Št. 206. V Ljubljani, torek dne 10 septembra 1918, Leto II. RflPRE) Ho jugoM socialno deiodratične stranke. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. CrudnlitTO in upruvniStro » Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6, L nadatr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol let« K 21'—, za četrt leta K 10'50, za mesec K 3‘50. Za Nemčijo celo leto K 46, z« ostalo tujino in Ameriko K 54. 1'iserntl: Knostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor K 1'—; razglasi in poslano vratiča po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije za list ho poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Predpogoji za mir. Vprašanje miru postaja že tako nujno, da je mogoče o njem le Se popolnoma resno govoriti. Z našega stališča gre v prvi vrsti za to, kako bi utegnile priti osrednje države do miru. Ce to vprašanje razmotrivamo, se nam vsiljujeta zlasti dve dejstvi, kakor piavi »Aibeiter Zeitimg«, in sicer prvič so uspehi na zahodnem bojšču zavedli mogočneže sporazuma ali jih zaslepili tako, da zahtevajo nadaljevanje vojne, hočejo doseči odločitev na bojnih poljanah. ki jim prinese vse sadove zmage in posledice. Na drugi strani pa imamo v deželah sporazuma veliko hrepenenje po miru med vsemi narodi, ki bolj in bolj narašča in nam dokazuje, da so vsi kulturni narodi siti vojne do grla. Od tod tudi prihaja, da so vsi govori državnikov sporazuma navduševalni in skušajo z njimi podnetiti vojno navdušenje, ki tako rapidno pada. Ljudstvo hočejo prepričati, da je nadaljevanje vojne potrebno, če hoče sporazum doseči svoj mirovni smoter. Narodi sporazuma pa nasprotno uvidevajo, da je časten mir mogoč, in hočejo, da se vojna konča. Državniki sporazuma zahtevajo mir nasilstva, zato se vnemajo za nadaljevanje vojne. Tak je položaj. Problem je povsem preprost. Osrednje države bi morale uravnati svojo politiko tako. da bi ta mirovno stremljenje med narodi sporazuma krepila; utegne biti pa to le taka, ki je res ljudska, in sicer na zunaj in znotraj. Politika diplomatov je popolnoma odrekla, zato je še edini izhod, da se vravna domača in zunanja velikopotezna politika, ki bo napotila narode sporazuma, da nkrotc vojno strast niili državnikov. Nikakor pa ne zadostuje tukaj le platonično zagotovilo, ki ga tolikokrat čujemo in k.i je tako poceni. Predvsem jc treba resnično izvesti obljubo glede načela brez aneksij in kontribucij ter opustiti vse pridobitve iz vojne, in sicer na vzhodu in zahodu. Drugič pa je nujno, da se priznajo osrednje države brez pridržka k veliki svetovni misli o pravni svetovni ureditvi človeške družbe po vojni. Nikakor namreč nc zadostuje, če državniki pritrjujejo tem načelom le nekako pogojno, jim priznavajo teoretično koristnost, a jo sicer smatrajo kot utopijo ali sanje, ki jih stvaren politik no more smatrati tako resnim, čeprav jim mora v sili pritrjevati z neobveznimi pokloni. Pes takih misli navadno nihče ne upošteva, če jih zagovarja posamezna oseba, toda načela, ki jih je podal Wilson, so postala svetovna in ves kulturni svet je mnenja, da treba po vojni urediti razmerje med narodi in državami pravno, da se mora naslanjati na pravico. Razoroženje, mednarodno razsodišče in samoodločba narodov danes ni več domišljija, marveč to so danes najresneje zahteve, ki jih priznavajo narodi vseh bojujočih držav, in kdor prezira tako veliko moralično silo teh idej, ta pač ne razume časa. Sila in moč, ki sta doslej vladali, se morata odpraviti in svoboda in pravica morata postati stebra nove Evrope. Kdor nc razume, da je demokracija na zunaj in na znotraj predpogoj miru. ta ni zmožen, da bi končal to vojno s poštenimi mirom. To je kar je nujno potrebno, če hočejo centralne države uvesti mirovno politiko, ki bo vplivala ugodno na narode sporazuma. Naša misel mora b.ti posvečena narodom, temu, kar pospešuje mirovno voljo. 1 icpiičati moramo narode, da ni res. da sta dva vojaška monarha trajna ovira novemu demokratičnemu pravu v Evropi. Doslej so bili vsi poizkusi za mir naslovljeni na mogočneže sporazuma. Ta pot je pa napačna. Le mirovna akcija prepojena s čutili pravice, ki bo blagodejno vplivala na narode, more dovesti do miru. Preklinjati državnike sporazuma ne pomaga nič. pridobiti pa moramo narode sporazuma, da se ti dvignejo proti vojni besnosti in zahtevajo odločno mir. To se pa more le zgoditi, če osrednje države opuste politiko minulosti doma in "a zunaj in pii-znajo demokratično in pravno politiko brez pridržka, lo je edina pot k miru. Njihovi prijatelji. Naši nemški nacionalci se že dolgo ozirajo na Madžara na Ogrskem da bi skupno ž njimi določevali nacionalno politiko v Avstriji iri „a Ogrskem. Toda pravcati nemški nacionalec se ni ničesar naučil in tudi izprenie-uiti ga ne moreš. Do najnovejšega časa besedičijo nemški nacionalci vedno le o tem, da se morajo Nemci v Avstriji združiti z Ogri. da preprečijo zlasti slovanske načrte, in da zagotove v Avstriji nadvlado »nemškega naroda«. Vsi dosedanji