktura v Sloveniji je primerljiva z evropsko, vendar na določenih področjih močno zaostajamo, je menil predsednik OZS Miroslav Klun in dodal, da bo treba osvežiti in dogradili antibirokratski program ter ga dosledno izvajati. Odpraviti je treba vse vrste administrativnih ovir za vstop in rast podjetništva, zmanjšati nepotrebno administriranje in ga poenostaviti. Klun je ministra opozoril tudi na težave s finančno nedisciplino in potrebo po bolj vzpodbudnem finančnem okolju za male podjetnike. Menil je, da je treba zagotoviti dostopnost bančnih, lastniških in proračunskih virov za male gospodarske subjekte in ustanoviti rizične sklade, ki bi prevzeli tveganje pri zaposlovanju. Minister je pojasnil, da je antibirokratski program med prednostnimi nalogami vlade v prvem letu. Sloveniji se največkrat očita, da je postopek ustanavljanja podjetij preveč dolgotrajen in zapleten. Ključnega pomena pri odstranjevanju te ovire je deregulacija samih postopkov v delovanju podjetij. Kot je pojasnil, je bila v namen poenostavitve postopkov sprejeta tudi nova prostorska zakonodaja. S ri jO .4) Ti o ki pa je dejansko naredila tri korake nazaj. Pridobitev gradbenega dovoljenja traja tako sedaj še dlje. Nova vlada si bo pri oblikovanju prijaznejšega podjetniškega okolja prizadevala za primernejšo davčno zakonodajo, bolj učinkovito administracijo ter bolj fleksibilen trg delovne sile. Če ugotovitve primerjamo s stanjem v malem gospodarstvu na Logaškem, natančneje med tistim delom malega gospodarstva, kije povezano v območno obrtno zbornico, vidimo, da splošne ugotovitve veljajo za občino podobno, kot veljajo za celotno državo. Številčnost malih gospodarskih subjektov je primerljiva s poprečjem, število podjetnikov, ki zaposlujejo delavce, je tudi primerljiva. Številčno upadanje obratovalnic seje lani zaustavilo, četudi gre vzroke temu iskati v napovedovani spremembi zakonodaje, kije postavila ostrejše pogoje za odpiranje obrtnih obratovalnic - mojstrski izpit - in je verjetno ta ali oni pohitel z ustanovitvijo, da bi ne zapadel pod ostrejše pogoje. Če pa se zazremo v statistične podatke o poslovanju podjetnikov v letu 2003 (lanski podatki še nekaj mesecev ne bodo na voljo), je slika precej manj razveseljiva. Skorajda tretjina vseh ima manj od 3,9 milijona letnega prometa (inkasa). To številko omenjamo zaradi tega, ker je mejna za uveljavljanje obdavčevanja po normiranih odhodkih. In da jih je še nekaj več takšnih, ki ne dosegajo cenzusa za registracijo za davek na dodano vrednost, ki je 5 milijonov. Da ne bo zadrege: prispevki za socialno varnost samostojnih podjetnikov za najnižjo pokojninsko osnovo in zbornična članarina znašajo letno tričetr milijona tolarjev. Iz preostanka dobrih treh miljonov tolarjev morajo »pokriti« amortizacijo osnovnih sredstev, vse stroške materiala, energije, najemnin, potne stroške, stroške storitev, popravil in vzdrževanja opreme, stroške zdravstvenih pregledov, potrebnih in manj potrebnih lastnih aktov (n.pr., izjave 0 varnosti in zdravju pri delu) itd. Akumulativnost v obratovalnicah s takšnim obsegom prihodkov je praviloma skromna, če je sploh kaj je. In če se ob tako zoženih okvirih pojavijo nadloge, kot so neredno plačevanje računov, priviti davčni primež in pretirano administriranje (ki, mimogrede, tudi ni zastonj!), potem je vztrajanje v takšnem položaju čez mero obremenjujoče. Upajmo, da začetno spodbudno srečanje z gospodarskim ministrom obrodi tudi malemu gospodarstvu ustrezne sadove, ki pa ne odvezujejo vseh drugih struktur, da na svojem področju storijo vse, kar morejo, da se pogoji za delo in poslovanje samostojnih podjetnikov izboljšajo. Janez Gostiša |gV-- Morda celo kaznivo dejanje? Za potrebe nove industrijske cone Zapolje gradijo kanalizacijo po trasi bodoče povezovalne poti, ki zadeva tudi poljski kolovoz. Tega so zaradi nove povezovalne ceste razširili več kot za meter in pol ter preteptali in razrili precej Tod ho tekla kanalizacija v IOC Zapolje. njiv in travnikov. Pri tem delu so si izvjalalci dovolili malo preveč, saj so ponekod samovoljno poruvali tudi mejnike, kar sodi po vsej verjetnosti med kazniva dejanja. Tako je ta poljska pot od Oblakove betonarnc naprej do nadaljnjega zaprta, zaradi česar se logaški kmetje, lastniki tamkajšnjih kmetijskih zemljišč in gozdov opravičeno razburjajo. Besedilo in foto: France Brus -- Parkirišče pod Sekirico »Krajevna skupnost Naklo se je v dogovoru z. županom odločila poskrbeti za večjo prometno varnost po priključku na avtocesto med obema krožiščema. Pod nogometnim igriščem gradimo na občinskem zemljišču /zravnava tal za parkirišče. parkirišče za kakih 250 avtomobilov. Naložbo v parkirišče z delno razširitvijo ceste (od kapelice proti parkirišču) v vrednosti dobrega milijona bo pokrila naša krajevna skupnost. Z ustrezno prometno signalizacijo bo kasneje prepovedano parkiranje vzdolž zadevnega avtocestnega priključka; policija pa bo skrbela za spoštovanje signalizacije, kar bo pomenilo, da bo treba vozila parkirati na zgrajenem parkirišču. Upamo, da bo tako zagotovljena prometna varnost,« je prepričan tajnik KS Naklo Anton Vladič. m.š. Gospodarske diagonale In če je kupec prevelik kralj? O klanju na domu - Pozno jesenski čas je kmetijstvo zaznamovala objava dveh pravilnikov, ki urejata vprašanje zakola živali: Pravilnik o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno domačo porabo in Pravilnik o pogojih za proizvodnjo in predelavo živil živalskega izvora na kmetiji za neposredno prodajo končnemu porabniku Prvi pravilnik jc legaliziral tradicionalne navade v Sloveniji, domače koline, saj dovoljuje zakol prašičev, ovac, koz, gojene divjadi, kuncev in domače perutnine. Nikakor pa ne dovoljuje klanja govedi in kopitarjev. Ko so nekateri govorili o legalizaciji črnih zakolov, so pri tem pomešali izrazoslovje, saj seje ta izraz IS Obilje razstavljenih malih živali Društvo gojiteljev malih pasemskih živali z Vrhnike je v veteranskem centru v Hlekovskih gmajnah med 14. in 16. januarjem 2005 Kalifornijski ovnač - posebej za Logaške. pripravilo zelo zanimivo in slikovito razstavo malih živali. Na ogled je bilo 29 pasem kuncev različnih barv, več pasem golobov, vodna in okrasna perutnina. Razstava pa jc številnim obiskovalcem prikazala tudi bogato državno razstavo kunčjih samcev. mAS uporabljal zgolj za zakol govedi. Novost v drugem pravilniku pa je izjema za turistične kmetije, ki lahko doma na leto zakoljejo do največ 30 prašičev ali ovac ali koz. ali velike gojene divjadi oziroma, do 200 jagnjet ali kozličkov in prašičkov. S sprejemom teh dveh pravilnikov je naša država uredila to področje primerljivo z drugimi državami alpskega prostora in dala možnost, da na kmetijah poskrbijo za legalno samooskrbo z domačimi mesnimi dobrotami; v okviru turističnih kmetij pa so jih deležni tudi gostje, ki prisegajo na pristno domačo hrano. Do tu je vse lepo in prav. če nas ne bi pred kratkim zdrznila zastrupitev na turistični kmetiji na Štajerskem, kjer sc je s salmonelo okužilo preko sto ljudi. Število je res veliko, tako veliko, daje v tem primeru težko govoriti o turistični kmetiji v pravem pomenu besede. Zmogljivost turističnih kmetij naj bi znašala do največ 60 sedežev. Kar jc več, je že težko govoriti o turistični kmetiji. Zato v štajerskem primeru lahko rečemo, daje dejavnost prerasla obseg dopolni Ine dejavnosti na krnel iji. Tak primer verjetno kaže nasprotno -daje kmetija dopolnilna dejavnost. In Ko pride čas kolin. tukaj je na potezi država, ki je sicer hvalevredno pomagala kmetijam, da so razvile ponudbo, ni pa znala biti odločna pri meji zmogljivosti turističnih kmetij. Štajerski primer je torej šola za vse, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Pri trudu za zaslužek jc treba ves čas pred sabo imeti dobro ime kmetije, četudi pade kak tolar manj v žep. In še na nekaj bi veljalo popaziti. Čeprav je danes kupec kralj, pa je treba včasih na turistični kmetiji potegniti črto in reči, da tega in tega pač ni(mate) v ponudbi. Tako kak cenen sir ali piščanec iz. Spara ne sodita v ponudbo turistične kmetije. Ljudje, ki hodijo na prigrizek na kmetijo, pridejo zaradi dobre domače hrane, trgovinske »dobrote« si lahko privoščijo v vsaki povprečni gostilni ali celo doma! Marjan Papež Gospodarske diagonale Programske raznoterosti obrtne zbornice Staro leto seje poslovilo, novo se živahno začenja. Na območni obrtni zbornici, ki je postala informacijska in svetovalna točka podjetnikom, občanom in tistim, ki bi želeli začeti opravljati samostojno dejavnost, je čutiti povečano zanimanje za najrazličnejše informacije s tega področja. Svetovanje je postala osrednja dejavnost, ni pa edina, s katero se zbornica ta čas ukvarja. V letošnjem delovnem načrtu je dokaj obsežno področje izobraževalnih dejavnosti za potrebe članov. Ker so izobraževanja tudi splošnega pomena, je zbornica pripravljena ponuditi te možnosti tudi drugim zainteresiranim, ne le članom, kadar je, seveda, na voljo dovolj mest. Tako je že bilo izvedeno predavanje za sestavo davčne napovedi za minulo leto za samostojne podjetnike in predavanje o sestavi zaključnega računa in optimiziranju davčnih bilanc. Frizerke so se izobraževale in seznanjale z novostmi na svojem poklicnem področju. V kratkem bo r o K — stekel tečaj dvostavnega knjigovodstva, pa izobraževanje za potrebe varnega ravnanja in požarne varnosti. Zbornica je kandidirala na sredstva za izobraževanje iz programa PHARE v okviru projekta Učeča se regija. Upokojeni člani so se udeležili ekskurzije v Trst. Med potjo so se ustavili tudi v obrtni coni v Zgoniku, slovenski občini v zamejstvu, ki je s svojo izjemno naklonjenostjo omogočila konzorciju slovenskih podjetnikov postaviti obrtno cono na zemljiščih nekdanje vaške skupnosti. Popotniki so se ustavili tudi v pobrateni občini Repentabor, kjer sta jih v kraški hiši sprejla repentabrski župan Aleksij Križman in predsednica kulturnega društva Kraški dom Vesna Guštin. Ob izidu Logaških bodo že znani rezultati smučarskega tekmovanja območnih zbornic z Notranjskega in Primoskega (5. februarja na Javorniku), ki se ga bo udeležilo tudi logaško zastopstvo. Sicer pa bodo prvi meseci leta namenjeni tudi pripravam na zbornično tridesetlcnico, ki bo sklenjena z osrednjo prireditvijo konec leta. Eno od jubilejnih dogajanj pa bodo letne športne igre Notranjcev in Primorcev, kijih zbornea pripravlja za konec maja v Logatcu. ./. Gostiša Turistične panorame Turističnemu društvu se obetajo lepi časi Vzpodbudni odmevi z občnega zbora Turističnega društva Logatec, ki mu po novem predseduje Vanja Pfajfar Sredi decembra se je zbralo članstvo Turističnega društva Logatec. Prevetrilo je zadnje polletje, za katerega so ugotovili, da je bilo obdobje preobratov, zasukov in novosti, vključujoč sodelovanje pri organizaciji Gregorjevega sejma, akcijo Moja dežela lepa in gostoljubna ter pridobitev novega prostora na Tržaški 16, ki bo v mnogočem pripomogel k izpeljavi novih projektov. Teh se v naslednjem letu obeta kar precej. Novo vodstvo je namreč na občnem zboru predstavilo načrt za leto 2005, s katerim bo še naprej sodelovalo pri organizaciji Gregorjevega sejma, se vključilo v akcijo ob dnevu zemlje -»Cvetlica v vsak dom«. Odločilo pa se je tudi za nadaljevanje izbiranja najlepše ocvetličene hiše in Novo vodstvo (od desne proti levi): Vanja Pfajfar-predsednica, Branka Petkovšek-podpredsednica in Milena Semrl-tajnica in blagajničarka. Foto: D. malavašič pridobivanja turističnih spominkov. Svojo dejavnost bo društvo popestrilo še z organiziranjem pohodov po Grajski poti v Žibrše in med turističnimi zanimivostmi logaške občine, odprlo bo muzej starih predmetov, ki jih že nekaj let skrbno ureja Ivanka Urbas. Člani društva pa bodo pripravili še številne prireditve, ki bodo zaznamovale 200. obletnico logaških lip in 130. obletnico preselitve Okrajnega glavarstva v Logatec. Še naprej pa bodo sodelovali z dr. Markom Frclihom pri ureditvi arheološkega parka. In ne nazadnje, ponovno bosta organizirana dva izleta po Sloveniji: na Gorenjsko in Dolenjsko. Vse programirano pa bo potekalo pod budnim očesom novega upravnega odbora: predsednice društva Vanje Pfajfar, podpredsednice Branke Petkovšek, tajnice in blagajničarke Milene Šemrl ter članov Jožeta Omerzuja, Maria Rogiča in Franca Mihcvca. Turizmu Logatca se torej še naprej obetajo lepi časi. Z novimi idejami, pobudami in ljudmi. Pa srečno! NevMa Naši pomniki tako in drugače Zanimanje za polpretekla dogajanja raste - Pred meseci sem prebral javno izražen pomislek in celo -po osebnem prepričanju - neutemeljen strah pred oživljanjem spomina na starejšim še živo staro državno mejo s takratno Italijo - Meja in dogodki, povezani z njo, nas živo zadevajo še danes II. Na kaj kaže opozoriti doma? Na naš premalo ozaveščen odnos do vseh pomnikov