/i. NOVIGE Smxt preč. g. dekana Janeza Tomaa. V Vojniku pri Celju je umrl v nedeljo dne 19. jan. dopoldne tamošnji preč. g. dekan Janea Toman. Rodil se je 11. novembra 1866 v Planici na Ceškem, v maSnika je bil pcsvečen v Mariboru 1. 1890. Župnikoval je v Podsredi, na Hajdini In nazadnje v Vojniku. Blagopokojnl je bil vzor duhovnika, ki se j« posebno brigal za olepSavo hiše božje. Slovel je kot gospodar in bil priljubljen radl gostoljubnosti. Zadnja leta j« bolehal, a je opravljal kljub bolezni z vso vestnostjo glužbo župnika m dekana. Ostani mu ohranjen med duhovnU ml »obrati in med ovčicami, katere j« pastiroval, čaaten, hvaležen in trajen spomin! Krst letala v Mariborn. V nedeljo 19. januarja se je vršil na letališču na Teznu prl Mariboru krst reklamnega letala, ki ]e last tvrdke Moravec. Obred j« izvršil preč. g. monsignor J. Vreže, kumovala je soproga mestnega župana dr Juvana. Zlato porokp bosta obhajsla te dnl Ivan in Antonlja Reibenschuh na Pobrežju pri Mariboru. Oba siavljenca sta posestnika in dobro znana gostilnlčarja. Jubilant je bil v predvojnem času slovenskf župan pobreške občino. Zlatoporočencema izreka »Slovenskl Gospodar« iskrene čestitike! Umrla }e v Maiiborn gospa Mariia Gajšek, rojena Tramšek. Blag-opokojna je bila vdova po rajnem ravnatelju g. Simonu Gajšek. Bila je prava krščanska mati, dobra žena in bo ostala vsem, ki so Jo poznali, v najboljšem spominu! Žalujočim preostalim naie sožaljef*1 Umrl je prl Sv. Jakobu v Slov. goricah posestnik na Ročici Ignacij Škofič. Bil je skrben gospodar, dobfr oče ia priljubljen pri sosedih. Svetiia blagopokojnemu večna lučl Pogrel^ci go nabrali za novo moriborsko bogoalovj« 60 Din. Svarilo pred nakKpom. Od čotrtka na petek sta bili v Mariboru v Tatenbahovi ullci štev. 18 ukradcni a postelj dve dragoceni pregrinjali, ki so drag spomin. Pred nakupom pregrinjal svarimo podeželane. Pod železnlSkl stroj. Iz obupa je položil glavo na železniške tračnice prl koroškem kolodvoru v Mariboru nekl Alojzij Sturbaj. Nemška lokomotiva rnu je odrezala glavo. Dva vloma. Dne 13. januarja tega leta od druge do pol tretje ure popolnočl je izvršil drzen vlomilec tatvino v his! notarja Fr. Štupice v St. Lenartu v S!, goricah in prl gostilnif.arju ter vcleposestniku Henriku Solak. Pri prvero je pokradel obleko, pri drug-em pa denar in izpil nekaj vina. V mesečini ja prebll od zunaj pri Solaku obe šipl, odprl okno in prišel na ta način v pivnico. Na licu mesta je pustil sokiro, katero je vzel seboj od notarja. Vlomilcu so na sledu. Živina se Je sadušila. Prekmurski p,osestnik Karl Benkič v Vadercih j» bil toliko nepreviden, da je nesel zveler v hlev v košarici pepel, postavil kofiarico na klop in odšel. Radi zime so bi!a vrata in okna na hlevu prav posebno zaprta. Ker je bila med pepelom lerjavica, je začelo tleti in dim je zadušil enega bika, dve kravi, tele pa so morali drugo jutro zaklati. Pri življenju je ostala kljub dimu svinja. Ncva avtoomnibusna proga. Dne 1. februarja bo otvorila mariborska občina avtobusno zvezo: Poljčane—Konjice—Vitanje. Volcvski izkupiček mu Je izmaknil. . Andrej Merslavič in njegov brat Ivan iz Jereslavcev v Kapelah pri Brežicah Bta opeharila posestnilca Franca Urek za volovski izkupiček v iznosu 10.973 Din. Po poneverbi sta brata izginila vsak v svojo smer. Žandarmerija v Dobovi je obvestila o zločinu policijske oblasti naših večjih mest. Mariborski policiji je padel v roke Andrej Merslavič, pri katerem so še dctbili Ł58 Din in nekaj nove obleke. P</aretaciji jc priznal poneverbo in izpovedal, da je pobegnil njegov brat v drugo smer. Smrtna kosa. Preminula je v Rošpohu posestnica Marija Košir, mati soproge kamniškega župna Hauptmana. Pogreb blage pokojnice, ki je bila vzorna ter v težkih predvojnih in medvojnih letih odločno narodnega mišljenja, se je vršil v soboto na kamniškem