poizkusi so pa našli pri Madžarih le prav malo odmeva. Zato pa izkoriščajo Ogri to ljubezen s tem, da puste Avstrijce stradati, in oderuštvo ogrskih veleposest-iiili mogotcev še prav radovoljno prenašamo. Bahajo se pač, da preskrbujejo skupno armado s kruhom, seveda zahtevajo zanj mnogo višjo ceno kot je najvišja v Avstriji. Pri dobavi za armado s klavno živino je prav enako. Ogrska je tekom vojne izdatno izpopolnila svojo vojno industrijo in vztraja na tem, da dobiva na kvoto 'pripadajoči dobavni delež. Ali Ogrska dobiva za municijo iu druge vojne potrebščine višje cene, kakor avstrijski tvorničarji, tega zaenkrat ne vemo, toda tudi to pride na dan. Dejstvo je, da je Ogrska postala v vojni bogata, do-čim Avstrija vedno bolj obubožava. Te dni so poročali, da bo ogrska vlada oddajala Avstriji le koruzo in stročevje, dočim bo zamenjavala belo moko le za premog in ža druge produkte, katere potrebuje nična industrija ali njeno prebivalstvo. Poleg tega mora Avstrija prevzeti zvišano kvoto za mesno iu živinsko dobavo pri addajanju armadi za kruh. To je vendarle nekoliko dimilo naše nemške nacionaliste. Človek nima pojma, kaj se dogaja' dannadan pri ogrski colninski in mejno-stražni službi, kakor n. pr. da Ogrska, ki sc raduje še dragocenega mirovnega prometa z živili, kjer sc še vsakdo lahko za celo leto zakoplje in vse dobiva brez slehernih kart, karkoli želi, ona Ogrska, ki se danes ponaša z žetvijo, kakršno je imela celo ob mirnem času redkokdaj, noče dati svoji sestrski državi Avstriji nobene bele inoke; ali pa le tedaj, če dobiva v zamenjavo premog in industrijske produkte. Dočim v Avstriji že dolgo časa stoji večina obratov in sc jih utegne ustav,ti še več to zimo, dela ogrska industrija v polnem obsega in vrhutega je nastala cela vrsta novih tovaren, ki so bile zgrajene z denarjem, ki ga plačuje Avstrija sestrski državi za preostanek njene žetve. Kakšne so cene, to vemo. Naslov »ogrsko blago« je natančno znan vsaki gospodinji, ki ve, da so to izdelki: za sto odstotkov dražji. Neki graški nemško-naeionalni list vzklika ob tem: Treba ic pač precej mirne krvi, da moremo to gledati in ne se razburjati jeze. V Avstriji že dolgo časa nimamo nobenih živinskih semnjev; zakaj hlevi so prazni in razpoložljiva živina niti domalega ne zadostuje ne za preskrbo prebivalstva z mlekom, ne z mesom. Kilo ovira nemške nacionalee, da se razburjajo in jeze nad Madžari? Seveda, razburjenje ne pomaga mnogo, ako se dela politika nemških nacionalistov, ki se krije z ogrsko. »Uspehi« Ogrske Avstriji nasproti so sad politike nemških nacionalistov. Ncmško-nacionalni poslanci rabijo temo, kakor Ogrska. Da najdejo večino proti betyarski politiki, jim jamčimo. Vladajoči na Ogrskem nimajo v Avstriji drugih prijateljev kakor nemške nacionalnce, katerih politika iiarn ne da izhoda iz te vojne in ki je sokriva na našem stradanju. Po »Arbeitcruille«. Za resnico. Praški dopisnik »Slov. Naroda« gosp. Jaln Hajšman se je v včerajšnji številki »Slov. Naroda« skoirajžil. in odgovoril na »Naiprcjev« članek od 28. avgusta t. 1. Malo dolgo je trajalo, ali zgodilo se je! Mi smo Hajšimainov članek, v št. »Naipreiia« z dne 28. avgusta v c e 1 o it i objavili, tor z ozirom na ta priobčili doslovno iz »Nove Dobe« sklepe zborovanja v Nviinburku. (ioisip. Hajšman je čuden možakar, namesto da bi dokazal, kar je takrat pisal, (pripoveduje, da Pravo Lidu ni objektivno poročalo. Kako je »Pravo Lidu« poročalo — to nas ne briga, glavni;) je: kaj je res. Gosp. Hajšman pa zopet potvarja resnico, ker trdi, da Verus predlaga v »Napreju« slovenski javnosti prebarvani, pomotni in nepopolni refeirat »Prava Lidu«. Z ozirom na to izjavljam, da je gosp. Hajšman predrzen p o t v a r ij a 1 c c resnic e, ker zopet tirdii nekaj, ikar ni res. Ce dokaže, da je »Naprej« le eno besedo prinesel iz Prava Lidu o sklepih nymlhunšlke konference v teii zadevi, nui se priklonimo do 'tal — iker pa tega ne bo mogel, mu ostane naslov, ki smo ir a mnu dali. Gosp. Hajš-nnan — roke proč, drugače jih dobite še bolj po kosmati Vaši vesti. Verus. Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 9. septembra. Uradni) se razglaša: Na Monte Pertica smo včeraj sovražne napade z ognjem zavrnili. Sovražnik je imel velike izgube. Bitka na zapadli. Berlin, 9. septembra. Krajevni boji severno Pfiloegsfcerta in ob /kanalu La Bas .e e, Severno Arinem tieresa je sovražnik vnovič napadel: zavrnili smo Ra. V kanalskem odseku Arleux = Havrinoourt artlkierišsko delovanje in poizvedovalni spopadi. Južno ceste Pe/roue= Cambrai je nadaljeval sovražnik svoje nanade ob upoirabi močnejših sil proti črti Couzeac runt - Epechy in severno Templeuxa. Izjalovili so se s težkimi izgubami za sovražnika. Naiše prednje čete sa zabranile včeraj premočnemu sovražniku prodiranje čez St. Simon in prekop Crozat. Poizvedovalni spopadi med Oiiso in AiS-leto. Med A111 e to in Aisno je navalil sovražnik pa večkratnih brezuspešnih delnih napadih proti večeru v'Strnjenem napadu. Bil je na celi fronti krvavo zavrnjen deloma v bližinstoem boju, dellioma s protisunki. Med Aisno in Veslo so se izjalovili delni napadi, v Ghampaigmi pa delni sunki nasprotnika. Od neke angleške Skupine, ki je napravita napadalni polet nad Mannbeim, smo sestrelili pet letal. Meseca avgusta je bilo sestreljenih na nemških frontah 565 •sovražnih letal. Mi smo izgubili v boju 143 letal in 86 privetrnih balonov. B e r i i n . 