grajene in naravne dediščine. Pri poseganju v prostor (novogradnje) že kar praviloma hote pozabljamo na vse, kar je preostanek minulih dni. Zdi se, da porabniška miselnost ob današnji zakonodaji in pomanjkljivi vzgoji investitorjev omogoča tako poseganje v prostor, ki zadovoljuje samo profit. »Arhitekturno raven lahko dvigne kulturni naročnik in kulturno okolje,« je zapisal ameriški arhitekturni teoretik in pedagog J. Labatuta. Podobno misel ponuja tudi znani slovenski arhitekt Grega Košak, ko trdi, da pozidana arhitektura in urbanizem ostajata tudi danes v material in prostor prelita resnična tendenca vsakokratne družbe. Logaški primer - ne edini postavitve industrijske hale neposredno ob »bunker na koncu polja« v Zapolju kaže na ne dovolj premišljen poseg v ta prostor. Prepričan sem, da bi tudi zadostni odmik nove hale od enega izmed deloma še ohranjenih spomenikov »Rupnikove linije«, parkovno urejen manjši kompleks okoli tega bunkerja ter lipe lahko pomembno obogatili sivino novo nastajajoče »industrijske dežele«. Prav zanimivo bi bilo spoznati in zabeležiti pomembnejša mesta in dogodke, ki so se na tem prostoru dogajali, vsaj z lepo zasnovanim počivališčem in panojem ob njem, na katerem bi zarisali mesta in vpisali dogodke, ki jih je ta prostor podoživel. Naj v ilustracijo navedem nekaj takih mest, ki bi ob primerni označitvi opozorila na pretekla dogajanja. Iz vrhniške smeri pridemo najprej na Vrh, kjer je krajši čas potekala jugoslovansko italijanska meja. Prav tam blizu ob odcepu proti Zaplani je obeležje nesreče in mesto zaustavitve tankovskega »izleta« iz zadnje vojne. Vsega nekaj deset metrov naprej smo prepustili pozabi ostanke »Rimske zapore«, še dalje ob stari cesti proti Logatcu naletimo pri opuščenem kamnolomu na verjetno edino preostalo prvobitno lipo in dalje še ohranjen drevored, ostanek iz spomina na Napoleonove čase. Na tem mestu, žal, prav v zadnjem času spremljamo početje, ki nam ne bo v ponos. Prav v neposredni bližini in brez odmika od prometne stare ceste »ob starem bunkerju« pod Strmico pri Napolenovi lipi in ob novo nastajajočem zametku rekreacijsko turistične ponudbe na drugi strani ceste poizkušamo za vsako ceno skriti še zadnje vidne sledi nekdanje »Rupnikove linije«. - Za to območje Pod Strmico je bila pred leti že ponujena drugače zasnovana prostorska rešitev. Ta prostor bi naj organizirano prevzel po Logatcu parkirane tovornjake in vključeval zeleno zaporo, ki bi ločevala staro cesto od parkirišč. Bom tudi jaz žrtvovana za kako krožišče? Podobno smo pogumno izbrisali tudi druge stare bunkerje, npr., v nekdanji »Drcnovki«. Tudi o nekdanji izvozni staroavstrijski rampi iz obdobja prve svetovne vojne ni nikakršnega sledu več; na »tunel« tudi pozabljamo. Ostaja le še nema priča italijanskega bunkerja iz druge svetovne vojne ob železniški progi. Nič tudi ne vemo o preostankih starih utrdb na bližjem vrhu Strmice ali o bližjem Šemonovem breznu itd. Nikakršne pozornosti ne posvečamo objektom, povezanih z razmišljanji o »Južni železnici« kot spomeniku, npr., o napajalni postaji (trumba, pumpenhaus) idr. Želim, da bi ob vseh visokih finančnih vložkih v izgradnjo nove industrijske pokrajine brez zelenja in brez zadostne in urejene zelene ter protizvočne zapore proti odprtemu delu logaškega polja začutili potrebo za predstavitev in označitev posebnosti tega prostora, npr., ob stari lipi naj bi se postavil itinerar (opis poti), ki bi pričal novim prebivalcem in obiskovalcem še kaj več in drugače kot samo o moči novega, na hitro zraslega kapitala. Želim tudi, da bi ta prostor zaživel kot vsebinsko pestrejša in prostorsko ne preobsežna dopolnitev gospodarskega razvoja Logatca in da ne bo več slišati namigov, češ da je prostor namenjen le mafijskemu pranju denarja, kot se je pred časom izrazil eden izmed razpravljaleev na posvetu o razvoju podeželja (Barja in zaledja) n a Vrh n i k i. Pavel Mih evc «V1 In očistili so Grčarevec Turistično kulturno društvo iz Grčarevca je z geslom »Očistimo Grčarevec« 20. novembra 2004 povabilo vaščane k čiščenju svojega kraja. Na ovinku, kjer so se zbrali »čistilci in čistilke«, je bilo poskrbljeno za vreče in rokavice. Namera je v popolnosti uspela. Mladina je s svojo številno prisotnostjo dokazala, da je za pravo stvar. Navkljub trudu pridnih čistilcev pa bi morali nekateri vaščani tudi sami pomesti pred svojim pragom. Ne kaže zapuščati zanamcem okrnjene narave. Namreč na kupu zavrženih stvari seje bohotil »naj odpadek akcije« - ford Taunus 17 m, letnik??? Prav je, da bi bili prijaznejši do okolja. Vili Černivec rt g 35 rt tli O Vsečasje V lanskem decembu je pri Založbi 2000 v Ljubljani izšla pesniška zbirka Vsečasje naše pesnice Anice Perpar- Pesnica, kije objavljala otroško leposlovje v Cicibanu in Kekcu, poezijo in prozo pa v Sodobnosti, Novi reviji, Reviji 2000, Per imagine (Videm) in v Logu (Dunaj), je že prej objavila troje pesniških zbirk Pajčevinke, 1992, Limonovec, 1995 in Nekdo kliče tvoje ime 1999. Jajce - speči princip sveta. Iz Vsečasja Smemo zapisati, da gre v Vscčasju za upesnitev širših in globljih spoznanj o svetu, stvareh, življenju, usodah in človeški miselni in čutni zavozlanosti s prclinjcnim posluhom za tegobnosti človeškega inferna, iz katerega vendarle vodijo odrešenjske poti. V prvem ciklu se Tolminske hiše čarajo in odčarajo sredi mehčanja žalosti in mrzlih strasti, drobnih korakov v ranjeni medsebojnosti in v zvrhnjenosti pričakovanj ob slutnji minevanja, ko sc poslovilna utrujenost ranljivo odprtih src dotika vsečasja. V ciklu Življenje stvari se razpredajo čutna spoznanja med izsanjanimi čermi in praznino odsotnega glasu, med besedami, ki »počenjajo nedokončane zgodbe. Razpredajo se med podarjenimi trenutki nedotaknjenega časa, ko zapeljiva slast radosti zemeljsko tubiti in ko sladka potešitev, šibko upanje in utišano hrepenenje v brezbesedju prosijo za odrešitev. Pesnica Anica Perpar. Cikel Vodo nosijo ženske seže v pretresljivo daritvenost ženske in ženskosti; v vodi očiščenja se očiščuje zaničevana ljubezen, odžejajo se spomini, zavozlane usode, se odžejajo koprnenja do smrti globočin; zapisi pozabe pa ostajajo na žejnih poteh. Najobsežnejši del zbirke je namenjen Spevom uslišane ljubezni. V tem ciklu Anica Perpar razstre obilje svojega svetovljanstva, iz katerega z ostrimi orodji metaforične ironije izpoje spoznanja o človeku bitju najgloblje skrivnosti, o blodnem sprenevedanju, o deliriju zamolčanega, o čudežu besede, kije najbolj strašna v svoji maščevalnosti, o pokvarjenem okusu polovičnih resnic, o resnici, ki jc v vinu tudi za mojstre laži, o resnici, ki se zvija pod stopali gospodarjev, o rdeče zapaekani svobodi, o Andrejevem hropečem poslavljanju ob utrinkih dobrodelne žalosti, o nezamenljivem dotiku božjega, o Mojzesovem sizilovstvu, o brezpotnih razdaljah duše in telesa, o zamolčanih dimenzijah večnega sredi smešnih akrobacij žalosti v brezčutnem morju sedanjosti, o zemljini osi, ki je iz križa človekovih bolečin, o večnosti, ki je tlakovana z božjo milostjo, o silnem hrepenenju po večnem, o breznih pozabljene pozabe in še o čem... Iz razmršene ujetosti v ne vselej dovolj prijetnem prostoru in času pa vendar vodijo poti. Zato pesnica ne obupuje, temveč se hrepeneče ozira po resnih potih, in prav ob koncu se izpoje v odrešenjski metafori: Tudi če prihodnost ni več bleščeče jutro, se zdi, da seje zvečerilo za poslednjo luč. Marcel Štefančič Se posebej praznično po Cankarjevi Konec decembra je tudi na logaške ulice zavel veter prazničnega razpoloženja. Tako so ob zadnjih decembrskih večerih Cankarjevo cesto napolnili mladi in malo manj mladi glasbeniki, plesalci, pevci... in številnim obiskovalcem pričarali nekaj lepih trenutkov v pričakovanju novega leta. Pod mentorstvom Mari Loštrck Žižek in Miše Stržinar so sc 29 decembra predstavili učenci osnovne šole iz Rovt. Nekaj najbolj znanih plesov so zaplesali člani mlajše in starejše folklorne skupine, katerih nastop so dopolnili harmonikarji: na klavirski harmoniki Nejc in Lovro Skvarča, na diatonični pa Gašper Hrenčič. Prvo večerno ulično prireditev Hotenjski plesalci pod milim nebom. so sklenili pevci Logaškega okteta s prepevanjem in pripovedovanjem kolednic, ki v današnjih dneh, žal, prehitro tonejo v pozabo. Naslednji dan so se na odru in pred njim ob zvokih harmonike, kitar, kontrabasa zavrteli člani Folklorne skupine Kulturno turističnega društva 1'oto: />. Malavašič llotedršica. Tem so se pridružili pevci Moškega pevskega zbora llotedršica pod vodstvom Matije Logarja. Njihov nastop pa so zaokrožili mrazu najbolj kljubujoči godbeniki Pihalnega orkestra, ki so tako na svoj glasbeni način prispevali k lepšemu slovesu od leta 2004. NevMa Božična pesem iz mladih grl Koncert Dekliškega seksteta KUD Adoramus in Ptujskega noneta v cerkvi sv. Nikolaja v Logatcu za božič Duhovno občutje svetovljanstva, ki nas preveva na veliki praznik Kristusovega rojstva, so nam v glasbi poskušali posredovati pevke in pevci Dekliškega seksteta KUD Adoramus pod umetniškim vodstvom Mihaele Gostiša in Ptujski nonet pod umetniškim vodstvom profesorja Maksimiljana Feguša. Klavirsko spremljavo je prispevala Jelka Bajec. Vzdušje je bilo spokojno, in čutiti je bilo veliko pričakovanje. Deklišli sekstet. Foto: P. Sark Prve so nastopile gostiteljice in nam predstavile izbor v večini ljudskih cerkvenih slovenskih pesmi, vezanih na božično praznovanje. Ugodno ujemanje glasov, v katerem prednjači vodilna gotovost prve sopranistke, je bilo sprva nekoliko plašno, pa vendar intonančno čisto. V drugem delu so sc dekleta pevsko bolj sprostile in posebej ugajale v Blaženi noči. Lep nastop mladih pevk, ki zmorejo ne le triglasje. Nastop Ptujskega noneta (v resnici je nastopil sep-tet, brez. pojasnila) seje po vzdušju močno približal petju logaških deklet. Kljub dobri intonaciji in prepoznavni interpretaciji smo sicer pričakovali več 'moškega' petja, pa so najbrž prizorišče in morda manjkajoča člana povzročili takšen vtis. Ugajala je uvodna skladba pa tudi priredbe umetniškega vodje noneta. Tudi glasbena dodatka v mešanem sestavu sta dala vedeti, da so bili pevke in pevci pripravljeni na ta dogodek. Zven mladih glasov je vedno prijeten in zanimiv, ostrejše uho, neobremenjeno s prizoriščem, pa bi pogrešalo več dinamičnih razlik, kontrastov in podajanj. Duhovna glasba kakor tudi božični čas ne smeta vplivati na odločitev po dinamični izenačenosti skladb, vendar praznični čas velikokrat 'vpliva' na interpretacijo. Vsekakor lep pevski večer, ki nas je prav za božič glasbeno obogatil. Kras Bogato praznično prepevanje Kulturno društvo iz Slavine na Pivškem že leto za letom prireja božično novoletne koncerte. Lani je dan po Štefanovem izzvenelo v Slavini praznično prepevanje štirih pevskih sestavov in dveh solistk v tamkajšnji cerkvi. Poleg dobri dve leti delujočega moškega okteta Cioldinar iz Postojne so z božičnimi skladbami nastopili še slavinski cerkveni mešani zbor pod vodstvom Leona Krnela, Moški zbor iz Slavine, ki ga že leta od uspeha do uspeha pridno vodi Logatčan Janez Gostiša, pod čigar vodstvom pa je kar obsežen božični repertoar odpel Družinski kvartet Gostiša Kulturnega društva OMcPZ »Notranjska«. Logaški četverici je dokaj naporen program izzvenel prijetno ubrano, kot se reče: srca božajoče, čemur so številni poslušalci pritrjevali z gromko navdušenimi aplavzi. Solistični delež, je prispevala mlada sopranistka Helena Žele ob orgelski spremljavi Damjane Kinkele. Mikaven dogodek sredi bogatega prazničnega prepevanja. mAŠ Ko Rožmarin zadiši po zvenu srca Vokalna skupina Rožmarin je 26. decembra 2004 nastopila v gasilskem domu na Medvedjem Brdu. Koje mrak že nakazoval začetek novega tedna, so se zbrali tisti, ki so ga tokrat želeli začeti drugače. »Snežni metež je skupino mladih zmotil pri iskanju novoletne smrečice. Zavetišče pred mrzlo nočjo so našli v zapuščeni koči, a pred njimi je bil božični večer. Daleč stran od doma, v prostranosti narave. Kako praznovati?