Izseljenstvo Slovenskc Krajine Zcmlja Slovenske Krajine je v splošncm ravna in rodovitnejša v lendavskem okraju. Svet v soboškem okraju pa je večinoma hribovit, ilovnat in ga pckrivajo gozdovi ter raztresene vasi, zato zemlja tukaj no nudi tistega pridelka, ki bi ga poljedelec zaslužil z ozirom na svoje naporno in pridno delo. Radi teh okolnosti so si naši ljudje že od nekdaj iskali nadomestila za vse, česar jim dcmača zemlja ni mogla nuditi, drugod. V pretcklem stoletju, nekako okrog leta 1880, so začeli hoditi na madžarska velepossstva v Slavoniji, Banatu itd. »na repo«, to je obdelovat sladkorno peao, ker so je na velepcsestvih. mnogo sadili. Naše ljudi ao zaradi njihove pridnosti prav radi jemali na delo. Število odhajajočih aezoncev se je vsako leto večalo in ko se jim je odprla pot tudi v Nemčijo in Francijo, jih je v polelnem času toiiko zapustilo rodno grudo, da so ponekod ostaii doma le starci in otroci, dočim je večina krepkih fantov in deklet, mož in žena odšla od doma s trebuhom za kruhom. Poaebno jih je mikala dobra valuta v Francijo in Nemčijo, od koder so se na zimo vračali z nasmejanimi obrazi, ker so prinašali lep zaslužek. Tako so se v soboški okraj stekli lepi milijoni, a katerimi so si delavci rešili prezadolžena posestva in domove, ai nabavili potrebno gospodarsko orodje in a tem koristili ne samo prekmurskemu, temveč vsemu narodnernu gospodarstvu. Toda to velikoštevilno izseljevanje je odprlo nov pereči problem. Denar, ki ga prinašajo delavci domov, namreč ni vae, zato daiekovidnejši ljudje upravičeno postajajo zaskrbljeni, ker morajo opazovati, kako zapada cvet naroda verski in moralni mlačnosti. Narodna zavest še doslej sicer ni preveč trpela, a novejši moderni tokovi ter zvita agitacija podzavestno vrivajo našim delavcem ncve nazore ter jim kradejo zdravo rassodnost, zato postaja naše sezonstvo od dneva v dan delikatnejši problem. Delavci se sicer v tujini nauče raznih jezikov, vendar pa nekaj znanja tujega jeaika niti daleko ne odtehta vse duSevne škode, ki jo delavci, zlasti mladoletniki in z njimi ves narad trpi v nravnem in nacionalnem pogledu. Njih trpljenje pa ni samo duhov- no, temvoč tudi te!esno. Težko in naporno de!o namreč izsesava njihove moči do skrajnosti in jim tako koplje prezgodnji grob. Saj so znane statistike, iz katerih je razvidno, da je že večina naSih sezoneev zelo rahlega zdravja. Upravičeno in hvale vredno je torej delo Zveze poljedelskih delavcev, ki se mnogo trudi, da bi pripravila vse potrebne predloge, s katerhni bi zajezila volik odtok naroda v tujino, ga zaposlila, doma in ga versko in moralno ohramla nepokvarjenega. Hoče ga atanovsko in narodno čimbolj izobraziti in tako ohraniti sveti slovenski zemlji, ki ga bo mogoče kdaj krvavo potrebovala na braniku domovine. ZPD je našim delavcem v veliko oporo v vseh pogledih, kajti ko so bili v tezavah glede pošiljanja denarja ali pa so jih delcdajalci kruto izrabljali, je uspešno posredovala in dosegla tudi razne olajsave na pcštnem avtobusu, železnicah pri prevozu zaslužka itd. In v današnjih resnih časih, ko ss težavo množijo iz dneva v dan, jih vračajoč^ se pričakuje z cdprtimi rokami ter drži z njimi stike in pripravlja vse potrebno za prihodnjo sezono. Račur.ati je namreč treba z dejstvom. da bo v teku zime doma okvog 13.000 sezonskih delavčev, od katerih bo prihodnje leto ostalo doma okrog 4000, ki zaslužka tujine niso neobhodno pctrebni, ker se lahko prehranijo