pokopališeu. Tekom dveh let so odnesli valovi Bave 40 oralov zemlje posestnikom obfcine Mihalovec, župnija Dobova pri Brežicah. Omenjena občina ima skupbo posest, ki meri nad 150 oralov in leži tik ob Savi. Ako oblast ne bo usmeHla deroče Save kam drugam, bodo Mihalovčani v primeroma kratkem čalu ob' celotno skupno posest. Pod morjem v Afriko. Na evropski Itrani severozapadno od Tarife v Spaniji so že začeli s kopanjem tunela; na afriški strani pa bodo začeli še letos. — Predor grade po naCrtih adjutanta Ipanskega kralja, podpolkovnika Pedra Jevenoisa. Ideja gradnje tega tunela ni tiova; že pred 70 leti je nek francoski lnžener predložil prvi načrt. Pomen tega tunela je ogromen. Ko bo načrt gotov, bo mogoče prepotovati po železnici vso Evropo in Afriko do Kaplanda. Po mnenju zemljeslovcev se je pred več Btotisoč leti udrla zemlja, kjer je sedaj Bredozemsko morje in na novi prostor Je vdrl Atlantski Ocean naredivši si Bot med današnjim Gibraltarjem In 'jebel Mouse (Ceuta). Na najožjem mestu je morje široko dvanajst kllometrov. Toda na tem mestu je dno pregloboko, zato so začeli kopati predor pet do šest kilometrov zapadno od Tarife. Odtod bo tunel vodil v polkrogu proti maroški oball in bo prišel na svetlo na polovici pota med Tangerjem in Aleazar Seguera. Dolžina predora bo enašala trideset do šestintrideset kilomctrov. Na najglobljem mestu bo tuncl skopan 450 metrov pod morsko gladino in šestdeset metrov pod morskira dnom. Po proračunu podpolkovnika Jevpnoisa bodo znašali stT-oški okoli 800.000 tisoč pesct. Ta vsota je dvakra* manjša, kakor svota, ki jo je fpnnijn ;; izdala za maroške vojne poslednjih 20 let. Usoda mosta iz ulitega železa. — Na Šotlanskem v Angliji je bil dograjen leta 1877 takozvani Tay most, ki je bil dolg 3156 metrov. Gradil ga je iz ulitega železa z vso natančnostjo 5 let inžener Tomaž Bouch. Ko je bil gotov, so preizkušali njegovo sigurnost eno leto, predno so ga izročili potniškemu in železniškemu prometu. Boucbov konkurent je bil inžener John Fowler, ki je trdil, da most ne bo trpežen, ampak se bo zrušil, ker ulito železo ne prenese guganja In tresenja. Fowler je prepovedal svoji družini, da ne sme nlkdo preko novega mostu. In res, že 28. decembra 1879 je zadela ogromni most straSna nesreča. Ravno, ko je vozil preko potniški vlak, se je udrlo pod njim od mosta 20 m dolžine. V vodo je padel celi vlak. Nesreča je graditelja inženerja Boucha tako potrla, da je umrl 10 mesecev za tem. Mosta niso več popravili, pač pa so dogradili leta 1887 nekoliko nlžje drugi most na kamenitib stebrih, ki že kljubuje tovornemu in vodnemu pritisku 40 let. Kitajska umira od lakote . . . Kitajsko grozno šiba lakota v pokrajini — Shensl. Pred enim letom je bilo v oraer njeni provinci 16 milijonov prebivalcev. Od teh je umrlo v preteklem letu 2 milijona na lakoti in onemoglosti. Do junija letošnjega leta bosta umrla še dva nadaljna milijona. Na Kitajskem Imajo letos izredno ostro zimo, ki kosi smrtno med mraza nevajenimi Kitajci. Ena tona premoga stane 118 dolarjev. Žlvila so desetkrat dražja nego v prejšnjflh letih. Komisija, ki je bila poslana v stradajoče kraje, je našla v 10 vaseh samo eno poslopje, ki je še bilo zavarovano s streho. V dolini Wei reke se mudi 300 tisoč stradajočih vojakov, ki so prisilili ondotno prebivalstvo na oddajo živil. Vzrok kitajske lakote Je že parletna slaba žetev, večni nemlr, ustaje, boji in vladna brezbrižnost. Opica maščevala varanega moža. — Litavski (severna pokrajina, ki meji na evropsko Rusijo) plsatelj Jan Jeserin opisuje ta-le doživljaj: Na Litvanskem je nastopala zadnja leta bogata lahkoživka, ki se je prikazovala v boljših družbah pod vsakojakimi plemenitimi in navadnimi Imeni. Moški spol ]e kar norel za njo radi njene izredne lepote in zapeljivosti. NekoC se je udeležila maškeradnega plesa, na katerem so se