« Hribi oživijo ob zvenu glasbe, ob pesmih, ki jih pojejo že tisoč let. Hribi napolnjujejo moje srce z zvenom glasbe, moje srce želi zapeti vsako pesem, ki jo sliši. Tako ubrano in čudovito so se slišali mladi glasovi. Začutili smo energijo, ki seje pretakala med pevci in publiko, čutili, da ima zbor dušo. Mladostni glasovi pevk in pevcev so se ta večer posvetili širjenju sreče, miru in sočutja. Vživeti v sporočila pesmi, so skupaj z zborovodjem Markom Kržišnikom in instrumentalisti Ano, Marušo in Špelo Pišljar ter Tomažem Mivškom slikali globoke misli in jasna sporočila skladateljev - tistih, katerih življenja so že davno minila, in teh, ki pogumno stopajo po svojih poteh. Peti, deliti svoj dar z drugimi in ob tem neizmerno uživati ni dano vsakomur, če si za to nagrajen z velikim aplavzom, je vse toliko lepše. Ko vidiš poslušalce s solzami v očeh, te res gane. Takrat je vsak napor poplačan. Tako lepo je, ko nekomu polepšaš večer. Ana Žakelj « Darilo, ki ni naprodaj Podarjali so ga v predbožičnem času v idrijski knjižnici literati izpod »Zelenih oblakov« Tik pred prazniki, 21. decembra, je logaško Literarno društvo »Zeleni oblaki« bralo v idrijski Mestni knjižnici svoja dela ob izbrani glasbeni spremljavi flavte Vida Sarka, kitare Bojana Šena in harmonike Vinka Kralja. Že sami prostori knjižnice so pod starimi arkadami v soju prižganih svečk delovali praznično. V takem okolju je duša literarnega društva Branka Novak najprej v kratkem predstavila nastanek in dosedanje delo društva. V mrzli decembrski noči je želela »uloviti mraz v volneno jopo, z dihom zbrisati ledeno rožo s šipe« in nas ogreti z besedo in glasbo. Vse to ji je tudi uspelo s sodelovanjem vseh nastopajočih, ki so nas velikodušno povabili v prostore svojih skritih kamric srca. V trenutkih razpoloženjske zbranosti smo dojeli, da Darja Merlak ne more skriti svoje prirojene ljubezni do otrok, saj jim je pripravljena podariti celo svoj »Sir z luknjami«. Tine Vučko ljubi sonet in v njegovi zahtevni izrazni obliki se prav nič ne čuti, da hecno in hitro hodi, kot pravi sam o sebi. V strogi obliki soneta piše »v senci, ki jo tkejo časa niti...« Kaja Pregrat ima rada noč, ker je človek takrat bolj ustvarjalen in potem izlije na papir ljubezenska čustva, katerih posledice pa so pogosto tudi »Solze«. Bojana Levinger piše pesmi že vse od leta 1974; letos pa bo izdala svojo zbirko pesmi. Pa to ne bo njena prva knjiga. Poleg pesmi »Ob vznožju spominov« nam je predstavila tudi svoj »Pogovor z luno« in začutili smo lahko podobno izpoved, kot jo je naš pesnik O. Župančič označil z verzom: ... »školjka na morskem še dnu razbolela je, v biserje stisnila svojo vso bol.« Globoko doživete pesmi piše tudi Ana Balantič, ki si kot šivilja skuša luknjo v duši zakrpati z verzi. Sama pravi: »Koje vse drugo izgubljeno, se iz žalosti porodi nekaj lepega in ...vzdih globok se v vetru zlomi.« Življenje Nade Kržan rase v krogih in v svojih »Sanjah« doživlja mir, ljubezen in srečo ter se »Vnukinji« zahvaljuje za radost življenja. O Marcelu Štefančiču bi težko povedali kaj novega, ker dela preveč stvari v življenju. Ugotavlja pa, da »Nikoli nisi čisto sam«. Vanda Lavrič ima zmeraj premalo časa in zato živi za drobne trenutke, ki se je dotaknejo tako »kot bi veter nalahno polkna odprl« in čaka, da drugič živi drugače z izkušnjo lastne zgodovine. Francka Čuk pa poleg pesmi piše tudi prozo. Ganila nas je njena, po resnični zgodbi zapisana, črtica o Božičnem večeru, ki se je končala z glasbeno spremljavo in besedami iz. praznične pesmi ».. .spavaj dete sladko«. Branka Novak je vse te umetniške besede ustvarjalcev spretno in prisrčno povezala s prejo svojih misli ter čudovit večer sklenila z optimistično mislijo na čas, ko bo bel oklep zime popustil in bomo spet pustili soncu v srce. Oblaki naših sanj nosijo s seboj zapise naših dni. Devet ustvarjalcev Zeleni oblaki v Idriji. tega društva, devet toplih dotikov srca je skupaj z napovedovalko večernega branja položilo na mizo svoje duše in jih prepustilo presoji javnosti. Dovolili so nam, da smo smeli stopiti v njihov intimni svet. Iz lastnega srca so prelili svoja čustva v nas in naenkrat je ritem našega srca utripal v ritmu njihovih duš. Zlili smo se z njihovim doživljanjem sveta in tako smo si brez besed povedali, da se razumemo. Vračajoč se domov, smo z Brankinimi verzi želeli »...snežinki zapeti uspavanko in dihati cimet na velikem vozu praznikov.« - Ljudje kupujemo ob praznikih bolj ali manj dragocena darila, s katerimi obdarimo svoje drage, a tako dragocenih daril, kot so nam jih podarili ustvarjalci na literarnem večeru, se kupiti ne da. Lahko jih samo doživimo. Tilka Jerič Vabilo mladim Že dolgo se v našem kraju ne dogaja dosti za mlade, zato je čas, da združimo moči v okviru Mladinskega sveta lokalne skupnosti in skupaj naredimo nekaj več na tem področju. K tem prizadevanjem vabim vse mladinske organizacije, društva, klube, mladinske organizacije političnih strank in druge skupine mladih, ki bi radi kaj več naredili na področju mladih v Logatacu. Kdor hoče o vsem tem zvedeti kaj več, se nam lahko pridruži na koordinativnem sestanku 14. februarja 2005 ob 20. uri na Notranjski c. 14 v Logatcu. Se bodo presegli? Žlahtni koncert odličnih mladih klarinetistov in nadobudnih pevcev »Clarinetissimo« jc KD Adoramus poimenovalo odmevni koncertni večer 16. januarja v dolnjclogaški cerkvi sv. Nikolaja. V prvem delu so ga mojstrsko izvedli člani kvarteta Clarinetissimo, v drugem pa združena otroški in mladinski pevski zbor sv. Nikolaja kulturnega društva Adoramus pod vodstvom Marjana Gradolnika in ob spremljavi Mihaele Gostišč in že omenjenega kvarteta klarinetov. Obetavni pevski zastavi, i. Foto: D. Malavašič O klarinetistih velja zapisati kako besedo več, kot se običajno zapiše ob koncertnih poročilih. Iz. koncertnega lista povzemamo, da Ajda Pupis, Rok Sekirnik, Rok Škrlj in Jure Robek kot skupina igrajo štiri leta. Kot ansambel zorijo. rastejo, hočejo več. Pod mentorstvom prof. Marjana Grdadolnika na svoj način ustvarjajo repertoar, s katerim ljudem posredujejo svoj žar, iskrivost in dobrovoljnost. V letu 2003 so osvojili zlato plaketo in absolutno tretjo nagrado na državnem tekmovanju, kar jih je vzpodbudilo, da so trije že stopili v srednjo glasbeno šolo, četrti pa je tik pred tem. Ko človek posluša muziciranje takšne skupine, se nehote vpraša: je sploh mogoče igrati občutno bolje? In ko bolje pogledaš, vidiš pred seboj najstnike in se znova vprašaš: kaj bodo še dosegli, se bodo presegli? Kje so sploh meje? In ob tem nehote pomisliš na žaloste usode njihovih vrstnikov, ki prodajajo dolgčas, begajo po stranpoteh in tarnajo, kako se nič pametnega ne dogaja, vsaj v Logatcu •ne. Ja, garati in »guslati« zahtevne glasbene sklope (podobno bi lahko zapisali za športne treninge in še katero drugo področje) je manj vabljivo od pohajkovanja, gledanja televizije, neskončnega prcigravanja računalniških igric in žvečenja čipsa, kar je vse namenjeno zgolj lastnemu ugodju.. Je daleč od komodnosti in ležernosti, daleč od trenutnih užitkov. Daje pa neizmerno zadovoljstvo nad opravljenim delom. Če sc posreči še dobro tekmovanje, je zadovoljstvo še večje. Otroški in mladinski zbor predstavljata zastavek zrelega delovanja Adoramusa. V njiju se kalijo pevski začetniki, da lahko v določeni starosti obogatijo odrasli zbor. Zbora, seveda, pojeta pri nedeljskem bogoslužju, praviloma pa sc z območnih pevskih revij uvrščata na zahtevnejše, medobmočne. Mladinski zbor že ves čas vodi Marjan (irdadolnik; vodstvo otroškega pa od Mihaele Gostiša po enajstih letih prevzema Tina Kosmač. Zares, bil jc lep večer. Manjše organizacijske nedoslednosti, ki društvu po nepotrebnem prihajajo na pot, pa bodo verjetno tudi kmalu prešle. Jago Ko pride polnoč... Že kar tradicionalni božično-novoletni koncert logaškega Pihalnega orkestra je tudi 26. decembra izzvenel v prijazen spomin mnogih poslušalcev, ki so mu prisluhnili v večnamenski dvorani v Logatcu - Prijetno scensko ozadje, omikana vezna beseda Marinke Dodič, izjemni solisti, posebni gost Alfi Nipič so stkali nepozaben večer glasbe in besede v spominsko trdno pletivo našega spomina Pisati o takšnem koncertnem večeru jc lahko, a odgovorno opravilo. Lahko, ker imaš kaj pohvaliti, odgovorno, ker vendar ne moreš vsega dobrega izmeriti z istim vatlom in ker jc navdušenje vendar (tudi) stvar okusa vsakega poslušalca posebej. Zatorej sleherni zapis odseva le zapisovalčcvo dojemanje dogodka, o katerem piše. Orkester je pod suverenim vodstvom Marjana Grdadolnika svojo vlogo odigral zelo korektno, mestoma navdušujoče. Tu veljaj pohvala prav vsem orkestrašem. Zanje, kot da ni tehničnih skrivnosti, kot da ni pasaž in okraskov, ki bi jih ne zmogli obvladovati. In ker je orkester dobro funkcioniral, so imeli solisti nekoliko lažje delo, kot bi ga imeli sicer. Če sledimo misli, da ima vsaka skupina vodjo, kakršnega si zasluži, in da ima vodja skupino, kakršno si zasluži, je imel izjemni orkester tudi izjemne soliste. In -kar velja debelo podčrtati - dva iz svojih vrst! Po zvrsti, obsegu in tehnični zahtevnosti bi ju sicer težko primerjali, po vtisu pa sta bila dokaj enakovredno navdušujoča: bravurozni trobentarski solo Roberta Albrehta v Beneškem karnevalu in sopranski solo Rcbcke Hren v ariji Laurette iz opere Gianni Schicchi. Rcbeki seje potem, koje orkester že Utečeno odigral simfonični scherzo Bela Krajina v Sartorijevi Con te partiro pridružil tenorist Sebastjan Podbregar. Družno sta nato še zaključila koncertni program z Napitnico in Verdijeve Traviate. Del koncerta je samostojno oblikoval gost Alfi Kulturni razgledi Nipič, legenda slovenske zabavne glasbe. Dvaintrideset let nam že prepeva Silvestrski poljub, na koncertu nam gaje zapel dvakrat. Prvi del svojega nastopa je odpel ob mehanski spremljavi, drugi del pa ob spremljavi logaškega orkestra. Poslušalce je navdušil s petjem in jih nasmejal z dovtipi, v katerih je bilo tudi zrnce soli. Njegovemu nastopu je sledila čestitka logaškega orkestra: ob njegovi spremljavi je prisrčna deklica Barbara Istenič zapela Želimo vam srečen božič. Sledili so še dodatki. In pred zadnjim dodatkom je orkestru in poslušalcem vse najboljše v novem letu zaželel logaški župan Janez Nagode z domiselno željo po rdečih licih. In za konec smo se nekako prestavili na Dunaj, v dvorano prijateljev glasbe, kjer ima dirigent polne roke dela z vodenjem orkestra in malo tudi poslušalcev, ki vneto ploskajo ob koračnici Radetzkv. Ta večerje bilo skoraj kot v pravljici. A za uspeli koncert, številno občinstvo, velik orkester, imenitne goste, najavljanjc prireditve, prigrizek po koncertu, zagotovitev in pripravo dvorane, pridobivanje sponzorjev, osvetljevanje, ozvočevanje... za ta nebroj opravil in nalog, kijih gledalci ne vidimo in nanje največkrat ne pomislimo, mora nekdo poskrbeti. S tega gledišča velja še posebej pohvaliti organizacijsko vodstvo Pihalnega orkestra Logatec. Lastna izkušnja me uči, da se zahtevnosti tega organizacijskega dela ne ovedejo niti vsi člani društev, ki pripravljajo kako prireditev. Terja pa priprava takšnega koncerta trezne glave in obilo odgovornega tveganja. Kdor ne verjame, naj poskusi. Janez (lostiša Na Kliju je zagorelo To pot ni šlo za gasilsko vajo, ampak zares. Malo pred deveto uro zjutraj 21. januarja letos so iskre varilnega aparata med remontom v lakirnici zanetile požar. Ogenj, kije poškodoval električno napeljavo, ventilatorje in zračnike, so dovolj hitro pogasili logaški gasilci in tako preprečili hujšo katastrofo. Odur Ste jih že videli? Odštevanja - namreč, mladinsko TV oddajo, ki jo je v produkciji TV LEP že dvakrat pripravila mlada ekipa voditeljev in snemalcev z urednico Anjo Sedej Da je treba mladim zaupati, jim verjeti in dati podporo pri njihovem delu, ve marsikdo, ki se ukvarja z mladinsko dejavnostjo. To namreč pogosto rodi zanimive projekte in presenetljive rezultate, iz katerih se lahko marsikaj naučimo tudi odrasli. To so morda zaslutili tudi odgovorni na TV programu LEP in ekipi mladih novinarskih navdušencev in snemalcev, ki jih uredniško in redaktorsko vodi Anja Sedej, ponudili možnost, da naredijo novo mladinsko TV oddajo. Teh v slovenskem medijskem prostoru ni prav veliko, zato je bil izziv za mlado ekipo še večji. Anja Sedej, ki je svoje novinarsko in redaktorsko delo začela na Notranjskem radiu, deluje pa tudi kot novinarka in voditeljica na TV LEP, pravi: »Oddaja je zasnovana tako, da v prvem delu predstavimo za mlade zanimivo temo, se o njej r Lepovi Odštevalci. pogovarjamo s strokovnjakom in opravimo anketo, v drugem delu pa predstavljamo zanimive ljudi, dejavnosti; prostor namenjamo Logaškemu klubu študentov in njihovi dejavnosti, skratka hočemo biti aktualni in zanimivi za mlade. Naša kamera je povsod tam, kjer se kaj zanimivega dogaja. Dogodkov ne bomo samo beležili, kakšnega bomo ludi pokomentirali ali poskušali preveriti. Oddaja je namenjena mladim, zato ima v 45-minutnem terminu precejšnje mesto tudi glasba. S sodelavci želim, da hi Odštevanja imela čim več zvestih gledalcev in da bi bila prepoznavna predvsem med mladimi.« Odštevanja pripravljajo, snemajo in vodijo mladi. Voditeljicam Tini, Jerneji in Neži iz prve oddaje sta se v drugi pridružila Luka in Danaja. Vsa dekleta so tako kot Anja svojo voditeljsko pot začela v okviru otroškega in mladinskega programa Notranjskega radia in so že prave profesionalke. Oddajo Odštevanja snemata Tilcn in Jure pod mentorskim vodstvom Primoža Godine. Izdelek je prav posrečen, dovolj gledljiv, s prepoznavno in dovolj mladinsko grafično podobo. Rubrike Od blizu, Kaj pa ti misliš, KLŠ kotiček, Zažigamo, Dober, boljši, najboljši in Pika na i bodo verjetno dobile še bratce in sestrice in doživele kakšno vsebinsko spremembo; že zdaj pa ponujajo dovolj širok vsebinski okvir za obravnavo tem, ki zanimajo mlade. Še nekaj več mladinske prepoznavnosti v načinu vodenja oddaj in sproščenosti in pri obravnavi tem morda pričakujejo mladi gledalci, nekoč v prihodnosti pa, seveda, tudi živ stik z voditelji. Jaz pa pravim: »Odštevanja obetajo!