9. septembra zvečer. Na obeh straneh oeste Peromne^Cambrai so se ponovljeni napadi Angležev izjalovili. Z drugih bojnih odsekov nič novega. italijansko vojno poročilo. Rim, 8. septembra. Naša ar til jeni j a je u-činkovito delovala v dolini Carmanica in ob Piavli. Tekom dneva s:> vrgle naše letalske skupine dive toni bomb na hangarje in aparate sovražnikovega letališča pri Betonu. Drugi iz-vidini leitlcli so na vse strani preleteli Ziljsko in Dravsko dolino iin bombardirali z nižine kolodvore v Beljaku in v Lienzu. Bitka na Hindenburgovi črti. Ženeva, 9. septembra. H a vas poroča iz Pariza, da v francoskih vojaških krogih računajo s tem, da se ob Hindenburgovi črti v dveh ali treh dneh vname splošna velika bitlka.Ar-mada Mangu e t je s sovražnikom slej ko prej v ozkem stiku. V pokrajini Ham so bili težki bori zadimili čet. Reuterjev urad javlja, da na an-srleškii fronti pričakujejo odločilnih bojev še le spomladi. Nemške izgube v zadnji ofenzivi. Berlin, 9. septembra. Francosko časopisje poroča, da je bilo od 18. iu.lija do konca avgusta od ententnih armad v je tih 150.000 Nemcev in oplenjenih nad 2000 topov. Poučeni krogli izjavljajo, da.so te navedbe pretirane. Vesti iz Rusije. Ljeninovo stanje. M o s k v a, 7. septembra. Zdravstveno stanje Ljenina je zadovoljivo. Zdravje se mu polagoma vrača, dasi se mu krvavljenje pljuč še ni popolnoma ustavilo. K atentatu na Lienina. »lzvestija« priobčajo naslednji članek: »Zjutraj je bil umorjen Urickij, komisar za notranje zadeve severne delavske komune, zvečer je bil ranjen z dvema streloma predsednik sovjetov, ljudski komisar — srce in glava delavske revolucije — sodrug Lje-nin. V delavskih krogih, v krogih vseh onih, ki bi žrtvovali za Rusijo svoje življenje, živi le ena misel: smrt Ui iškega, vsako kapljo krvi Ljeninovo bodo plačali zastopniki kapitala in njih pomagači s svojim življenjem. Naloga delavske vlade, naloga delavskih sovjetov, kmetov m rdeče armade bo, da bodo storili primerne korake in ukrepe ne Ic proti onim, ki pridigajo terorističen boj proti voditeljem delavske iu kmetske vlade, temveč tudi proti tistim, ki skušajo naščuvati maso proti sovjetski vladi. Važnejša kot vprašanje, kako je treba nsprotnikom delavcev pokazati, da ne morejo nobeni atentati spraviti delavske vlade z njenih potov, je važnost političnega pomena teli atentatov. Nasprotniki sovjetske Rusije so trdili, da bo usoda delavske in kmetske vlade kaj kmalu odločena. Ko se jc neznatno število lačnih delavcev ločilo in začelo samo proti sebi stavkati, tedaj so zakričali menjševiki in desno stoječi socialni revolucionarji: »To je konec sovjetskega režima«. Sovjetski režim je ostal trden in korenini v delavskih množicah močneje, kakor spomladi, kajti pokazalo se je v vseh krajih, kjer so gospodovali Ceho-SIova-ki iu socialni izdajalci, kako se živi tam, kjer ni bolj.še-vikov. Boljševikov ni uničil doslej niti nemški imperializem, niti francosko-angleška iti japonsko- ameriška invazija. Angleške čete so se izkazale, da so preslabe, da bi mogle izsiliti udarec v srce Rusije, in predno sc jim posreči zbrati čete, tedaj bo rdeča armada izvežbala svoje vojake in spoznala vojno umetnost. Takrat pa bo stala kot trdna stena, kot varstvo delavske iu kmetske Rusije, ker bo vedela, da je ne more poraziti noben napad. Proti-revolucionarji obupavajo. »Niti mi, niti naši otroci ne bodo zmogli boljševizma«, je pisal pred kratkim profesor Pitenko, sar zagovornik carizma. Protirevolucionarjev se je polastil obup iu sedaj hočejo z atentati ra posamezne osebe doseči, kar niso mogli doseči z veliko množico, ki je zavrgla njih načrte. Menijo, da nas bodo ugnali, ako ubijajo naše priljubljene voditelje. Menijo, da nas bodo napravili nezmožne za boj; da morejo sejati v delavska srca smrtni strah. Kot bi ne bili tedaj, ko smo razvili prapor socialistične revolueje, ko smo sprejeli junaški boj s j sta-im svetom izkoriščanja, vedeli, da bo zahteval ta boj i žrtev, večjih kot jih kdaj pozna zgodovina. Ali nismo ve- j deli, da je to boj, ki uniči razred, kat.eri je vladal nad mi- ! 1 iioni? Tu ni usmiljenja, tu divja boj razreda proti razre- j du. Zmaga ali poraz nista odvisna od tega, da so posa- ! mezni žrtvovani, in naj si bodo te žrtve še tako velike. O zmagi in porazu ni odločujoče, kdo izmed velikih voditeljev stoji na barikadah. Odločujoča je edinole popolna vživelost v skupno idejo ju skupna trdna volja bojevnikov. Atentate na naše voditelje mora smatrati kot obupna dejanja naših nasprotnikov. Velika io naša bolest ob grobu Urickega in ob bolniški postelji našega ranjenega voditelja Ljetrfna, toda mi ne tožimo. Delavcem pa kličemo: Sovražnik je obupan, pobijte ga, pobijte ga brez usmiljenja! Organizirajte se za ta boj. Ne sme nastati niti panika niti priti do posameznih maščevalnih aktov. Pobili smo sovražnika z združenimi močmi, z združenimi močmi ga bomo tudi popolnoma pognali!