vrteli le razkošnl bogiatini. Najbolj se jej je dopadla maska: v orjaško opico Orang-Utan preoblečen moški. Iz radovednosti se je takoj približala oplci, katere se je oklenlla pod pazduho. OpičJak ni plesal, pač pa je šetal po plesni dvoranl, nlč ni govoril in na začudenje popolnoma posnemal orangutana. Čez nekaj Casa je opica pustila lahkoživko in odšla s plesišfia. Radovednica je postala vsa zaljubljena v opičjo masko in pripovedovala spremstvu, da mora dognati za vsako ceno moža, ki se skriva pod opičjo kožo. Zvedela je, da je opičja maska v sobi od piesne dvorane, kjer ie in pije. Kar zbezljala je k opifjaku. ki ip bil res Pisto sam in je jezno lenCal vn vn'?A. PriMižala se mu je. ^epetala v uho besede najbolj goreče ljubezni. Kar na mah je maska hušnila po koncu, zatulila in se vrgla z vso silo nad damo. Stisnila jo je k sebi s tako silo, da je ta še komaj parkrat bolestno zaječala, nato pa izdahnila Zadušeno je nesla opica med plesalce In jo vrgla mrtvo med nje. — Dolgo je pretrpelo, predno se je zavedla družba, kaj da se je prav za prav zgodilo. Poznejša preiskava Je dognala, da ]e neki bogataS, katerega je zadušena lahkoživka varala v ljubezni najel prl cirkusu za drago nagrado že precej ukročeno opico. — Spremljal je zver na plesišče njen krotitelj, ki jo je bil privedel v plesno dvorano, iz n-je in v ono sobo, kjer se je doigralo smrtno maščevanje. Ime ogoljufanega ljubimca in lastnika opice je ostalo še do danes — tajnost. Statistika prepovedi točenja alko* holnlh pl]a5 v Združenih državah. Te dni so slavill v Ameriki 10 letnico, odkar je bila uvedena prepoved točenja alkoholnih pijač. Ob tej priliki je bila izdana ta-le statistika: straženje zabrane je stalo državo tekom 10 let 400 milijonov dolarjev (22 milijard Din). Na davkih na alkoholne pijače je zgubila država 3 milijarde dolarjev (170 milijard Din). Pri tihotapljenju je bilo ubitih 2000 oseb. Na tisoče in tisoče je podleglo ranam, ker so bill ranjeni v bojih s finančno stražo. Radi tihotapstva je bilo zasledovanih 550.000 oseb. 2330 tisoč oseb je bilo obsojenih na 33 tisoč let ječe. 34 tisoč oseb je umrlo radi uživanja pokvarjenih alkoholnih pijač. Levja farma. Blizu severameriškega velemesta Los Angeles je na celem svetu edina farma, kjer gojijo leve za prodajo In ogled. Farma je last gospoda in gospe Gay. Podjetje cenijo na četrt milijona dolarjev. Letno izkupita lastnika od radovednežev za oglede do 50 tisoč dolarjev Farma je nekaka z močnimi bambusovimi drogi ograjena džungla, kjer so v raznih razdaljah železne kletke za levjo zverjad. Živali se pa gibljejo veCkrat čisto prosto. Število levov farme znaša navadno 120 komadov in zahteva lastnik za vsako žival po 95 do 98 tisoč Din. Dnevno pojedo levi 1600 funtov mesa (1 funt pol kg). Mladiče doji navadno levinja sama, ako pa noče, jih morajo odgojiti z mlekom. Če kaka zver zboli, jej dajejo le kurje meso, ker so levje bolezni Še presneto neraziskane. Na obiskovalce te prav za prav strašne farme napravi najmočnejSi utls, badar začne brez pravega vzroka neznansko tuliti po nekaj deset starlh levov. Na misel: ustanoviti doblčkanosno levjo farmo, sta prišla zgoraj omenjena lastnika na enostaven način. Gospod in gospa Gay sta bila filmska Igralca. Blizu Los Angelesa so razna podjetja za filme. Ena od teh filmskih tvrdk, pri kateri sta bila uslužbena Gaya, je naročila tri leve, katere «o filmali v prostl naravi. Ko je bil končan levji film, je Gay kupil zveri, jih prepeljal v El Monte na kupljeno posest in ustanovil na ta način levjo farmo, ki je edina na celem širnem svetu. Veiika riba, ki se poganja visoko v z^rak. V morju ob obali ameriškega pololoka Florida, v vodovju Texas in krog Mehike živi riba, katcro nazivajo »tar- po«. Ima srebrnobarvne luskine, ki so dolge več cm in jih rabijo za izdelovanje raznih okraskov. Meso ni