« Branka Novak I6 Za dobro voljo gre Koncert učiteljskega okteta Pa kol'k'r tol'k', Družinskega kvarteta Gostiša in citrark Estere Župančič in Klare Nagode Kako veseli smo bili vsi, da nas je bilo predzadnjo januarsko soboto tako veliko v avli Osnovne šole 8 talcev. In zabavali smo se, smejali, a tudi zbrano prisluhnili. Za enkrat edini slovenski učiteljski oktet Pa kol'k'r tol'k' nas je popeljal ob svoji 5. obletnici skozi spored, ki so ga v tem času osvojili, družina Gostiša nas je očarala z zbranostjo in ubranostjo, mladi citrarki Rstera in Klara pa sta dodali ščepec še drugačne domačnosti. Da, domače je bilo, od resnobnosti do razposajenosti, tako kot se suka življenje med nami in ob nas. Z nič manj predanosti nas je na eni strani skozi spored peljala Barbara Novljan-Mišič, na drugi pa hudomušna in navihana Anita Garafolj, ki nas je nasmejala tako, da so se podirali stoli. In to zares. Prav tako hudomušni so bili portreti oktetovcev, ki jih je prispeval pevec okteta Kostja Šmuc. Nihče ni imel treme: ne nastopajoči ne občinstvo. Počutili smo se sproščeno, veseli, da imamo nekaj skupnega, kar lahko damo drug drugemu: dobro voljo. Tako tisti, ki so ta večer pripravili, kot mi, ostali, ki smo Učiteljski oktet Pa kolk V tol'k. sklenili to soboto televizijski zaslon zamenjati za »živo sliko« srca in duše. Nihče ni ta večer »ocenjeval« ali »meril«, prevladalo je veselje do življenja, v katerem je bilo vse skladno in urejeno, kjer so prevladala čustva nad razumom. Čeprav se zavedam, koliko truda je treba, da se tak večer sploh »zgodi«, ali koliko razumevanja in Foto: P. Sark odpovedovanja je skritega samo v ukvarjanju s petjem, moram zapisati: za dobro voljo gre, v žlahtnem pomenu besede. Tega večera smo odšli na mraz in proti domu bogatejši za spoznanje, da smo si skupaj naredili življenje lepše. Kras ............. - ■ 1 ■ ■"■ 1 rmwM Logatec v zgodovini Novi poskusi k zgodovinopisja Logatca izpod peresa našega muzealca Janeza Švajncerja Ob svoji knjigi Logatec v zgodovini pravi Janez Švajncer, da po drugi svetovni vojni ni izšla nobena knjiga, ki bi govorila o Logatcu v obdobju 1941-1945; dogajanje po drugi svetovni vojni pa velja sploh za belo liso v logaškem zgodovinopisju. Prav gotovo drži, da Logatčani sami, ne kažemo veliko interesa ne za zapisovanje logaških dogodkov iz preteklosti ne iz sedanjosti. Še dobro, da svojčas ni obveljala odločitev o ukinitvi Logaških novic, iz katerih je avtor povzel prenekalere dogodke zadnjega obdobja. Mar res mora priti tujec, da zbere »korajžo« in iz vseh možnih virov pripravi širši zapis. Avtor sam ugotavlja, da je tujec, kot je bil tujec Tone Kompare, ki je pripravil Logatec -Črtice iz življenja kraja in obeh župnij (v nadaljevanju: Črtice iz življenja...). Vendar bosta knjigi, ko bo na vse nas legel prah, še vedno živi. O knjigi Vsekakor pa je knjiga pomemben prispevek k zgodovinopisju Logatca. Knjiga zajema poglavja, ki segajo v najstarejša obdobja, sc nadaljujejo s Francozi v Logatcu, z Logatcem v Avstriji, nakar sledijo poglavja o prvi svetovni vojni, o času med obema vojnama, o drugi svetovni vojna, o novi Jugoslaviji, o času velikih političnih sprememb 1988-1991, o življenju v samostojni državi Sloveniji. Pri podrobnejšem pregledu pa bralec lahko ugotavlja določene vrzeli v posameznih poglavjih. Na posameznih mestih iz novejšega časa manjkajo določnejši poudarki, ki bi bolje osvetlili posamezna medvojna politična in druga dogajanja. Marsikaj je tako ostalo nenapisano ali površno zapisano. Tako nisem opazil, da bi bilo omenjeno skupno upravno politično življenje Logatčanov in Žirovcev; le z enim stavkom je omenjen Anton Petkovšek, ki bi verjetno kot mnogi drugi v tej knjigi zaslužil zaznavnejšo predstavitev. Mnoge podrobnosti ostajajo še naprej bela lisa, ker pač avtorju ni bilo na voljo ustreznih zapisov. Ali pa: iz leta 1992 beremo zapis o samostojnih obrtnikih-mizarjih, drugi obrtniki pa niso omenjeni... Zapisovanje zgodovinskih dogodkov zahteva vsestransko preverjanje in ne samo navajanje imen in priimkov, pa še teh ne vselej najbolj natančno; še živečim svojcem prav gotovo ni vseeno, kdo je kdo. Tako želim doboronamerno opozoriti na nekatere pomanjkljivosti, ki sem jih opazil pri branju in ki po svoje izkrivljajo resničen zgodovinski prikaz dogodkov. Pohod v Bosno 1878. Ko je v drugem odstavku na str. 49 omenjen Ivan Zalaznik, bi verjetno kazalo omeniti še več slovenskih fantov, ki so služili v sedemnajstem pešpolku, vsaj še Matevža Škofa, ki je več kot deset let služil avstrijsko vojsko. Nova šola v Gornjem Logatcu. Kljub temu daje v knjigi Toneta Komparcta Logatec - Črtice iz življenja več omemb Simona Gregorčiča, ni omenjen notar v Logatcu Ignacij Gruntar, Gregorčičev rojak iz Kobarida, s katerim sta drugovala, in na željo katerega je Gregorčič novozgrajeni šoli v Gornjem Logatcu namenil posebno posvetilo, ki je še vedno vgrajeno na hodniku prvega nadstropja nekdanje Ljudske šole. Stran 5 I bi tako kazalo dopolniti tudi z značilnim Gregorčičevim verzificiranim posvetilom. Prispevki k zgodovinopisju Logatca. Žegnanja in običaji. Na strani 64 bi bila potrebna dopolnitev, da so se majhni hlebci, namenjeni otrokom, ki so jih v dneh krog vseh svetih nabirali od hiše do hiše, imenovali »vahči« (pri Cankarju »prešce«). Zapis v tretjem odstavku na isti strani pa po vsej verjetnosti ni natančno citiran, saj seje pekel in se v logaških hišah še vedno peče - poprtnjak, ki je (bil) na mizi do sv. Treh kraljev. Nove cerkve. Že v knjigi Črtice iz življenja je na str. 65 napačno zapisano, da je bila notranjščina cerkve na Taboru poškodovana in izropana med drugo svetovno vojno; ta napaka se seveda ponavlja tudi v knjigi Logatec v zgodovini. V resnici pa je bila notranjščina cerkve poškodovana in izropana šele po vojni, verjetno okoli leta 1967. Vrata so bila nato na novo izdelana v letu 1968. Logaški vodovod. 0 Logaškem vodovodu bi lahko pisali obširneje, saj je vodovod pomenil začetek novega razvoja Logatca. Zediniti bi se morali tudi, kdo ima resnične zasluge za graditev vodovoda. Tako v poglavju »Šola v Dol. Logatcu« na str. 50 piše, da je bil brat župana. Avgust Mulcj, zaslužen za napeljavo vodovoda, ki se je začel graditi 26. julija 1897. Na str. 65 pa v prvem odstavku piše pod Logaškim vodovodom, daje imel največ zaslug za novi vodovod Ivan Sieherl. V Črticah iz življenja pa piše, daje Logatec dobil vodovod žc leta 1895 in zasluge za vodovod naj bi imel župan Adolf Mulej, ki je pri deželni vladi na Dunaju zaprosil za napeljavo vodovoda. Različne pripovedi ljudi kažejo, da so imeli pri napeljavi vodovoda zaluge eni in drugi. Kdo je bil dejansko najbolj zaslužen, pa bi bilo verjetno treba še raziskati. Logaški Sokol. Malce nepregledno je prikazano delovanje logaškega Sokola. Na str. 77 so obravnavani začetki logaškega Sokola, na str. 123 beremo o gradnji sokolskega doma v Logatcu in na str. 125 je govor o Sokolih v Dol . Logatcu v desetletju pred vojno. Ne obravnava pa knjiga delovanja Sokola v Gor. Logatcu; omenjen je sicer le spor med gorenje- in dolenjclogaškim Sokolom (str. 78 in str. 123). Tudi v (ior. Logatcu je bil zgrajen dom Sokola. Premalo je opisano tudi delovanje kulturnih skupin. V enem stavku se omenja ustanovitev tamburaške skupine, pa vendar je tudi Sokol v C ior. Logatcu imel tamburaše in knjižnico. Okupacija 1941 - Italijani prihajajo. Na str. 142 v predzadnjem odstavku je rečeno, da si je Igor Fajfar iz Gor, Logatca pri Modicu sposodil dva vola in v nadaljevanju... ubilo pa je tudi voznika. Pa poglejmo, kaj je 0 dogodku razvidno iz kronike Gor. Logatca. V času okupacije je bil v (ior. Logatcu miniran dohod k mlekarni. Italijani so mine odstranili in jih odložili kar v potok. Teden dni po italijanski zasedbi si je delavec Prane Slabe sposodil par volov pri kmetu Andreju Modicu. Peljal jih je k potoku napajat. Vola sta stopila na mino, ki ju je raztrgala in smrtno ranila Slabcta, medtem koje Modičevcmu Doretu (v tekstu slabše vidno) poškodovala oko, in šele po tretji operaciji v Trs tU so mu zdravniki obvarovali drugo oko. Igor Fajfar (pravilno Pfajfar!), ki seje v Logatec preselil šele mnogo kasneje in predelal mlekarno v stanovanjsko hišo, pa še vedno živi v domu upokojencev v (irapovčniku. Proti partizanom. V četrtem odstavku na str. 150 se malce dvomljivo omenja Kekarjeva gostilna. Po vsej verjetnosti je bil dogodek povezan z gostilno pri Ambrožiču, ki jo je vodil Jožko Leskovcc (trafikant), in z. aretacijo partizana Jožeta Lesk ovca. Logaška izdaja 28. 5. 1942. /Vastr. 153 je verjetno prišlo do prepisne napake. Ob navajanju domobrancev po postojankah okoli Logatca, bi se, namesto na Ravnah, moralo zapisali na Ravniku. Domobranci v boju proti narodnoosvobodilnemu boju. Pri opisovanju dogodkov, ki jih je zagrešila črna roka ni jasno, koliko je bilo načrtovanih žrtev. Težko je tudi verjetno, daje bil Anton Petkovšek na begu pred domobranci zadet malo nad srcem. Usode. Avtor NOB Logatca Kebe navaja na str. 167, da je med drugo svetovno vojno med žrtvami protikomunisličnega boja padci tudi neki Požek, ne navaja pa nobenih drugih podatkov. Tako ne vemo, če je Požek isti domobranec, ki ima grob na dolnjclogaškem pokopališču in na čigar spomeniku so razvidni tudi njegovi osebni podatki, tudi podatek, da je padel kot domobranec na Kalcah. Ko sem se v letu 1966 slučajno srečal na skupščini socialnega zavarovanja z. njegovim bratom, je ta še vedno taval v negotovosti glede bratove smrti. Nobenih posebnih podatkov dotlej ni dobil. Pripovedoval pa je, kako je brat hodil v gimnazijo in nato odšel v partizane. V partizanih naj bi poslal že politični komisar. V spopadu na Blokah pa so vsi videli, da gaje pokosil domobranski mitraljez. Zato je mati po vojni uveljavila pokojnino po sinu, doma iz Bele krajine. Nekdo pa je kasneje opazil njegov nagrobnik v Logatcu in mati je bila ob pokojnino. Tudi nekdanja skupščina občine Logatec je prejela dopis, v katerem so spraševali 0 navedenem primeru in uradno so dejstva potrdili. Takšnih in podobnih usod je bilo kar veliko. Ta pa je zanimiva, ker Kebe ne opisuje, kdo je bil navedeni domobranec; čez čas bi lahko menili, daje bil Logatčan. In tako dalje... V novi Jugoslaviji. Zadnjih poglavij Švajneerjeve knjige posebej ne komentiram. Škoda pa je, tako samo za primer, da ni naveden pomemben dogovor o gradnji Valkartona. Ta dogovor so sklenili predsednik skupščine občine Vinko llaložan, Anton Antičevič, direktor KLI, in Anton Pctkovšek, direktor Slovenijalesa. Ta dogovor je zagotovil investitorju zemljišče za tovarno in devize za najem in odplačevanje deviznega kredita. Ko ne bi bil dogovor podpisan, ne bi bilo Valkartona v Logatcu. Iz dokumentacije je razvidno, da je bilo podjetje KLI Logatec »tihi družabnik« investitorja Slovenijalesa. Takšnih dejstev, ki bi pomembno dopolnjevale Švajncerjcvo zgodovino, pa je kar še nekaj... /m konec Skratka, delo Janeza Švajncerja je vredno temeljitega pregleda, saj gre za logaško zgodovino. Pri tem, če citiram samega avtorja, ni mogoče vedeti, ali seje zgodilo samo to, kar je navedeno, in ne, ali seje vse tudi zares zgodilo in samo tako, kot je bilo zapisano v raznih virih in literaturi. Kljub vsemu pa avtorju iskrene čestitke za opravljeno delo in trud, da bi nam približal zgodovino Logatca. Albin Čuk Letošnje Februarsko priznanje za izjemne dosežke na področju kulture prejme Primož Godina. Ljubezen je več kot samo beseda Ob koncertnem večeru Pusti soncu v srce v logaškem Narodnem domu 28. decembra O naslovni temi so nas ne le prepričevali, marveč prepričali s pesmijo, z iskrenim nastopom in veseljem do življenja in tega, kar delajo. In besedilo, ki gaje pripravila Branka Novak, je bilo interpretacija tudi »naše mladosti«; v resnici pa misel teh naših mladih, ki so na odru na tako poseben način zaželeli srečo v novem letu, da vtis še danes živi v spominu vseh, ki so dodobra napolnili veliko dvorano logaškega Narodnega doma. «Radi nas imejte take, kot smo,« je bilo slišati iz ust odlično pripravljenih »predic besedila« Dana je Kek in Tine Rupnik. »In mi vas, odrasle, imamo tako zelo radi, ter vemo, kako nas imate radi vi,« sta nam položili na srce to vedenje »predici«; na poseben način pa tudi Jurij Švajnccr in Nina Rupnik, kije v kretnjah gluhonemih bila enako prepričljiva. Seveda, pa sta besedni del podkrepila sproščeni