na svojem poscstvu, dočim bo za cstalih 9000 treba poiskati de!a. Trud ZPD pa je predvsem ta, da bi prikienila delavce čimbolj r.a domačo grudo, pospešila modernizacijo, odnosno nacionalizacijo kmetijstva, detavstvu vcepila čim močnejšo versko, mcralno in nacionalno zave3t vse do onega časa, ko se bo izseljevanje omejilo na skrajni minimum. Foleg tega pa namerava ZPD v Murski Soboti zgraditi deiavski doni za stare in onemogle delavce, ki naj ne bi bili v breme siromašnim svojcem ali občinam, temveč bi lahko lepo v miru in zadovoljstvu preživeli večer svojega življenja. — Slično je tudi delo in stremljenjc Rafaalove družbe, toda o tem ie bilo pisano žc drugod. Potrebno je torej iskati izhoda, kako dati vsem tem našim »pticam selivkam« dcla in kruha doma. Kajti Ce se mednarodni položaj ne bo spremenil, bodo morali ostati vsi doma in ai tukaj služiti vsakdanji kruh. Zato je neobhodno potrebno, da sc čimprej začne z obsežnimi javnimi deli: regulacija Mure, graditev železniške proge Lendava—Murska Scbota, cests itd. * Murska Sobota. Na državni praznik, 1. deccn. bra, je bila vsa metropola okrašena z državnimi zastavami. Na ta pomembm dan ae je nepričakovano vrnil drugi večji transport iz Nemčije Ko so Ijudje zvedeli za njih povratek, so jih šli z veseljem sprejet na postajo. Med temi srečnik' je bil tudi mehanik Kovač Franc, ki je prihitel naproti svoji materi. Ker je transport prišel nenadejano, ni bilo na razpolago toliko prometnih sredstev, kot bi jih potrebovali, zato so najali Gorkošev tovorni avto, ki je cdpeijal okrog 1G delavcsv s prtljago proti Rcgaševcem. Na avto se je povzpel tudi 20 ietni Kovač, ki js spremIjal domov avojo mater. Na poti se je pa zgodita nesreča — kakor smo poročali že v zadnji štavilki »Slov. gcspodarja«. Pač kratki so bili trenutk! vcselcga svidenia med materjo in sinom. Ljudstvo zelo sočustvujo z nssrcžno materjo. — Praznik zedinjenja smo tudi pri nas prav sloverno proslavili. Poleg cerkvenih svečanosti je bi!a proslava tudi v prosvetnem ilomu, ki je prav iepo uspela. 7»Iurska Scbota. Fesera kazenskega paragrafa je bila v preteklem tednu prav trda in je bilo mnogo kršilcev pcstave obsojenih. Med tcmi je tudi Grubič Franc iz Dolnje Londave, ki je skrivaj zahajal v klet svojega soseda, kjer je jemal mast in žganje ter si na ta naSin lajšal Iiežo življenja. Dobil je tri mesece strogega zapora in eno leto tzgube Castnili pravic. — Cigana Kakaš Geza in Jurij iz Kukcča, ki sta kradla kokoši in na treh krajih hotela vlomiti, pa ata bila obsojena: Jurij na šti.vi mesece, Geza pa na en m?sec in deset dni strogega zapsra. — Drvarič štefan iz Satahovcev, ki je hotel zaž^-ati gospodarsko pcsicpje, je dobil štiri mesece atrogega za^Kira.. Gcrnja Blstriea. Pretekli tecien so štirje fantje iz Tmja pred goatilno Vučko napadli posestniškega sina šernek Ivana tei- ga šestkrat r.evarno zabcdli. Zaradi hudih poškcclb ao ga spraviii v aoboško bolnišnico. Kam pcije to večno pretopanje nekatere mlaasniče? . .. Lipa. NaS rojak Ivan D. je ža daljo časa služii v Murski Sobeti. Ker je tam hotel nag!o oboga- teti, samo s plačo pa ni bil zadovoljen, zato je s silo odprl kovčeg Bencik Ludovika ter iz njega odneael nabiralnik z vsoto 500 din. Vendar pa pri tem dejanju ni imel sreče, ker ao ga zasačili in javili orožnikom, ki ao ga predali sodišču, kjer je bil aedaj obsojen na tri mesece strogega zapora ter na eno Jeto izgube častnih pravic. Kazen ga bo gotovo apametovala.