užitno. Dolga je dva metra in tchta 50 do G0 kg. Lov na tarpo ribe je za športne Amerikance nekaj prav posebno razveseljivega, zabavnega ter privlačnega. Osnovane so cele organizacije, ki uganjajo tarpo lov. Ribe lovijo na trnke iz čolnov. Ko je žival zagrabila na trnek pritrjcno vabo, se je hoče otresti za vsako ceno in radi tega se meče iznad vode več metrov visoko ter vleče čoln z ribiči za seboj. Bogznaj koliko skokov napravi tarpo, predno se utrudi toliko, da jo potegne ribič v čoln. Zgodil se je slučaj, da je pregriznil morski pes tarpo, ki je visela ha trnku, čez polovico, a glava z ostalim delom telesa je še vedno skakala iz vode v zrak in zopet nazaj v morje. Premnogokrat se je pripetilo, da je prekucnil ribji jetnik čoln in ja na ta način ponesrečilo že veliko ribičev. Bivji konjl. Leta 1535 je bilo ustanovljeno južnoameriško mesto Buenos Aires. Radi malarije so se morali prvotni prebivalci izseliti. Pri selitvi so pustili svoje konje. Leta 1580 se je naselbina v Buenos Aires obnovila. Tekom 30 Iet bo se sami sebi prepuščeni konji neverjetno razmnožili in popolnoma podivjali. Pašniške pustinje (takozvane pampas) po Južnl Ameriki so še danes polne čred divjih konj, katere lovijo in jih krotijo. Očividci pripovedujejo, da je nekaj groznega, ako nenadoma podivja več sto glava čreda divjih konj. V najhujšem diru potegne ena čreda za seboj drugo, tretjo in tolikokrat se zaženo na tisoče živali v reko in tamkaj poginejo. Divje konje nazivajo po južnoameriških stepah »cimarrones«. Pijan pilot se ubil. Sam Bartel, ki jc že med svetovno vojno služil kot leta lec, je na božični dan v Springfieldu \ Zedinjenih državah Amerike hotel nr svojem letalu prepeljavati potnike, kar pa mu je njegov predstojnik zabranil ko se je občinstvo pritožilo, da se nahaja v pijanem stanju. Nato pa je vzel seboj nekega letalskega učenca in sta se dvignila v zrak. Kakor so očividci pozneje povedali, je letalo letelo zelo nizko, da se je skoraj zadevalo hišnih streh, kmalu nato pa se je obrnilo naravnost navzdol ter treščilo na zemljo, pri čemer je bilo skoro ubilo nekega moža, ki se je nahajal na cesti. Ubita sta bila oba, pilot kakor tudi učenec. Govoriti ne more, a poje lahko. Da je resnična trditev, ki pravi, da so Cloveški možgani razdeljeni v odseke, in da ima vsak odsek svoj posebni delokrog, je dokazal nek zanimiv slučaj v bolnici v Kopenhagenu na Danskem. Neka ženska, stara 56 let, je izgubila dar govora, a izkazalo se je, da kljub temu še vedno lahko poje. Potrebno je, da kdo drugi ziačne kako pesem In ona se mu takoj pridružl. To kaže torej, da je godbeni odsek v možganih loCen od odseka za govorjenje. šnops so zboljšali. Božič je pokazal, da je bil lani Newyork veliko boV »moker«, kakor je bil projšnje leto. Pokazalo se je tudi, da se je »štof« znatno izboljSal. Tekora božičnejra dneva je bilo namreč prepeljanih v bolnice 75 pijanih oseb, izmed teb — veliko čudo — ni niti ena umrla. Tajni trgovci z alkoholom se torej spreobračajo in so začeli točiti boljšo pijačo. Na"prej vprašal, koliko Je ura, potem uro ukradel. Štirikrat je na cestni železnici v Chikagu vprašal poleg sebe sedečega Fr. J. Doyle nek mlad fant, koliko je ura, in štirikrat mu je ta uljudno povedal. Ko pa je mladi mož izstopil na 18. cesti, je Doyle z razočaranjem ugotovil, da je šla z njim njegova ura z verižico in žepnim nožem. — Fantu se je najbrž nerodno zdelo, nadlegovati ljudi, zato si je »nabavil« uro sam. Nov športul list, Te dni je izšla * Ljubljani prva številka novega »Sport« nega lista«, ki ga izdaja SK Grafika y Ljubljani. List ima raznovrstno vsebino in naj izpolni vrzel, ki jo čutimo ž« dolga leta po vojni s tem, da prinaša najtočnejše vesti o športu splob. List izhaja vsak pondeljek popoldne in s« dobiva posamezna številka za Din 1.50 v Mariboru v Glavni zalogi tobaka n* Glavnem trgu.