nastop Mladinskega pevskega zbora OŠ Tabor in zborovodja Zdravko Novak z novoletnim izborom prirejenih skladb, ki jih imajo mladi danes radi, od Kreslina do Čukov, pa tudi slovenskih »cvergreenov« kot, na primer. Dan ljubezni in brezmejno večnih kot White Christmas (Bel božič). Z zvesto podporo Vinka Kralja na harmoniki in klavirju, Bojana Šena na kitari, Vida Sarka na basovski kitari in Janje Nagode na klavirju zbor ni imel težav Tako veliko srce so nam odklenili mladi pevci. Foto: P. Sark z. intonacijo. K temu pa so pripomogle tudi solistične gostje, članice ŽePZ KD Tabor Urška in Katja Nagode, Ana in Špela Kavčič ter Karmen Kune. Veliko srce, ki je po scenski zamisli Janje Brodar in Gorana Rupnika ob pomoči mojstra luči Bineta Podržaja in v režijski zamisli Branke Novak sredi odra žarelo rdeče, rumeno, belo in še kako, pač primerno poudarkom pesmi ali besed, nam je poslušalcem zatrjevalo, da smo na odru pravzaprav mi vsi in da prevečkrat pozabljamo, da imamo vsi veliko srce, mnogokrat zaklenjeno s preveč ključi. Tega večera so nam mladi srce odklenili. S ključem iskrenosti in ljubezni, ki odklepa tudi njihova srca. v katera smo prav tako vstopili vsi. Simbolično so nam ta stik ponazorili z drobnimi darili, ki so jih tokrat mladi dali nam, odraslim v dvorani. V spomin, da bi ne pozabili, kako in zakaj nas imajo naši otroci radi, in da bi enako ne pozabili, kako naši otroci vedo, da jih imamo radi tudi mi. Kras Za služenje pomoči potrebnim Začetek novega leta je lahko tudi začetek novega in boljšega življenja; tako so januarski dnevi polni optimizma in dobre volje. Tako seje začelo tudi novo leto odraslih skavtov Slovenije. Kakih sedemdeset odraslih in otrok iz različnih krajev Slovenije - tudi iz Logatca - seje zbralo v Kančevcih v Prekmurju, blizu Moravskih toplic. Skavtski zabavni utrinek. Foto: D. Malavašič Tam so v drugem januarskem vikendu razmišljali o služenju. Poleg obveznega orientacijskega pohoda, zabavnih iger, prepevanja in druženja so sledili vprašanju: »Kakšne priložnosti vidimo za služenje odraslih skavtov ?« Odgovore so različne skupine poiskale po metodi »odprtega prostora«, ki gaje vodil Aleš Čerin. Ponudile so se številni načini pomoči: ljudem v raznih nesrečah, ljudem s posebnimi potrebami, pri delu ob zaupnem telefonu, pri C" vzgoji mladih za služenje, pri delu v župniji, pri pripravi naravoslovne poti za osebe s posebnimi potrebami... Skratka, pravi skavti so vedno na pravem mestu in ob pravem •r" času - za pomoč. Vse to je ob koncu druženja odzvanjalo v glavah 2 skavtov, ki so si obljubili ponovno snidenje poleti, ko bo ~ vseslovenski tabor, ki bo še poglabljal in udejanjal ideje iz Kančevcev. NevMa Pozdravili so luč miru iz betlehema Logaški skavti so luč miru iz Betlehema prinesli na trg pred cerkvijo sv. Nikolaja v Do). Logatcu 18.decembra. Pozdravili sojo s kratko slovesnostjo, na kateri so prepevali, igrali in predstavili gesla- sporočila, ki jih je zadnjih trinajst let prinašala ta luč. Nato so prebrali letošnjo poslanico, sporočilo, ki vabi vsakega človeka, da razmisli o sebi, da poišče smisel svojega bivanja. Predaja Betlehemske luči. Foto: D. Malavašič Z geslom 2004: PRIDI K SLBI! je poslanica vabila vsakogar, da naj odpotuje daleč, dlje kot po navadi, in naj pride k sebi. Naj poišče odgovore na vprašanja: Kdo sploh smo? Zakaj smo tu? Kaj bi radi? Nas ima kdo zares rad? Po končani prireditvi so skavti vsem obiskovalcem prijazno razdelili plamen. V naslednjih dneh pa so ga s sporočilom poslanice ponesli še na različne konce naše občine. NevMa Očarana srca V prazničnem prednovoletnem tednu je božična pesem odmevala vsepovsod; na ulicah, po cerkvah pa tudi v radijskih in televizijskih programih je bilo slišati vse mogoče priredbe in izvedbe poskočnih (predvsem tujih) božičnih skladb. Meni je pri srcu tista nežnejša, ki zapoje ob jaslicah. Tako je bilo moč slišati v romarski cerkvi sv. Marije na skalci v Spodnji Idriji, kjer so 29. decembra gostovali logaški pevci Otroškega in Mladinskega zbora sv. Nikolaja pod vodstvom Marjana Cirdadolnika. Na povabilo tamkajšnjega župnika Franca Kavčiča so pevci skupaj s kvartetom Clarinctissimo zapeli pri večerni sveti maši, po njej pa še na koncertu. V prijetno akustični cerkvi (ravno pravšnji za tak koncert) so najprej zaigrali klarinetisti. V drugem delu so zapeli pevci (bilo jih je prek petdeset) obeh omenjenih zborov nekaj Gačnikovih božičnih. Predstavilo seje kar nekaj solistk ob spremljavi kvarteta klarinetov in orgel. Nastopajočih je bilo sicer več kot obiskovalcev, a prijetno vzdušje, ki so ga pričarali, je odmevalo v srcih vseh. M. Duhovni odsevi Nenavadna popotnika V Logatcu sta se 10. januarja ustavila kaj nenavadna popotnika - Prvemu, Richardu Boisu, katoličanu, idejnemu pobudniku projekta »Skupaj« (Ensemble), ki se je iz upora zoper svet, poln sovraštva, nasilja, vojn in različnih tragedij, nameril prehoditi pot od Jeruzalema do španskega Santiaga de Compostela, se je pridružil musliman Mahdi Alioui Potem ko sta v Parizu uredila potrebno dokumentacijo, sta oktobra 2003 krenila na pot. Zapustila sta svet ugodja, materialne dobrine, družino, Richard celo lastno podjetje. Oblekla in obula sta se športno, kar sta prejela od različnih sponzorjev in dobrotnikov, si oprtala nahrbtnika in odšla. Peš. V neki bolnišnici v Palestini sta pustila spalni vreči, ker sta bili pretežki. Drugod sta pustila kaj drugega... Kmalu so se v nahrbtniku znašle le najbolj nujne stvari, med katerimi so kamera, pisalo in zvezek. Na popotovanju sta se popolnoma spremenila. Richard, pred tem »mlačen« kristjan, skavt v mladosti, je spoznal moč vere in molitve. Spoznal je, da ga vodi in varuje vsemogočni Bog, ki mu daje hrano, prenočišče, naproti mu pošilja ljudi, ki ga sprejemajo, ga nasitijo, se z njim in njegovim prijateljem pogovorijo. »Svet je eden in brez meja. Mi pa sc kregamo in vojskujemo! Počnemo neumnosti in se uničujemo,« pravi Richard. O n 1l ■H Popotnika med Logatčani. Sloveniji pa: »Slovenija je lepa. Ljudje so prijazni. Pred dnevi sva prespala v hotelu s petimi zvezdicami. Zastonj. Neverjetno. Bog je vsemogočen. Za vse poskrbi.« Po prijetnem klepetu sta se popotnika nastanila pri logaškem skavtu Janezu Trčku, drugega dne jima je gostoljubje ponudil Dom Marije in Marte. Nato pa sta jo mahnila proti Italiji. Foto: D. MalavaSič Doma bosta napisala knjigo in pripravila film. Nato se bosta popeljala po prehojeni poti in pokazala film o svojih nenavadnih doživetjih ter podarila knjigo ljudem, ki soju sprejeli, jima pomagali. Ob tem pa bosta uresničevala sanje; sanje, ki govorijo o miru, o mladih, ki skupaj, ne glede na narodnost, jezik, vero, slavijo enega in edinega Boga. NevMa Sredi zime - pa skoraj štirideset stopinj Si mislite - da bi bilo sredi zime tako vroče?! Vendar smo se na lastne oči prepričali, da je bila taka vročina na peš romanju k sv. Jakobu v Španiji, o čemer je 14. januarja predaval udeleženec lanskega romanja g. Jože Stržaj, župnik v Žirch (in na Vrhu Svetih Treh Kraljev) in škofjeloški dekan. Predavanje, ki sc gaje udeležila tudi Marija logar, ki je v lanskem intervjuju imenitno predstavila romanje v Compostelo, je bilo v dvorani POŠ Bofjepotniki. Vrh Svetih Treh Kraljev. Uvodoma smo si ogledali nekaj posnetkov z romanja vrhovskih faranov v Olimje in na Svete gore, nato pa nas je predavatelj popeljal v vročo Španijo. Fotografije so bile same po sebi dovolj zgovorne, tudi zares lepe; komentarji so bili zabavni, tako da so prisotni v dvorani dve uri sedeli kot pribiti, občudovali, sc hahljali in smejali. Aplavz ob koncu je bil bučen; izraz spoštovanja do celotne ekipe, ki je mesec dni vztrajala na vroči, 800 km dolgi romarski poti. Po končanem potopisnem predavanju pa sta svojo pot v nekaj besedah predstavila še zakonca Rigelnik, ki sta romala v isti kraj že pred nekaj leti in povabila na slovensko pot sv. Jakoba. Iz dvorane smo hodili nasmejani in polni spoštljivih vtisov. Kdo ve, ali se bo kdo od prisotnih kdaj napotil na takšno romanje? M. bij (K Karate akademija Pantera O božično-novoletnem turnirju ter še o čem Karate akademija Pantera je 18. decembra v telovadnici osnovne šole Ivan Cankar na Vrhniki organizirala Božično-novoletni turnir v karateju za osnovnošolce v notranjski regiji. Učenci so tekmovali v treh disciplinah. Začetniki so se pomerili v karate elementih (KIHON): zgornja blokada, sunek naprej, spodnja blakada ter brca naprej; ostali - barvni pasovi so tekmovali v šolskih katah: hcian shodan, hcian nidan, heian sandan, heian vondan ter heian godan in v prostem boju. Najboljši rezultati: Elementi posamično: /. mesto: Vesna Teja Ristič (OŠ "H talcev " Logatec), 2. mesto: Luka Lango (OŠ "H talcev" Logatec), 3. mesto: Domen Novak (OŠ Log-Dragomer). Šolske kate posamično: /. mesto: Alen Zrimšek (OŠ "H talcev" Logatec), 2. mesto: Aleksander Djuran (OŠ "8 talcev" Logatec), 3. mesto: Matej Mikanec (OŠ "H talcev" Logatec) Borbe posamično: /. mesto: Marko Novak (OŠ Log-Dragomer), 2. mesto: Matej Mikanec (OŠ "H talcev" Logatec), 3. mesto: Blaž Škrlj (OŠ "H talcev " Logatec) Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil staršem ter našim najboljšim učencem in inštruktorjem-pripravnikom za pomoč na tekmi: Aljošu Kramarju, Mohorju Nartniku, Nini in Eriku Hudniku ter trenerjem Savatc zveze Slovenije pri organizacijskih zadevah. Poleg tekmovanja v karateju za osnovnošolec je potekalo tudi Državno prvenstvo v savateju, ki je postreglo z atraktivnimi borbami vseh članov. Bila je to prva tekma v šolskem letu 2004/2005; naslednjo tekmo nameravamo organizirati februarja 2005. Od 20. februarja do 5. marca bo spomladanski vpis za vse, ki želite spoznati skrivnosti borilnih veščin. Vse informacije o vpisu lahko dobite na GSM: 031-641-200, Boris, ali na c-mailu:borispccek@yahoo.com. Vabim vas tudi, da si ogledate našo novo spletno stran: karate-sola-pantcra.cobithost.net oziroma, da si pridete ogledat naše treninge ali se udeležite prvega brezplačnega treninga. Urniki naših treningov: OŠ Log-Dragomer (mala telovadnica v prvem nadstropju): ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure (začetniška in nadaljevalna skupina), OŠ "8 talcev" Logatec: ob ponedeljkih od 15.30 do 16.30 (nadaljevalna skupina), od 16.30 do 17.30 (začetniška skupina) in ob petkih od 15.-16. ure (nadaljevalna skupina) ter od 16. do 17. ure (začetniška skupina). Boris Peček Uspešni odmevi NTK Logatec Z 2. Odprtega turnirja za kadete in kadetinje Oba turnirja sta se odvila 11. decembra 2004. Kadetinje so sc udeležile turnirja v Novi Gorici, kjer je nastopilo 56 tekmovalk iz vse Slovenije. Loagaške barve so zastopale štiri kadetinje in so dosegle naslednje rezultate: Ana Verdinek - 3. mesto; Lea lazar, Tamara Novak in Sanja Smiljanič pa 9.-16. mesto. Ekipno tretje v državi. Kadeti pa so se pomerili v Prcserju. Tuje tekmovalo 74 kadetov prav tako iz vse Slovenije. Za Logaški klub so tekmovali en kadet in trije mlajši kadeti: Rok Družina, Andrej kek, Blaž Bončina in Miha Žigon, ki so osvojili 17.-32. mesto. /. TOP-I2 Slovenije za mladinke Mladinke so se na TOP-12 RS pomerile 18. decembra 2004 v Ljubljani. Med logaškimi tekmovalkami sta se najbolje uvrstili Ana Verdinek na 5. mesto v drugi skupini in Nina Špruk na 4. mesto v tretji skupini. 3. Pregledni turnir MRNTZ za učence in učenke Na 3. Preglednem turnirju MRNTZ za učence in učenke od 1. do 8. razreda na Jesenicah je 19. decembra 2004 nastopilo 174 igralcev in igralk iz 18 klubov: Logaške barve je zastopalo 18 tekmovalk in tekmovalcev, ki so se uvrstili: Nina Zupančič 2. mesto med učenkami 3.-4. razreda, Ncjc Gutnik 2. mesto med učenci 3.-4. razreda, Anžc Vrabl 3. mesto med učenci 3.-4. razreda, Blaž Bončina 1, mesto med učenci 5.-6. razreda, Andrej Kek 3. mesto med učenci 7.-8. razreda, Ana Verdinek 1. mesto med učenkami 7.-8. razreda, Sanja Smiljanič 3. mesto med učenkami 7.-8. razreda. 14. ekipno državno prvenstvo za mladinke V Murski Soboti seje 8. in 9.januarja 2005 odvijalo 14. ekipno državno prvenstvo za mladinke. Pod vodstvom trenerja Darka Malica so mladinke NTK Logatec v postavi: Nina Špruk, Tamara Novak, Ana Verdinek in Sanja Smiljanič osvojile odlično šesto mesto. Kadetinje pa tretje v državi Na Muti je bilo 22. in 23. januarja 14. ekipno državno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Naše kadetinje so v postavi Lea Lazar, Tamara Novak, Ana Verdinek in Sanja Smiljanič pod vodstvom trenerja Darka Malica osvojile tretje mesto. J. Bončina Prvi z leve Blaž Bončina, zmagovalec med učenci 5. - 6. r. Tudi tekači uspešno tekmujejo Na mladinskih igrah Alpe-Jadran. Med 18. in 20. januarjem je kot članica slovenske ekipe nastopila na mladinskih igrah Alpe-Jadran v Campriju v Švici tudi Ana. Na individualni tekmi na 5 km klasično v skupinskem startu jc Ana z leto starejšimi tekmovalkami osvojila kot najboljša Slovenka - 4. mesto. Naslednji dan so dekleta v štafeti prav tako osvojile 4. mesto. Svetovni pokal v biatlonu. Na tekmovanju za svetovni pokal v Anlersclvi v Italiji 21. januarja je v posamičnem sprintu nastopil tudi novi biatlonec Vasja Rupnik in s 73. mestom dosegel najboljšo moško uvrstitev dneva. Dober je bil v teku, pri streljanju paje zgrešil kar 5 tarč. Na zasledovalno tekmo se ni uvrstil. Slovenski pokal na Pokljuki. Ob prazniku teka na smučeh za osnovnošolsko mladino je 21 .januarja potekalo tekmovanje za slovenski pokal v smučarskih tekih. Nastopili so tekmovalci, ki niso uspeli odpotovati na FIS tekmo Trofeo Topolino. In rezultati tekačev Valkartona? - Med starejšimi dečki: 1. Rok Tršar, 2. Anže Rupnik... 