« Rusija in centralne države. Centralne države so povodom atentata na ljudskega komisarja Ljenina izrazile ruski vladi svoje sožalje ter so zaprosile poročila o njegovem stanju. Ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja. K i j e v , 8. septembra. Ministrski predsednik Lisogpb je izjavil, da je bil namen njegovega potovanja v Berlin, prositi nemško vlado za posredovanje in pospeševanje ukrajinsko-ruskih mirovnih pogajanj. Nemčija je baje izrekla svojo pripravljenost za posredovanje. Tudi na ruski strani želijo, tako poroča Reuterjev urad, da se čim prej končajo mirovna pogajanja. Politični pregled. Zedinjenje češkega proletarijata. Češki listi poročajo: Na skupni seji češko - narodne socialistične stranke in češke socialno demokratične stranke usta- [ uovil se je socialisiični svet, kateremu se je poverila glavna naloga, da deluje na to. da se na skupnem temelju : trajno zedini ves češki proletariat. V to svrho se bodo nadaljevala pogajanja tudi s češkimi centralističnimi socialisti glede skupnega postopanja. — Baron Spitziniiller skupni finančni minister. Kakor poroča 'dunajski »Fremdenblatt«, je neposredno pričako- j vati izpremembe v skupnem finančnem ministrstvu. Namesto grofa Buriana, ki tudi še kot vnanji minister vodi skupno finančno ministrstvo, bo v najkrajšem času imenovan bivši avstrijski finančni minister dr. Aleksander ■ baron Spitzmiillef za skupnega fnančnega ministra. — Slališčo češkega plemstva. V Roudnicah se jc vr- j šila pretečeno soboto konferenca češkega plemstva pod : predsedstvom kneza Zdenka Lobkovica. Razpravljalo sc je na seji o stališču češkega plemstva v sedanji češki politiki. — Naroda ue vprašajo. Nobenega dvoma ni, da se je ; med avstrijsko in ogrsko vlado v zadnjem času razprav- i ljalo o jugoslovanskem vprašanju sploh, a zlasti o vprašanju Bosne in Hercegovine. V to svrho se je pred šti- i rinajstinii dnevi vršila v. Budimpešti konferenca, katere sta se razun ogrskega ministrskega predsednika dr. We-kerleja udeležila tudi avstrijski ministrski predsednik baron Hussarek in poglavar Bosne general Sarkotič. Cilj ogrske vlade je znan in obstoji v tem, da se Bosna in Hercegovina ob jako omejeni državnopravni avtonomiji F direktno spoji z Ogrsko. Na tem stališču stoji tudi skoraj v#a vendar konsumna organizacija ■stari svojo nalogo, se je -ustanovila Vojna zveza. ki naj olajša delavsko prehrano1. Dandanes je večina Industrijskega delavstva združena v naši gospodarski organizaciji. Vpliv vojne zveze na prehrano je postal velik. O kulturni organizaciji je poročala z radostnim poudarkom o napredku sodr. Urbančeva. Obudila se je Svoboda. Dne 13. januarja 1918. je bil občni zbor in danes šteje ta organizacija nad 4-6 članov in članic. Prvo delo je bilo, da sirno Koncentrirali društvene knjižnice v rokah Svobode, ki so iih dale na razpolago ‘Strokovne organizacije. Knjižnica šteje okolo 2000 knjiig in jedrn) posluje. Rednih obiskovalcev knjižnice je 1 --(i. Svoboda je tudi priredila dve predavanji o Karlu Mar/ksu (A. Kristan) in o kulturi (1. Cankar) ter en izlet. Bilo je tudi nekaj diskusijskih večerov. Tu je pelje za inteligenco, zakaj delavstvo stremi po naobraizbi, jo upošteva in ceni. Poročevalka priporoča, da se uredi tudi čitalnica in učni tečaji. Priporoča »Naprej« in nagtasa potrebo ženskega lista. S. Petejan poroča o tisku. V Ljubljani je premalo aktivnega sodelovanja v stranki. »Naprej« je premalo razširjen v Ljubljani in okolici. Za list treba storiti več; list je navezam le na svoje naročnike in če delavci čitaljo in naročajo druge liste, zakaj ne bi »Naipreja«. Poročevalec stavi predlog, da naj se izvoli za Ljubljano in okolico poseben akcijski .odbor, za rdeči teden »Naipreja«, ki naj se priredi koncem septembra. Vrhutega omenjq, da naj ljubljanski in okoliški sodrugi vedno in takoj informirajo list 0 dogodkih, ker je važno, da ima list nove se sodru?' spominjajo ^ sklada. \ Bosni, kjer so kulturne razmere slab©.,še kot pri nas, so sodrugi nabran za svoj tednik v enajstih mesecih 22.000 K iskovinoga sklada. Če bo list bolj razširjen bi) tudi večji, in to bo vsakemu naročniku v prid. Novenski delavci premalo čitaio treba več či-Mi Sasrolsc, taJte. brošure revije jan, da naj se \odi staitiisitiika po narodnosti-treba te osred>je strelk toiiniištivn V i n delovalo. Delavstvo da 1)0 Iahko gajtiiizaoije, torej" bi ti tudi n '?P5il,esevati v,sc w_ mri skrbeti m. Pelitiono organizirano I A kš-iisf., ^ za ;S,V°J° Izobrazbo. — Sodr ! v i ;^iKi Prav:i: s- Zoire wi Podail točno poročilo. ! \ Ljubljani je oikolo 1350 strokovno orgamfeira- i mh 'delavcev. Po Slovenskem jih utesne biti naa 10.000. Razmerje med drž. str. komisijo in nami moramo preurediti. Predlaga, naj se skliče izredni občni zbor Zveze del. društev, d vi se oklepa o tem vprašanju. Organizacija bi bila 1 ailtbo boljša, ai delati treba. K gospodarski or-^am izaici ji »e še sime ta prištevati Produktivna /.aciiuga mizarjev in Splošno kreditno društvo •Kioffikor prihaffatai v 'poštev. Pr*yc> V(()ijni i>0^l() ra:Zinerc sliabejse. Valuta ln velika bo brezposelnost, zakaj ne ® strojev. V produkciji bo nastala trebna M “ br,;f[,r«cl"osl- ■;»- stri ji; imamavta? .Kroa X inf: se producira, koliko, kottko’’■ :l to bi bila socialna kontrola. Kako je T^Siji ?