5. Juš Oblak, med starejšimi deklicami: 8. Uta Malnar, med mlajšimi deklicami: 4. Patricija Pcllis, 5. Špela Molk, med mlajšimi dečki: 6. Patrick Rupnik, 8. Miha Šimenc. David Kune na treningu. Trofeja Topolino. Na tradicionalno FIS tekmovanje za mlade Trofeo Topolino v Vali di Ficmme v Italiji je odpotovalo tudi 8 logaških tekačev, ki so se odlično merili z vrstniki srednje Evrope. Od petih slovenskih kolajn so Logatčani osvojili kar štiri. V kategoriji starejših dečkov so prismučali v cilj: 1. Matej Šimenc, 2. Kristian Peklaj, 3. Boštjan Klavžar... 9. Martin Rupnik. Med starejšimi deklicami je Katarina Bešvir dosegla 33. mesto; med mlajšimi dečki se je Matjaž Gorjan uvrstil na 3. mesto, med mlajšimi deklicami pa je bila 7. Ema Likar, 8. pa Eva Sever Rus. Na elitnem Dolomitskem šprintu. Zaradi pomanjkanja tekem za starejše kategorije sta se Jure Tršar in Miha Preveč odpravila na dvodnevno tekmovanje v avstrijski Lienz. Petek zvečer sta nastopila v elitnem šprintu (Dolomitensprint) po osrednji ulici v Licnzu v druščini 25 izvrstnih smučarskih tekačev. Miha Preveč je bil na dobri poti, da se uvrsti v polfinale, a je po vodstvu na polovici proge v ovinku nesrečno padel. Tako sta se naša tekmovalca uvrstila na 19. in 25. mesto. - Naslednjega dne sta oba naša tekača nastopila tudi na maratonu 30 km (Dolomitenlauf Klassik), ki šteje tudi v serijo Euroloppet; Jure Tršar se je uvrstil na odlično 4. mesto, Miha Preveč pa na 14. mesto. Slovenski pokal v biatlonu. Na Pokljuki je bilo 23. januarja tekmovanje za slovenski pokal v biatlonu z zračno puško za dečke na 5 km. Med starejšimi dečki se je naš David Kune uvrstil na 3. mesto. Tomo Vršič Smučarji dobro pripravljeni na tekmovalno sezono S Preglednega tekmovanja V začetku decembra je bilo na Pokljuki pregledno tekmovanje smučarjev tekačev v organizaciji SZS-Nordijske discipline. Tekači STK Valkarton Logatec so na tekmovanju z uvrstitvami pokazali, da so na sezono dobro pripravljeni, saj so se odlično uvrstili. Med mladinci letnika 78 in mlajši na 10 km v klasični tehniki si je Blaž Bešvir prismučal 5. mesto. Med fanti na 10 km v klasični tehniki pa so se uvrstili: Vasja Kupnik I. mesto, Darjan Brus - 4. mesto, Jure Tršar - 5. mesto, Luka Božič - 9. mesto, Blaž Bešvir - 13. mesto, Miha Preveč 18. mesto. m Ana Šimenc po zmagi za slovenski pokal. Med mladinkami letnika 87 in mlajše na 5 km v klasični tehniki je bila najbolje uvrščena Ana Šimenc - L mesto; med dekleti na 5 km v klasični tehniki pa seje Ana Šimenc uvrstila na 6. mesto. Slovenski pokal -Pokljuka 2004 Na Pokljuki so se slovenski smučarski tekači 19. decembra 2004 pomerili v tekmi za Slovenski pokal. Smučarji TSK Logatec so v pokalni tekmi dosegli prav lepe rezultate. Med mlajšimi mladinkami na 5 km je prva prismučala na cilj Ana Šimenc (17:45.0), 11. je bila Katarina Bešvir, 12. L;ma Likar, 13. Fva Sever Rus. Med mladinci na 7,5 km so se uvrstili: 5. Matej Šimenc (24:17.4), 6. Boštjan Klavžar, 7. Kristian Pcklaj, 9. Martin Rupnik, 12. David Kune. Med starejšimi mladinci na 7,5 km sije prvo mesto prismučal Blaž Bešvir (23:01.8); med člani na 10 km pa je skoz cilj odsmučal drugi Jure Tršar (29:47.2), takoj za njim pa Luka Božič. Strel Po poti Cankarjevega bataljona Logaški planinci so se 8. januarja letos zvečer odpeljali z Oblakovim avtobusom prek Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem do Pasje ravni. Od tod so odšli v planinski opremi do turistične kmetije Pri Koširju (860 m). Tam so plačali štartnino, se okrepčali ob klepetu s prijatelji; opolnoči pa je 390 prijavljenih odšlo na 26. spomiski planinski pohod po poti Cankarjevega bataljona proti Dražgošam. Noč na nedeljo je bila temna, zamegljena z nekaj snežne odeje po tleh. S prižganimi čelnimi svetilkami so si pohodniki svetili po poti čez Svetega Petra hrib, Zrimcc v Poljanski dolini (353 m) do Breznice (780 m), kjer so se okrog štirih zjutraj nekoliko odpočili ob čaju in hrani iz nahrbtnika. Ker so bile asfaltne poti dokaj spolzke, je bilo kar nekaj padcev. Ob polpetih pa so pohodniki krenili prek Sv. Tomaža (666 m) v Praprotno v Selški dolini, dalje skoz Ševlje (405 m) v Zabrekve (835 m), kamor so prispeli okrog osmih v jutranjem svitu. Po krajšem počitku in okrepčilu iz nahrbtnika so nadaljevali pot do Dražgoš (830 m); tja so prispeli po kakih K) urah sredi dopoldneva. Pri tamkajšnji šoli so jim potrdili izkanice pohoda, jim postregli s čajem in fižolom. Opoldne je bila ob spomeniku dražgoškim žrtvam iz leta 1942 proslava, ki se je je udeležilo kakih 7000 ljudi. Okrog dveh popoldne so se logaški planinci odpeljali iz, oblačnih Dražgoš proti Logatcu. Marinka Petkovšek ogaške Obogatite občinsko glasilo tudi s svojimi sporočili in s svojimi mnenji! S primernimi smučmi k učiteljem smučanja Področno /druženje učiteljev in trenerjev smučanja Logatec (PZUTS) je 3. decembra v avli šole 8 »talcev« organiziralo tradicionalni smučarski sejem kot uvod v letošnjo smučarsko sezono. Smučarski sejem prenckateremu omogoči izmenjavo opreme po še dostopnih cenah. V ta namen jc na sejmu organizirana komisijska prodaja rabljene smučarske opreme, drsalk in rolerjev, pri gostujočih trgovinah pa je bilo mogoče kupiti tudi novo smučarsko opremo in čelade, saj novi Zakon 0 varnosti na smučiščih predpisuje obvezno nošenje čelade pri otrocih, mlajših od 12 let. Za popestritev sejemskega dogajanja je bil tudi to pot organiziran srečelov, na katerem je vsaka srečka - zadela. Predsednik združenja Lovro Čuden je ugotavljal, daje smučarski sejem lepo uspel kljub pomanjkanju snega. iVfl sejmu je bilo prav živo, Izkupiček iz sejemske dejavnosti je že vsa leta namenjen izključno vzgoji, izobraževanju in izpopolnjevanju smučarskih strokovnih kadrov v občini Logatec in okolici. Vzgoja kadrov lepo uspeva, saj jc PZUTS na 3. mestu v Sloveniji, za kar jc tudi prejel posebno plaketo Smučarske Zveze Slovenije. V naslednjem štiriletnem madantu ima novi izvršilni odbor PZUTS smele plane. Zaradi velikega zanimanja obiskovalcev smučišč in tekaških smučin želi okrepiti svojo izobrazbeno strukturo tudi na področju deskanja in teka na smučeh. Ob ugodnih snežnih razmerah bo združenje organiziralo šolo smučanja ob vikendih in v času šolskih počitnic (predvsem za šoloobvezne otroke) na Sekirici in na Lomeh pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Učitelji smučanja PZUTS aktivno delujejo tudi v smučarskih klubih Logatec, Vrhnika in Kovk-Rovte, v VVZ Logatec, pri KLŠ Logatec; na voljo pa so tudi osnovnim šolam pri izvedbi športnih dni in zimo vanj. Ob tej priložnosti poziva združenje vse, ki se želijo naučiti smučati ali izpopolniti svoje znanje v smučanju, ne glede na leta. da poiščejo učitelje smučanja na smučiščih na Sekirici in na Lomeh pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Učitelji so oblečeni v razpoznavna oblačila združenja; njihove storitve so po ugodnih cenah. Ustrezne informacije lahko dobite na prodajnih mestih smučarskih kart na obeh smučiščih ali pri Mateju Nagodctu (031 - 778 690) v popoldanskih urah in ob ugodnih snežnih razmerah. PZUTS Logatec S športne poti po otoku La Reunion «■ Med 13. in 19. oktobrom 2004 je na francoskem otoku La Reunion pri Madagaskarju potekalo svetovno prvenstvo v Canne de combat, ki ga je organizirala mednarodna Savate zveza (Federation Internationale de Savate), katere članica je tudi Savate zveza Slovenije, ki ima svoj sedež v Logatcu, in je članica Olimpijskega komiteja Slovenije II Tekmovanje v mečevanju z leseno palico Canne se v oktobru ne dvignejo dosti čez 30°C, nočne pa ne padejo pod 20°C. Drugače je v gorah, kjer so zime snežne. Na skrajnem južnem delu otoka je še vedno aktiven vulkan; zadnji močnejši izbruh je bil v začetku lanskega septembra V času našega tamkajšnjega bivanja je bila lava iz ognjenika na nekaterih mestih še vedno topla. .la, kakšni so pa ljudje, boste vprašali. No, to je zares zanimivo vprašanje. Zaradi svoje zgodovinsko strateške lege se je velika večina morjcplovcev z vzhoda ustavljala na otoku, da so se oskrbeli z vodo in hrano, preden so se pluli naprej okrog Rta Dobrega upanja na skrajnem jugu afriške celine; enako so ravnali tisti z zahoda, preden so odpluli preko Indijskega oceana. Zadelj tega je populacija rasno in etnično zelo pisana. Tu živijo potomci Indijcev, Arabcev, črncev, Kitajcev, Evropejcev. Seveda, so prisotne tudi vsemogoče rasne in etnične mešanice. Po dveh dneh turističnih ogledov smo poleteli proti Parizu in od tam domov. Janez Obreza, mag. farm., za Savate zvezo Slovenije de combat seje odvijalo na francoskem otoku Reunion, ki leži med nekaj sto kilometrov oddaljenim Madagaskarjem in Mauritiusom ter Sejšeli. Na tekmovanju so sodelovale države z več kontinentov, med njimi so kvalitetno najbolj izstopali tekmovalci iz Francije ter otoka Reunion. In na otoku Reunion ima človek kaj videti. Kljub majhnosti (počez kakih 100 kilometrov) je ta otok bolj raznolik kot Slovenija. Zaradi svoje lege v Subtropskem pasu ga stalno oblivajo vlažni pasatni vetrovi iznad ekvatorja. Zaradi tega ima zahodni del otoka skoraj vsak dan dež; v soteski Takamaka so izračunali padavinski svetovni rekord. Ker pa jc otok tudi zelo visok (najvišji vrh Piton de neige meri celo nekaj nad 3100 m nadmorske višine), ostaja vzhodni del otoka stalno obsijan s soncem in temu primerno bolj suh. V bujni tropski vegetaciji rastejo kokos, banane, vanilija, sladkorni trs, ki je bil v preteklosti šc veliko pomembnejši za gospodarstvo otoka in Francije kot dandanes. Temperatura je res prijetna; dnevne temperature ril* Športni kalejdoskop Ob novem letu na Kum Drugi dan novega leta seje večja skupina logaških planincev odpeljala s štirimi avtomobili na 23. novoletni pohod na Kum. Iz Trbovelj so po plačani štartnini za pohod, ki ga organizira PD Kum, nekateri odšli po lokalni cesti (3 ure) skoz Dobovec, mimo smučarskega središča Trotovnik, turističnega naselja Lontovž, nekateri pa po planinski poti (3 ure in pol) čez Završje in Čebulovo dolino. Pot je bila rahlo zasnežena. Nebo se je jasnilo in izpod vrha Kuma so se že kazale Kamniške Alpe. Pred planinci sta stala RTV stolp in srednjeveška cerkev sv. Neže. Močnemu vetru so se prepoteni pohodniki umaknili v Planinski dom (1211 m), kjer so se odpočili, se vpisali v knjigo gostov, si žigosali pohodniške kartončke; okrepčali pa so se kar na soncu pred domom, od koder je bil lep razgled na Kopitnik, Veliko Kozje, Lisco, Bohor, Gorjance, Kočevski Rog, Snežnik, Javornike, Nanos, Julijce s Triglavom, pred njmi še na Polhograjsko hribovje in Škofjeloško pogorje, dalje na Karavanke, Kamniške Alpe, Posavsko hribovje, Raduho, Uršljo goro in Boč. i* Na Kumu. Foto: Z. Petrovičič Po daljšem počitku in uživanju ob lepem razgledu, ki ga doslej planinci na novoletnem pohodu še niso bili deležni, ter ob klepetu s prijatelji in znanci, so se vrnili v Trbovlje. Pozno popoldne so se srečno pripeljali v sončen, a rahlo s snegom pobeljen Logatec. Marinka Petkovšek Zimski pohod na Javornik Pod vodstvom Jerneja Rusa so se logaški planinci 19. decembra odpeljali z Oblakovim avtobusom do Črnega Vrha nad Idrijo. Od tod so se čez Šajsno ravan po markirani poti odpravili na 26. zimski pohod na Javornik (1240 m), kamor so prispeli po slabih dveh urah hoda. Z razglednega stolpa so bili vidni Julijci s Triglavom, Karavanke s Stolom ter Kamniško-Savijske Alpe, nedaleč tudi Idrijsko hribovje, obsežni gozdovi Urušice pa Notranjsko hribovje, Porczcn, Škofjeloško pogorje z Blegošem, Polhograjsko hribovje s Tošcem in Grmado in proti zahodu morje; Ljubljanska kotlina pa je bila v megli. Pred smučarsko brunarico na Javorniku. Foto: Z. Petrovčič Pred Pirnatovo kočo (1156) in v njej je bilo živo. Potrdili so kartonček pohoda v spomin na 23. december 1943, koje pri Škvarču ugasnilo življenje 47 borcev III. bataljona (iradnikovc brigade. Po krajšem počitku je 25-članska druščina dospela najprej do brunarice ob smučišču, kjer se je preoblckla, odpočila in malicala, nato je opoldne po slabih dveh urah mimo Vodic po gozdni poti prispela k »Stari pošti« na Hrušici. Ob treh popoldne so se planinci odpeljali z Oblakovim avtobusom proti domu. M.P. ■■ Na Tišje Manjša skupina planincev se je 12. decembra z jutranjim vlakom odpeljala iz Logatca proti Litiji, kjer je bil pri Plečnikovem spomeniku NOB start za planinski pohod. Po plačani štartnini, namenjeni za stroške pohoda, tudi za čaj, so se planinci odpravili proti slemenu nad Jablaniškim potokom. Pri kapelici nad Bajernikom so prečkali cesto Šmartno-Cerovica, se dvignili do Jelše ter skoz naselja Rodni Vrh, Bič in Liberga po dveh urah hoda prispeli na Tišje, kjer so jim potrdili pohodni kartonček. Tam so se preoblekli, pomalicali in pokramljali s prijatelji in znanci. Ob enastih C je bila krajša slovesnost pohoda, ki je bil že štiriindvajsetič posvečen obletnici bitke II. Štajerskega bataljona na Tisju 24. decembra 1941. Pohod se je nato nadaljeval prek Južnega vrha, na katerem stoji prva zasebna cerkvica na Slovenskem. V lepem in dokaj sončnem vremenu je pogled segel do Gorjancev, Snežnika, Julijskih Alp s Triglavom, do Kamniških planin. Od tod so planinci nadaljevali pot skoz Razbur in čez Višnji Grm do vinogradov v Jagodniku. Po dveh urah hoje so prispeli do zadružnega doma v Veliki Kostrevnici, kjer seje pohod končal. Po potrditvi kartončka in malici so se z avtobusom odpeljali do Litije, od tod pa proti Logatcu, kamor so prispeli sredi popoldneva. Marinka Petkovšek Športni kalejdoskop Klub borilnih veščin v novi sezoni V decembru so na treningih v Logatcu in Hotcdršici potekale priprave na državno prvenstvo v disciplini Savate Assault, ki je potekalo 18. decembra na Vrhniki. Tam so ločeno nastopili začetniki in izkušenejši tekmovalci v različnih kategorijah iz vseh klubov, včlanjenih v Savate zvezo Slovenije. Iz KBV Logatec seje tekmovanja udeležilo osem tekmovalcev. Trenerji smo bili s tekmovanjem ter prikazanim znanjem naših mladih članov zelo zadovoljni, saj je bila tekma za večino od njih prva borilna izkušnja na takšni ravni tekmovanja. V februarju bo v Borovnici prvo letošnje državno prvenstvo v disciplini Savate Assault. Do takrat bomo na naših treningih še povečali pripravljenost naših mladih članov. Sicer pa je naš šolski program savateja-francoskega boksa razdeljen tako kot pri karateju na šolske stopnje, le da pri francoskem boksu zaradi drugačne opreme ne uporabljamo za stopnje ime pas temveč rokavica. Šolski program traja 4 leta, v tem času naši člani napredujejo preko modre, zelene, rdeče, bele, do rumene rokavice. Vsaka barva-stopnja je razdeljena na 3 podstopnje. Pri začetnih barvah-stopnjah imamo tako vsaka dva meseca organizirano testiranje za potrditev znanja, pridobljenega skozi dvomesečni predpisani program treningov. Z opravljenim izpitom člani napredujejo v višjo podstopnjo določene rokavice. Prvo mojstrsko stopnjo-srebrno rokavico (Gant dargent premier degrć) doseže član po opravljenem programu in izpitu; mojstrske stopnje dodeljuje pristojna komisija Savate zveze Slovenije. Opravljene stopnje-rokavice se ujemajo s pasovi v kickboxingu: modra rokavica-rumeni pas, zelena rokavica-oranžni pas, rdeča rokavica-zclcni pas, bela rokavica- modri pas, rumena rokavica-rjavi Savate v Franciji z začetka 20. stoletja. pas, srebrna rokavica-črni pas, mojstrska stopnja. Na treningih v Logatcu in Hotcdršici bomo v mesecu februarju poleg kickboxinga in karateja zopet pričeli z novim začetniškim tečajem savateja-francoskega boksa, ki zaradi svoje dolge evropske tradicije tudi pri nas vedno bolj pridobiva na veljavi. Treninge vodijo trenerji, ki jim daje licenco Fakulteta za šport ter nacionalna panožna zveza. Naše treninge si lahko ogledate v Logatcu vsak torek in četrtek od 18.30 do 20. ure v malem vadbenem prostoru nove telovadnice ter v Hotedršici vsak torek in četrtek od 20.15 do 21.45 v avli osnovne šole. Več informacij dobite na tel.št. 041-373-240 ali 031 -302-130 ter na spletnih straneh kluba www.kbvl-klub.si. Žiga Merlak Šolski odmevi Toliko prazničnega druženja Decembrski utrip na podružnični šoli Vrh Svetih Treh Kraljev je bil živahen. Da sta se ogrela duša in telo. Veliko prijetnih trenutkov smo preživeli ob pričakovanju božiča. V začetku meseca nas je obiskal Miklavž; otroci so z učiteljico Jasmino pripravili igrico o Srečnem ježku, z učiteljico Petro so prepevali zbranim otrokom in staršem, ki so se zbrali v dvorani šole, predvsem pa Miklavžu v pozdrav. Sredi meseca smo na šoli pripravili »dan odprtih vrat« in k dopoldanskemu delu povabili starše. Zadovoljni starši, otroci in učiteljice smo se dogovorili, da podobne skupne dneve še pripravimo. Predzadnji decembrski teden smo okrasili šolo; pripravili smo jaslice, okrasili smrečico, z učiteljico Marijo smo izdelali medene srčke in si voščili ob prihajajočih praznikih. Obljubo o druženju otrok, staršev in učiteljic pa smo držali. In ker so za predzadnjo januarsko soboto napovedovali lepo vreme, smo se odločili, da se skupaj odpravimo na sosednji hrib, na Goli vrh, ki gleda na Vrh Sv. Treh Kraljev. Mihaela Decembrska pravljica Na vrata je potrkala zima. Pred vrati učilnice čaka skupina nasmejanih otrok. Dobre volje so in niso videti prav nič utrujeni. Nestrpno čakajo, da primejo za čopič. V njhova srca seje naselila radost. Bližali so se božični in novoletni prazniki: čarobni čas, ko drug drugemu zaželimo, da bi našli čim več priložnosti za veselje. Otroška ustvarjalnost meje vzpodbudila, da bo danes na voščilnicah izrisana zimska pravljica. I-------------------1 V četrtek pred božičem so učenci - člani RK I I iz Osnovne šole »8 talcev« polepšali dan in praznike I starostnikom iz Doma v Grapovčniku. Voščila Božičkov. Najprej so nastopili kot koledniki s i I priložnostnimi koledniškimi sporočili. Temu je sledilo i . nekaj plesnih in instrumentalnih točk.. Na koncu pa so z , Božičkovimi kapami prav vsem stanovalcem doma ' stisnili dlan z iskrenimi željami in lepimi viščilnicami. ' Tako so zarisali na marsikateri obraz topel ' I nasmeh. Besedilo in foto Polona Lazar \ I____________,_______I Koliko starostnikov v Domu bodo danes razveselili z voščilnicami. Ne bojijo se mraza v toplih oblačilih... Pripravljeni so s programom pesmi, plesov, iskrenih voščil; otroci z Božičkovimi kapami na glavi so pripravljeni vnesti v srca starostnikov vso toplino. Decembrska pravljica ima srečen konce: Naj bo leto 2005 radodarno z vsem, kar vas osrečuje. Zahvala za voščila Iskrena hvala vsem, ki ste izrazili uredništvu božično-novoletne voščila ob srečanjih ali po pošti in tudi tako priznali, da cenite naše delo. Poskok - novo športno društvo v Rovtah V letošnjem šolskem letu je bilo na šoli v Rovtah ustanovljeno športno društvo, imenovano Poskok po veselih, živahnih ter poskočnih športnikih. Člani društva so vsi učenci naše šole. Šola bo pripravljala različna športna tekmovanja za naše učence. Odvilo se je že tekmovanje na poligonu za učenec razredne stopnje. V zimskem času pa bo v telovadnici tekmovanje v odbojki za učenec predmetne stopnje; za učence razredne stopnje pa bo tekmovanje v igri med dvema ognjema. Vsem učencem šole pa bo namenjeno že tradicionalno - 10. po vrsti tekmovanje v stoji na rokah. Najboljši veleslalomisti pa se bodo udeležili regijskega tekmovanja v veleslalomu. V spomladanskem delu bodo potekali turnirji v malem nogometu, namenjeni vsem učencem. Večina tekmovanj bo v šolski telovadnici, nekatera pa na športnem igrišču Kovk. Rezultati vseh tekmovanj bodo objavljeni na spletni strani naše šole ter na oglasni deski. Petra Bezeljak, novin. kr., OŠ Rovte Božično darilo mi evropskega poslanca Lanske jeseni je obiskal šolo Rovtc evropski poslance Lojze Peterle, da bi si ogledal, kaj je zraslo iz temeljnega kamna, ki gaje bil položil pred trinajstimi leti kot prvi predsednik vlade samostojne Republike Slovenije. Z delovnim utripom šole je bil zelo zadovoljen. Ko pa si je ogledal prostore »telovadnice« v Domu krajanov, je ugotovil dokaj nezavidljivo stanje. Obljubil je šoli pomoč. In res, v dneh pred božičem nas je Lojze Peterle ponovno obiskal in nam ob tej priložnosti izročil ček v vrednosti 1000 cvrov za izdelavo plezalne stene v dvorani. Poleg tega je prinesel še veliko knjig z različnih področij in v različnih jezikih; knjige že služijo svojemu namenu. Učenci in učitelji smo bili obiska Lojzeta Peterleta zelo veseli. Ko bo plezalna stena narejena, bomo evropskega poslanca povabili na otvoritev. Novinarski krožek, OŠ Rovte Imeli smo se lepo ™ V soboto smo se zbrali pri Krištofu. Ko smo bili vsi, smo si voščili dobro jutro in šli skozi gozd do sončne ure. Od tam pa čez Lavrovcc na Goli vrh. Na vrhu smo jedli piškote in pili sok. Lepo seje videlo naokoli. Vračali smo sc kar čez breg. Ustavili smo sc pri Sari. Tam smo pili čaj in jedli sendviče. Igrali smo se na toboganu. Ko smo se vrnili do Krištofa, smo se še fotografirali. Imeli smo se zares lepo. Mitja in Andraž, 2. k, POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev Šolski odmevi ^H™^—8!» Božićnica z razveseljivim sporočilom Drobižek iz Miklavževega vrtca nas je 20. decembra povabil v Narodni dom in nam voščil prijetne božične praznike in vse dobro v novem letu z ljubko igrico, razigranimi plesi in prcdbožičnim petjem kar »ta pravega« zbora. Pevski zbor Miklavževega vrtca. Foto: T. Meze Bilo je lepo, otroško navdušujoče s pomenljivim sporočilom - »naj bi med božičnimi prazniki razveselili vsaj enega od svojih bližnjih«. mAš Rovtarski šolarji na smučeh V sklopu športneg krožka, ki ga vodi Ermina Šimenc, imamo letos na šoli v Rovtah tudi športno disciplino smučarskih tekov. V pogovoru nam je voditeljica Šimenčeva pojasnjevala, da so smučarski teki namenjeni učencem od 2. do 5. razreda. Trenutno sodeluje 24 tekačev: deklic in dečkov. Treningi potekajo trikrat tedensko od septembra do junija. Kadar ni snega, imajo vaje v telovadnici in na prostem. V telovadnici potekajo vaje za moč, imitacijske vaje ter razne igre. Na prostem tečejo ter rolajo. Najbolj uživajo med igrami, v smučanju, še rajši pa igrajo rokomet na snegu. Udeležili so se že Pokljuškega šolskega maratona, čaka pa jih državno šolska prvenstvo. Sami bodo organizirali šolsko prvenstvo v teku na smučeh. Udeležili se bodo tudi krosa ter pomladnega olimpijskega maratona v Logatcu. Njihova želja je, da bi priredili ali se udeležili tudi tekmovanja na rolkah. Nadvse radi pa bi navdušili starše za ta šport. Petra Bezeljak, novin. kr., OŠ Rovte Učenec Rok, tudi hišnik Na šoli Tabor v Gorenjem Logatcu imajo Roka Galjaševiča, učenca svojevrstnih nagnjenj - Preprost fant in vendar drugačen od vseh drugih - Z njim je stekel prav zanimiv pogovor Kateri razred obiskuješ? Obiskujem 8.b osemletke. Kako ti je prišlo na misel, da pomagaš hišniku? Na misel, da bi pomagal hišniku, mi je prišlo, ko se je začela prenova šole. Takrat sem uvidcl, da gospod Francclj, s katerim sva bila že od prej prijatelja, potrebuje pomoč. Zakaj nosiš delovno haljo? Delovno haljo nosim zato, da si ne umažem oblačil, pa tudi zato, da me tisti, ki me potrebujejo, prej opazijo. Ali sploh hodiš k pouku? K pouku pa še vedno redno hodim. Kako na to gledajo tvoji starši? Za moje starše ni to nič nevsakdanjega, kajti tudi doma v svoji delavnici kaj ustvarjam ali pa pomagam sosedom, na primer, tako da jim pokosim travo. Kaj pa učitelji? Učitelji so zadovoljni, ker jim pomagam pri vsem, za kar me prosijo. Ali kdaj zamudiš pouk, ker delaš med odmorom? Na začetku šolskega leta sem res nekajkrat zamudil k pouku, ker je bilo veliko dela. Ali te moti, če te otroci kličejo hišnik? To, da me otroci kličejo hišnik ali pravzaprav »bajtar«, me nič ne moti. Ali si že dobil kakšno nagrado ali pohvalo zaradi takšnega prizadevanja? Dobil sem že veliko pohval od učiteljev in knjižno nagrado. Kakšni so sicer tvoji načrti? Fant v modri halji. Še vnaprej bom poskušal pomagati na šoli tistim, ki bodo potrebovali mojo pomoč. Razmišljam pa tudi, da bi se odločil za »poklic« hišnika. Špela Košak Ne nazadnje »Slamnati« kulturni dan Na šoli Rovte je 9. dcembra potekal kulturni dan o dožnjeku - o izdelkih iz slame. Na Notranjskem je to manj znana domača obrt. Vodil ga je Jani Jakob, ki je najprej predstavil zgodovino te lepe prekmurske obrti. Beseda dožnjek izvira iz besedne zveze »do žeti«. Ko so Prekmurci poželi zadnji snop, so iz njega naredili šopek, ki so ga umetelno okraševali v vsaki vasi drugače. Nato so začeli izdelovati še mnoge druge uporabne ali samo dekorativne izdelke. Nekaj takih izdelkov je prinesel tudi s seboj: razne košare, vaze, nenavadne okvire za slike itd. Sam je zapel tudi pesem v prekmurskem narečju in tako smo začutili njihov, vedno bolj »zamirajoči« način govorjenja. Lahko smo ga povprašali po stvareh, ki so nas še posebej zanimale. r o no &= < Besedilo in foto: France Brus Pozornost najstarejši