®m m znano; toda skušah so uvesti nekaj ta ^a, kakor smo oitali. Na Angleškem imajo že v°kaj podobnega. Vlada je u vedla kmalu .šipona vojne nadzorstvo nad industrijo. Z e pred vojno simo zahtevali socialne reforme. Nedvomno, naj se stvar razvije kakorkoli že, država dobi po vojni mioč; socializira se. Zdi se mli, d:a bodo po vojni državne spremembe; kakšne to ne vem, vsekakor pa bo hudo, ker neposestni sloji ne bodo imeli ničesar. Delavstvo bo moralo dolbdti kredit, ki ga mora dati država, dežela, občina in kot pomožna organizacija bo služila tukaj zadružna organizacija. Le tako se bo mogoče 'preskrbeti z življenjskimi potrebščinami v najhujši krizi. Nato so še govorili: sodi-. Mozetič, A. Kristan, ki predlaga akcijski odbor, za Rdeči teden in sodr. Zorc, ki omeni, da se izvedi reforma v stok. organizaciji sporazumno. Prihodnja konferenca se bo vršila kot nadaljevanje današnje, meseca oktobra. Konferenca je sprejela po kratkem poročilu o političnem položaju, ki ga je ipodal s. A. Kristam naslednje resolucije: 1. Okrajna konferenca jug. soc. dem. stranke za Ljubljano in okolico zahteva takojšen splošen ■mir na podlagi samoodločbe narodov. Protestira proti zvišanju cen kruhu in moki ter zahteva, da naj ta povišek nosi država sama. Obenem protestira proti odredbi ministra za prehrano, s katero je prepovedal revnemu, mestnemu in industrijskemu prebivalstvu vsakršen nakup živil na deželi ter zahteva, da naj c. kr. deželna vlada skuša urediti, da se ta odredba kar najhitreje odpravi. Konferenca zahteva uvedbo splošne in enake volilne pravice za občinski svet Ljubljanski in deželni zbor Kranjski. Konferenca poudarja svoje mednarodno in razredno stališče; zaraditoga želi skarajšno Obnovitev delavske 'internacionale, ki bodi sestavljena iz socialistov svobodnih im enakopravnih narodov. Stoječ na podlagi samoodločbe narodov, konferenca '»javlja, da hoče neumorno delovati za dosego svobodne in demokratične jugoslovanske države S. S. H. Konferenca'pozdravlja ustanovitev Narodnega sveta za Oislajitanijo, ker ga smatra v sedanji važmi dobi za potrebno institucijo naroda, ter želi, da se skoro konstituira Narodni odbor za vse Jugoslovane s sedežem v Zagrebu. Konferenca se strinja s stališčem iz^vrševalil ega odbora stranke, da ne odklanja sodelovanja v Narodnem svetu v vseh onih točkah, s katerim se sitriuja. 11. Konferenca izreka svoje simpatije ruskemu proletariatu — predvsem sodr. L j en i n u, ter protestira proti vsem tistim, iki hočejo z nepoštenim sredstvom vreči prvo delavsko vlado. III. Okrajna konferenca stranke za Ljubljano in okolico vidi potrebo močnega in razširjenega strankinega tiska, ako hoče uspešno izvršiti svojo misijo. Vsled tega sklene, da naj se v svrlio pridobitve novih naročnikov priredi za Ljubljano in okolico »Rdeči teden«, katerega naj po naročilu konference organizirajo odbori politične in kulturne organizacije jn odbor Zvez delavskih društev za Kranjsko. Dnevne vesli. ■ Kako ravnajo z begunci? 1/. kanalske doline se naslednje poroča: §cle pred kratkim smo apelirali v odprti interpelaciji na deželno vlado, da bi dobivali begunci, ki se vračajo, v Kanalsko dolino, že zdavnaj zapadlo begunsko podporo. Danes moramo poročati, da rekvirirajo v kanalski dolini seno tako neobzirno, kot da ne bi bili piebivalci ubogi begunci, ki so živeli cela tri leta izven domovine, na tujem, in trpeli na vse načine, ampak ra v- j najo z njinn kot bi bili v sovražni deželi. Ne da bi vpra- j šali, ali je kdo kaj žel ali ne, rekvirirajo kar od kraja vse. JlK:l se ni brisala za to, kje naj dobi ubogi vrnivši i se begunec streho zase in hlev za svojo živino. Celo mali j posestniki, ki nakose komaj deset ineterskih stotov sena, j so pr.siljeni oddajati seno. Pri tem so ostali nepokošoni celi hribi in gore, kjer se uničuje dragoceno seno. Avstrijska uprava in njeno gospodarstvo postane nekoč zgodovinsko. — Kako se gospodari z milijardami. Poročilo odbora a obnovitev vsled vojne prizadetega ozemlja, glede gospodarstva v državnih iu fondovih gozdovih, dviga hudo obtožbo proti vladi, in sicer zaradi njenega gospodarstva v teh gozdovih. Poročilo pododseka pravi, da je prodala vlada državi različne vrste lesa za povprečno ceno 18 K, dočim znaša lastna cena okroglo 5 kron. Ker je plačala centrala za obnovitvena dela za kubični meter več kot 200 kroti, je morala doplačati država za vsak kubični meter 150 kron. To bi znašalo pri sedmih milijonih kubičnih metrov, ki so potrebni za obnovitev Oaliciie. več kot eno milijardo, ki jo mora doplačati država. Kdo bo plačal to milijardo? Davkoplačevalci! Podobne razmere so tudi v Bukovini in v alpsk.h deželah. — Ciklus pctili slovenskih slik. V svojem stremljenju, nuditi lepe in dobre umetniške reprodukcije originalov domačih umetnikov ter oprta na rntiogobioine simpatije zavedne slovenske javnosti, založila je Umetniška propaganda v Ljubljani »Ciklus petih stenskih slik« po originalih akad. slikarja Fr. Klemenčiča in Henrike Santlovc. 'U ver jeni smo, da sc tc v krasnem barvotisku i.; pri Kupljivem formatu 24 X 30 cm izvršene slike, ki se od originalov skoro nič ne razločujejo, splbšno priljubijo iu vsaj v skromnem začetku'pripomorejo, da postanejo naši domovi res pravi slovenski domovi. Prvotiski teh slik, ki v kratkem izidejo, so razstavljeni v izložbi »Umetniške propagande« v Sodni ulici štev. 5. Prospekti vsakomur na razpolago. — Obstreljen. Valentin Gašperlin, ki sc nahaja na vojaškem dopustu v Stari Fužini, je zasledoval 30. avgusta t. I. ponoči štiri tatove, ki so bili zbežali pred njim, Kden izmed teh se jc obrnil proti njemu, ustrelil in zadel Gašperlina v levo roko. — Družba kranjskih posestnikov namerava menda pokupiti v bližnji ljubljanski okolici in po Kranjskem j sploh za 60 milijonov kron gozdov in lesa. Prebivalstvo Trsta. Dne 31. decembra 1912 je štel ; Trst 227.652 prebivalcev, sredi leta 1914. jc bilo 244.656 j prebivalcev, koncem leta 1917. pa 152.740, to je toliko, j kakor leta 1S90. Lastnega moža ustreiila z revolverjem. Dne 5. t. m. se je vršila v Trstu razprava proti 34letin Elizi Ccc-coni, ki je bila v prepiru ustrelila svojega moža. Obtoženka pravi, da ni hotela ustreliti svojega moža, ampak samo ustrašiti ga. Prepir je nastal zaradi tega, ker j» I imel mož razmerje z neko žensko. Sodišče je oprostilo I obtoženko glavne obtožbe, obsodilo pa jo je na tri me-| sece strogega zapora, ker je nosila oržoje, dasi ni imela • pravice za to iu ker sc je pregrešila proti osebni varno-j sti. Kazen jc prestala s preiskovalnim zaporom. - Za obnovitev Goriške. Pri ministrskem predsed-j niku baronu pl. Hussareku sc .ie dne 6. t. m. zglasil go-j riški deželni glavar, poslanec dr. Faidutti. Opozoril jc i Hussareka na počasen potek obnovitvene akcije v opu-! stošenin ozemljih na južni meji in.na slabe prehranjeval-i ne razmere tamkaj. Goriško preb.valstvo zahteva gospo-! darsko ločitev od Trsta in ustanovitev lastne oskrbe za Primorsko. Ministrski predsednik je obljubil storiti vse. i da se razmere skoro izbol.iašajo. /'e 7. t. m. se jc v Go-i rici sešla inter-ministrielna komisija, da pospeši dela za j obnovitev. — Smrt stare delavke. 72 letna Ana Toma-škovič je delala pri Lloydu. Sedaj pa so jo tam odpustili, ker je bila preslaba za delo. V največji bedi je storila konec svojemu življenju s tem, da je odprla plin v kuhinji ln se tam zazibala v smrtno spanje. -• Zahteve železničarjev. Zbor zaupnikov nemško-avstrijskega društva železniških uradnikov je sklenil, da so vladne dovolitve nezadostne in pozval društveno vodstvo, naj z vsem poudarkom stremi za tem, da se vse zahteve .zvrše v polnem obsegu. Zakaj pada cena krone? Nemški finančni krogi trdijo. da jc povod ponovnemu padanju kronskega kurza ta. da ie prišla velika množina kron i reko Poljske in Ukiajine na nevtralni trg. Avstrijska krona je vredna sedaj v Berlinu 59 pfenigov. ■ Dobro kosilo za dve kroni! V dunajskih listih beremo razglas ravnateljstva gimnazije v gorenje-avstrij-skem mestu Freistadtu, ki vsebuje razne naznanila o vpisovanju. tudi to, da sprejme šolska kuhinja v prehranjevanje tudi dijaštvo. Veliko in dobro kosilo bo stalo celi dve kroni. Enako velika iu dobra večerja tudi dve kroni. Že konji so siti vojne do vratu! Po poročilu »N. \V. .1.« so opazili, da simulirajo konji, ki so pri topništvu. Kadar bi imeli iti v prve vrste, zaostajajo, povešajo glave iu se vedejo sploh tako otožno, da jih navadno izmenjajo. Komaj pa se vrnejo v zaledje, jim že uičesarne manjka. —• Cc so ti konjski simulanti kaznovani kot človeški, ne vemo. (D. L.). 