članici društva. Za leto 2005 pa je društvo pripravilo zanimiv program aktivnosti: predavanje dr. Stržinarjeve o ženskih boleznih (rak dojke ipd.) v četrtek, 20. januarja 2005, ob 19. uri v sejni sobi KGZ Logatec; v marcu bo na temo pomen družine, predavala Oabi Čačinovič Vogrinčič in tečaj različnih ročnih spretnosti (cvetje iz papirja, izdelki iz koruznih »slačk«...); ob telovadbi oz. razgibavanju se bomo dobivale ob torkih ob 20. uri v mali telovadnici športne dvorane v Logatcu; predvidevamo dva »kopalna izleta« -pozimi v toplice, poleti na morje; sodelovale bomo na Gregorjevem sejmu; strokovna ekskurzija na Škofjeloško bo aprila 2005; »krompirjev piknik« v začetku septembra pa naj bi postal tradicionalen. - Prav gotovo pa se bo med letom pojavila še kakšna ideja, ki bo popestrila delovanje društva. Vesele vsakršne pobude znova vabijo vse žene s podeželja, da se vključijo v društvo. V družabnem delu srečanja je med srečelovom hotenjska instrumentalna zasedba pod vodstvom Matije Logarja nanizala nekaj skladb, prijetnih za uho in primernih bližajočim se praznikom, Folklorna skupina pa je predstavila del svojega programa. Z drobnim spominkom so se spomnile tudi vseh članic, ki so lani praznovale okroglo obletnico, počastile so najstarejšo (78 let) in najmlajšo (28) udeleženko srečanja. Ob tej priložnosti se društvo zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so podprli srečanje in prispevali darila za srečelov! Mojca Dolenc Predpraznično v Grčarevcu TKŠ društvo iz Grčarevcaje svoje vaščane v predbožičnem času presenetilo z voščilnico, zgibanko Dobrodošli v Grčarevcu (hvala občini za pomoči) in s povabilom na prednovoletno srečanje z gosti iz Hotedršice Na Štefanovo sta se v CJrčarcvcu srečali domače in gostujoče turistično društvo iz Hotedršice. Gostje so glede na dolgoletno delovanje imeli kaj pokazati. Spretne vajeti, ki so prijazno vodile prijeten program, je imela v rokah Darja Merlak. Moški zbor pod vodstvom Matije Logarja je tako lepo pel slovenske pesmi, da seje orosilo marsikatero oko; bi jih še kar naprej poslušali. Ob nastopu folklorne skupine, ki jim je dajal takt instrumentalni kvintet, prav tako iz I loledršiec, pa so nas kar zasrbelc pete. Plesalci so mojstrsko opravili svoje delo. Naš Mičo je hitro zamenjal poškodovanega plesalca; z njim, Mileno in Venclom je tudi domače društvo pristavilo svoj folklorni piskrček. Posebej pa je prisotne navdušila mlada skupina plesalcev »Plesno mesto M«, ki je dokazovala, da imamo lepo prihodnost. Po imenitnem programu so grčarevske gospodinje poskrbele za sladke užitke, GUT&PET, d.o.o., pa za mesene in tekoče dobrote. Skratka, Tatjani Rudolf pa za prostor, postrežbo ym £, Pevski zbor in instrumentalni kvintet iz Hotedršice. večer je bil čudovit, in lahko je žal vsem, ki se ga niso udeležili. Zahvala, seveda, gre podjetju GUT&PET za sponzorstvo, Andreju in Tatjani Rudolf pa za prostor, postrežbo in trud; brez njune kmetije tudi tega imenitnega predprazničnega srečanja bržčas ne bi bilo. ernivec l£ »Mladi in kmetijstvo« 2005 Vabimo mlade s podeželja, da se prijavijo na kviz oz. tekmovanje »Mladi in kmetijstvo«, na katerem sodelujejo tročlanske ekipe (dva člana ne smeta biti starejša od 20 let, za tretjega ni starostne omejitve). Teme letošnjega kviza so : REJA KOKOŠI - (Holcman A. in sodelavci, Reja kokoši v manjših jatah. Založba Kmečki glas); POŽARNA VARNOST NA KMETIJI - Zbornik posveta Požarna varnost na kmetiji. Gasilska zveza Slovenije); ŽIVIMO ZDRAVO - Hrovartin B., Koch V, Maučec Zakotnik J. Pavčič M., Manj maščob - več sadja in zelenjave zdravo prehranjevanje s pomočjo prehranske piramide, CINDI Slovenija Maučec Zakotnik J., Z gibanjem do zdravja preprost priročnik za aktivno življenje v odrasli dobi. Mlade vabimo, da se čim prej prijavijo pri Kmetijski svetovalni službi (Mojca Dolenc, tel.: 041 310 187), kjer bodo dobili dodatne informacije in vso literaturo za priprave na tekmovanje. Mojca Dolenc VABILO K IZOBRAŽEVANJU V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana pripravljamo izobraževanje za gospodinje, ki sodelujete na prireditvah s svojimi izdelki, kot so: kruh, potice, pecivo... Namen izobraževanja je posredovati udeleženkam znanje o osebni higieni, higieni živil, predmetov in prostorov ter opreme zaradi varovanja lastnega zdravja in zdravja uporabnikov izdelkov. K izobraževanju, ki bo trajalo kaki 2 uri vas vabimo v sredo, 23. februarja 2005, ob 9. uri v sejno soboKGZ Logatec. Zaradi omejitve števila udeleženk v skupini vas prosim, da se prijavite na tel. 041 310 187 Ob koncu predavanja boste prejele potrdilo o izobraževanju. Mojca Dolenc Luč trpečim »Bodimo luč trpečim!« - Vodilo snovalcev januarskega dobrodelnega koncerta Dolnjelogaški Karitas jc zadnjo nedeljo v januarju pripravil dobrodelni koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Na odru Narodnega doma v Logatcu so nastopili mladi plesalci in igralci - učenci OŠ »8 talcev«, Kvartet trobil pod mentorstvom Roberta Albrehta, »stalnica« koncerta narodno-zabavni ansambel Notranjci(nckdaj Samokres) in instrumentalni trio Calvpso, vedno bolj prepoznavni Duo Mir, zvezda slovenske zabavne glasbe Saša Lendcro, sopranistka Eva Hren ob spremljavi kitarista Marka Mozetiča, baritonist Matjaž Robavs ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika, Dekliški sekstet Adoramus pod vodstvom Mihaele Gostiša, članice Literarnega društva Zeleni oblaki Branka Novak, Nada Kržan in Francka Čuk. Vsi nastopajoči so se širokosrčno odpovedali honoraju, tako da bo izkupiček koncerta lahko lepšali in lajšal dneve starejšim - varovancem Doma Marije in Marte v Logatcu. Instrumentalni trio. Foto: D. Malavašit Obiskovalec, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Narodnega doma, in nastopajoče, ki so izkazali vso svojo širokogrudnost, je hvaležno in vzpodbudno nagovoril župan Janez Nagode. Povezovalne niti pa je imenitno in duhovito tkal Robi Friškovec, sicer zaporniški duhovnik in hkrati duhovni pomočnik v župniji sv. Nikolaja v Logatcu. Robi jc namreč tik pred zdajci vskočil, kot se temu reče, in mojstrsko nadomestil pričakovanega Jureta Seska, ki pa gaje ta čas dajala viroza. Zato so bile Robijevc improvizacije toliko bolj občudovanja vredne. Ob vsem tem pa je vredno in dostojno pohvaliti člane in članice ter vse druge sodelavce Župnijske Karitas; za pripravo bogatega koncertnega programa so namenili številne ure svojega prostega časa za prehojene poti, za izdelavo scene, za pogovore in dogovore, za peko in pripravo dobrot pa še za to in ono. In trud vseh jc porodil dogodek, ki je v resnici kot luč zasijal v nedeljsko zimsko popoldne ter ogrel srca in razveselil obraze občinstva, nastopajočih in vseh, kijih bodo spremljali žarki te luči. Pa ob letu osorej - na svidenje! NevMa Klub Grajski park sporoča in vas vabi 12. februarja - Valentinov ples z gostom Miranom Rudanom 18. februarja - Koncert ročk skupine U'Blanc 24. februarja - No mad Band (Jazz&Funk), gostje iz Francije 25. februarja - Full Moon Partv-House Party (Dy, Andy Soul&Neylon) In še zadnja sporočila logaškega NTK Iz tekmovanja v II. SNTL V II. SNTL so člani NTK Logatec 29. januarja uspešno igrali in premagali NTK Krovstvo Rakuša 6:4 in NTK-Kema Puconci 6:3; članice pa so klonile pred NTK-TSP-EIcktronika z rezultatom 2:6 in pred NTK-Avtoelektrika z rezulatom 4:6. 4. pregledni turnir V logaški športni dvorani je logaški klub organiziral 4. pregledni turnir MRNTZ za učenke in učenec od I. do 8. razreda osnovnih šol. Tastopilo je 130 igralcev iz 15 klubov. Iz logaškega kluba jc tekmovalo 21 igralcev in dosegli so zelo lepe uvrstitve. Med učenkami 7.in 8. r. se je uvrstila na 1. mesto Ana Verdinek, na 2. mesto Sanja Smiljanič, na 3.-4. mesto Tamara Novak in brez podnapisa Lca lazar; med učenkami 3. in 4. r. je bila prvouvrščena Nina Zupančič, drugouvrščcna pa Katja Gutnik. Med učenci od 3. do 4. r. seje Ncjc Gutnik uvrstil na 3. mesto, Blaž Bončina jc bil 2. med učenci 5. in 6. r., enak dosežek si je priboril tudi Andrej Kek med učenci 7. in 8. razreda. Janez Bončina Turistično društvo Logatec prireja letos Gregorjev semenj 12. marca, natanko na gregorjevo Jaslice - največje veselje Jaslice niso zgolj slovenski običaj; postavljajo jih domala vsi narodi, ki so se srečali s krščanstvom - Pavletu Mihevcu pomenijo življenjski izziv Slovenske jaslice so bile v preteklosti zelo enostavne. Sodile so v bogkov kot, in danes jih tako postavljajo le še starejše družine. Današnje jaslice so zelo raznolike po velikosti, po oblikovanju; kažejo slovensko ustvarjalnost. To pot vam predstavljamo ene največjih jaslic v Logatcu, tako značilne »Brangarjeve« jaslice. Zato smo zaprosili umetelnega postaviteljca Pavla Mihcvca, da nam predstavi delo in raznolikost svojih jaslic. Od kdaj veselje za posta vijanje jaslic ? Skoraj že celo življenje, odkar pomnim postavljam domače jaslice. Pri Brangarjevih jih postavljam že 35 let, spočetka kotne, skromne, pozneje pa z vse večjo domiselnostjo večje in zahtevnejše, z vedno bogatejšo in raznoliko krajino. K temu jc največ pripomogel Miha Grom, s katerim sva v adventu vlivala ovčke in pastirje pozno v noč. Miha je imel izreden smisel za oblikovanje, ki ga je podedoval po svojem očetu; ta je naredil celo nekdanje cerkvene jaslice. Prvotne ovčke sva z Mihom vlivala v lastnoročno izdelane kalupe. Ovčk in pastirjev je bilo vedno več, celo za na prodaj. Tako se jc kazala vse večja potreba po razsežnejšem prostoru za postavitev jaslic. Priprava Jaslic. In kako pripravljate jaslice dandanes? Sedanje jaslice so postavljene na približno 13 kvadratnih metrih in se raztezajo tako rekoč čez celo dnevno sobo. Jaslice začnem delati takoj po prazniku Brezmadežne (8. december ) in jih delam vsak dan do božiča. V začetku nisem poizkušal jaslicam vdihniti posebnega simboličnega pomena, ko pa sem pripeljal lehnjak z Lisec, ki ga uporabljam za gorovje, in po obisku Svete dežele pa sem začel Brangarjeve jaslice. Foto: M. Papež Foto: M. Papež razmišljati tudi o tem. Danes je v jaslice vgrajeno kamenje iz mrtvega morja, s Sinajskc gore in iz Cezareje, pesek pa iz nubijske vasi v egiptovski puščavi. Pri postavitvi jaslic uporabim kakih 500 ovac in 120 pastirjev. Za razsvetljavo pa uporabljam 22 stikal - za razne sklope. Torej z izdelavo jaslic poizkušate kar najbolj ponazoriti okolje, v katerem se je rodil Jezus? Prav gotovo je ponazoritev vsaj nekoliko podobna krajem ob Jordanu in sploh tamkajšnjim krajem, čeprav sem mesto Nazaret in Betlehem pripravil še pri Gromu, kasneje pa sem samo še dodajal posamične elemente. Vsekakor so jaslice moje največje veselje in moje življenjsko delo. Albin Čuk Logaške, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; oblikovalec Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3600 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si KNJIŽNA ,nr^TfC Jaslice za poseben nadih božičnih praznikov Jaslice, kijih kot spomin na Kristusovo rojstvo navadno postavljamo popoldne pred svetim večerom, so na Slovenskem prvič omenjene 1641; po naročilu ljubljanskega škofa Tomaža Hrena so jih postavili v Gornjem Gradu.Tri leta kasneje so jih jezuiti postavili v ljubljanski cerkvi sv Jakoba; izdelal jih je jezuit Kilijan Hampl. V 19. stoletju so se jaslice razširile po slovenskih domovih in cerkvah, tako tudi na Logaškem, kjer je vsako leto kar več zanimivih postavitev: prostrane jaslice pri Pavletu Mihcvcu (več o tem na prejšnji strani), jaslice, upodobljene skoraj v naravni velikosti v kapelici sv. Jožefa, kjer so jih že tretje leto postavili skavti ob pomoči mizarskega mojstra Miha Groma, jaslice v nekdanji Jelenčevi kapelici, zdaj v lasti Krovstva in kleparstva Šušteršič, kjer jih postavlja Joža Grum... Prav zanimive pa so že več kot 60 let stare papirnate jaslice, ki so jih postavljali v bogkovem kotu Lovrinove-Brusovc domačije na Čevicah. Besedilo in Foto: France Breus Jaslice v kapelici sv. Jožefa. r 0 LOGAŠKE N0UICE 20(35 352(497 12 Logatec) 1000869,1/2 Kamnite jaslice v Jelenčevi kapelici. Lavrinove papirnate jaslice iz leta 1941. iMiCica Lapajne s.p. Jelični vrh 5, 5280 Idrija Terapije izvajam v popoldanskem času na gornjem naslovu ali po dogovoru na vašem domu. tel: 05 37 47 200, 041 473 308 e-pošta: milkaKa'email.si odprava blokad na fizičnem, čustvenem, mentalnem in duhovnem nivoju zdravljenje akutnih, kroničnih in dednih bolezni čiščenje avre, odprava karmičnih vzrokov in elementov odprava negativnih miselnih vzorcev odkrivanje lastnih potencialov odkrivanje dednih zapisov v celicah aktivacija lastne energije brezplačni nasveti in odgovori na vaša vprašanja na internetni strani delavnice: meditacije / reiki / predavanja / zdravljenje / samozdravljenje s pomočjo vodnikov/ potovanje po času / ciljne naloge ... http://zivllenlefateback.com 1000869,1/2