0 — Umor na Dunaju, losi/p Fischer na letina ju je ukradel hotelski služkinji Mariji l>odov 13.000 K. potem pa jo jc umoril, razrezal in de-le trpi a zakopal v klet i. Shodi. Zagorje ob Savi. V nedeljo se je vršil naznanjeni rudau siici shod, na katerem sta poro-čala sodruiga Cobail in Petejan. Prvi je poročal 0 plajaiiinem gibanju rudarjev v Avstriji, kaite- 1 ,cm!!' se TO^ružniejo tudi rudarji trboveljske družbe. Vložili so spomenico za 'izboljšanje olac. I rboiveljiska družba je zahtevo odklonila. Rudarjem ni ostalo drugega, kakor se pritožiti na pritožbeno kotmliisijo. Nadalje poroča o pogajanjih, iki se te dni vrše na Dunaju glede izboljšanja razmer rudarjem pri državnih rudnikih, pri katerih je za slovenske rudarje navzoč so -drug Sitter. Slednjič poroča še o ai)ro vi začni rudarjev v Zagorju, kjer se je zadnje čase do- bilo moko, iki pa je bolj pnipratvna za preišiče, kakor za ljudi. Rudarji so moko odikilomiili. Žitni zavod pa ni drage moke poisiliail, zairadiiitega moramo deliti samo to, kar imamo 'dobre moke. Na to govori sodrag Pet e jan o spliosnib delavskih razmerah, o draginji, pomanjkanju hrane in njega posledicah, ki so številni bolniški slučaji in splošno hiranje. Naglasa, zakaj se morajo delavci boriti za zvišanje plač, čeprav je to sam papir. Protestira proti zvišanju cen kruhu in imckli ter proti odredbi mlinistra za prehrano, ki je prepovedal kupovanje na deželi, zaradi česar so delavci najbolj prizadeti. Nadalje govori o potrebi strokovne in politične organizacije ter o potrebi izobrazbe. Govornikoma so navzoči burno pritrjevali. Zadnje vesti. Baron Spitzmiiller skupni finančni minister. Dunaj, 9. septembra. Baron dr. Aleksander Spitz-miiller je imenovan za skupnega finančnega ministra. Tozadevno cesarjevo ročno pismo se razglasi jutri v uradnem listu. Usoda Bosne in Hercegovine. Budimpešta, 9. septembra. »Az Ust« se obrača proti domnevanju, da se vsled imenovanja barona Spitz-miiilerja za skupnega finančnega ministra in voditelja bosenske uprave morebiti opusti spojitev Bosne in Hercegovine z Ogrsko. List trdi, da se vrši razgovor o dveli možnostih rešitve: da se spoji Bosna in Hercegovina neposredno z Ogrsko, ali pa se omenjeni deželi in en del Dalmacije utelovl Hrvatski. V zadnjem slučaju bi morala Hrvatska odstopiti Ogrski one tri županije, ki ločijo Ogrsko od morja (!). Kotor naj bi postal ogrsko pristanišče. Bojj francoskih socialistov za mir. B e r ti, 9. septembra. Socialistični poslanec Lopguel protestira v »Popularne« proti izjavam Tafta in Churchilla, češ, da so smrtna obsodba proti mladima vsega sveta. Proti temu mora zavzeti stališče mednarodni proletariat z vsemi silami. Angleški strokovni organizatorji so baje pripravili vojino podaljšujoči politiki Havelocka, WiilsQ!na, Lorda Roberta lin drugih žaloistmi poraz. To je razvidno iz poti, ki jo je premieri! delavski razred miiinuilo leto im iz tega, kako se je oddaljil od slepega šovinizma. Važen ministrski svet v Rimu. Rim, 9. septembra. Ministrski svet se je sestal včeraj na dolgo in važno sejo. Iz poučenih krogov se javlja, da se jc v ministrskem svetu baje dosegel sporazum v vseh vprašanjih, o katerih se je razpravljalo. V parlamentarnih krogih se pričakuje, da se še pred sestankom parlamenta izda avtorizirana izjava, ki bo potrdila popolno soglasje med Italijo in zvezniškimi vladami v vseh točkah vojne politike. Pripominja se. šc. da se pripravljajo važne reforme, zlasti glede ekonomije italijanske vojne, da sc doseže čim večja enotnost in intenziteta vojne industrije. Mirovno gibanje na Angleškem. Žemeva, 9. septembra. Pariški »Popularne« izve, da hoče zve;za agleških mornarjev, doslej najmočnejša opora Lk>yd Georgea, spremeniti svoje splošno stališče lin se približati miroljubnim tendencam delavcev, zastopanih v Trade Union. Glavni tajnik zvčze mornarjev, U avelock W!lsou, ki kar najtrdtovratneje pobija mirovne cilje angleških in francoskih internacional cev ho baje prisiljen, dia zapusti svoje tajniško mesto. Nemško-španski spor. Madrid, 9. septembra. Kakor se v diplomatičnih krogih zatrjuje, bo španska vlada v bližnjih dneh izdala uradno izjavo o stanju neiriško-španskih pogajanj. Ker se smatra, da so največje težave premagane, je pričakovati. da nastanejo med Špansko ter med Nemčijo in njenimi zavezniki zopet dobri odnošaji. Madrid, 9. septembra. Ministrski svet se sestane dne 11. in 12. septembra* na sejo. V prvi seji se bodo obravnavala internacionalna vprašanja. Državni zbor bo sklican početkom oktobra. Francoski socialisti za razorožitev. B e m , 9. septembra. Sembat se je v »Hu-mamite« zopet oglasil po dal jesen i času. V strauki obstoja, p-ravli, glede mirovnega vprašanja velikanska večina. Gela, republikanska dežela se priznava k stališču, da zmagoslavni mir a!iirancev ne obstoji v teritorialnih pridobitvah, temv.eč v dosegi novih mednarodnih odnošajev. Zmagovalci smo in vojna je v onem trenutku končana, ko smo dosegli samoodločbo narodov in splošno razorožitev. V primeru s takem izidom je vprašanje teritorialnih pridobitev postransko. Atentat na rmnunskega poslanika v Odesi. Bukarešt.,9. septembra. Na rumiinskega .poslanika v Odesi se je izvršil atentati Dva neznana moža sta v poslopju rumunskega konzulata fiapadla poslanika. Poslanik, ki se je branil, jc bil precej nevarno ranjen. Atentatorja sta ušla. Obsedno stanje na Japonskem. L o n d o n , 9. septembra. Časopisje poroča iz Toki ja, da je zaradi nemirov, ki so nastali vslod pomanjkanja in draginje riža, proglašeno obsedno stanje za celo Japonsko. Apr ( ovizaeija. Oddaja mesa. Jutri, v sredo, dne 11. t. m. bodo oddajali mesarji za vso Ljubljano po 10 dkg mesa na osebo. Aleso na zeleno izkaznice B štev. 1 do 160(1. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1 do 1600 prejmejo goveje meso v sredo, dne 11. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 2. do pol S. štev. 1 do 200, od pol 3. do .3. štev. 201 do 400, od 3. do pol 4. štev. 401 do 600, od pol 4. do 4. štev. 601 do 800, od 4. do pol 5. štev. 801 do 1000, od pol 5. do 5. 1001 do 1200, od 5. do pol 6. štev. 1201 do 1400, od pol 6. do 6. štev. 1401 do 1600. Stranka dobi za vsako osebo iO dkg mesa, kilogram stane 2 K 80 vin. Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajala inozemsko meso v sredo, dne 11. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. in sicer pridejo na vrsto od pol 7. do pol 9. zjutraj privatne stranke., od 9. ure naprej pa gostilničarji. Kruh in moka na izkaznice štev. 49 in .30. Oti nedelje 15. septembra naprej sc.dobi, m sicer a) na krušne iz-.kaznice štev. 49 kruh pri peku g. Posavcu, Rimska cesta štev. 1 in moka pri g. Velkavrhu, Rimska cesta (za III. okraj), b) na krušno izkaznice štev. .50 kruh pri peku g. Piškalinu, Sv. Petra cesta štev. 3 in moka pri g. Zorcu, Dunajska cesta (za V. okraj). . Krompir za L okraj. Stranke 1. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v sredo, dne 11. t. m. pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dopoldne od ■S. do 9. štev. 1 do 15(1, od 9. do 10. štev. 151 do 300, od 10. do 11. štev. 501 do 450, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 541 tlo 600, od po! 3. do pol 4. štev. 601 do 750, od pol 4. do pol 5. štev. 751 do 900, od pol 5. do pol 6. štev. 901 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krom- • pirja, kilogram stane 50 vinarjev. Krompir za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v petek, dne 13. t. m. in v soboto, dne 14. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v petek, dne 13. r. ni. dopoldne od S. do 9. štev. 1 do ISO, od 9. do 10. štev. 181 do 360, od 10. do 11. štev. 361 do 540, popoldne pol 2. do pol 3. štev. 541 do 720, od pol 3. do pol 4. štev. 721 do 900, od pol 4. do pol 5. štev. 901 do 1080, od pol 5. do pol 6. štev. 1081 do 1260. — V soboto, dne 14. t. m. dopoldne od S. do 9. štev. 1261 do 1440, od 9. do 10. štev. 1441 do 1620, od 10. do 11. štev. 1621 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 50 vinarjev. Izkaznice za petrolej. Pravico do izkaznic za petrolej vobče imajo le v Ljubljani in v Spodnji Šiški stanujoče stranke, ki nimajo v svojem stanovanju ne električne n'-plinove razsvetljave. Kdor ima v svojem stanovanju le delno električno ali piinovo razsvetljavo, v stanovanjskih prostorih dobi izkaznico B. Izkaznice se bodo 'razdeljevale pos ledečem redu: L A karto za petrolej dobi vsaka rodbina z lastnim gospodarstvom, ki šteje vsaj dve osebi. 2. B karto dobe samske osebe, ki imajo svojo sobo. Ce se nahaja v jedni sobi več samcev, se izroči le jedno B karto tisti hišni stranki, ki oddaja samcem stanovanje. 3. C karto dobe (poleg A ali B karte) obrtniki, kateri se izkažejo pri krušni komisiji z obrtnim listom. Med obrtnike pa ni prišteti pisarn in prodajalcu, ki ne prodajajo živil, pač pa peke, mesarje, gostilničarje, krčmarje itd. 4. C karto dobe tudi posestniki hlevov, ki imajo govejo živino ali konje. 5. Do višje množino petroleja, kakor se ga bode dobilo na karte, imajo pravico le oni gori ad 3. navedeni obrtniki, ki rabijo za svojo obrt več kakor jedno delavnico ali ki imajo v jedni delavnici zaposlenih več kakor dva delavca in ki ne morejo opravljati dela pri jedni luči. dalje uradi, zavodi itd. Vsi ti ad 5. navedeni morajo prijaviti svoje zahteve v mestni posvetovalnici,, j ostali pa dobe petrolejske karte pri krušni komisiji. 6. Ad 5. navedeni, ki rabijo mesečno več kakor 2« lirov petroleja, morajo prositi za petrolej pri petrolejski centrali na ,1 Dunaju. Tozadevne tiskovine se dobe v mestni posvetovalnici in morajo biti istotam tudi potrjene, predno se' vložijo na petrolejsko centralo. Potrdila se bodo izdajala le po predhodnjih poizvedbah glede istinitosti navedb. izuajaielj m odgovorni urednin. Josip P e t e ) a n. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Št. 1557. Razglas. Na obeh mestnih slovesiskih otroških vrtcih prične se novo šolsko leto 1918-19 dne 17. septembra 191*. Vpisalo se bo v šolskih prostorih na Zaloški cesti št. 1 in v Cerkveni ulici št. 2! v ponedeljek, dne 16. septembra 1918, od dveh do petih popoldne. C. kr. mestni šols i svet ijnhplskf dne 16. septembra 1913. zatre čudovito naglo STENICE Vzorčna steklenica 1 K, velika steklenica 16 ■, brlzgalnlca 2 k. Dobiva sev lekarnah in drogerijah' Glavna zaloga zn Avstro - Ogrsko : ILfittairna upanju* (ApoSbefea r.ur Hoffnung): Pacs 4S, Orj.-sko, ter w Ljubljani v lekarnah: bt. R. Sušnik, Manjin trg, in (Subs‘ijei Piccoii, Dunajska cesta. 3 m tei iSf $ D KESSfl m M BESI BANKA (s&«w PODRUŽNICA LJUBLJANA. Ipi Akcijski, kapital................K 20,000.000. Rezerv« . K 3,500.000. ===== C E N T H. A LA: T ES S T. == p o