92. številka. V Trstu, v soboto 15. novembra 1890. v Tečaj XV. „EDINOST" shaja dvakrat na teden, ranko (rado lm. loboto oh 1. ari popoludi „Edinost" stane: V ta rse leto gl. i"en Av»t. 9,— gl. za polu leta „ 3.—; . „ 4.50 „ ta četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 , Posamične Številke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Tritu po 6 nov., v Gorici in t AJdovifilnl po « nov. Na naroć Do brez priložene naročnine te upravniitvo ne oiira. EDINOST OglMi in oznanila ne račune po S no*, vrhticn v petim ; za naalove * debelimi črkami plačuje prostor, kolikor bi ga ot»HO|?lo navailnih vretic. Poslana, jame zahvale, osmrtnice itd ne ra<'uoe po pogodbi. Viti dopini poAiljajo uredništvu t ulici Carintia At. 25 V M a k n pinmo mora hiti trankorano, kor nefrankovana ne sprejemajo. Rokopisi «e ne vračajo. Naroč tliiio, reklamacije in innerate prejema upravniitvo v ulici Carintia 2». Odprte reklamacij« no protu« jmitnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V fdiinit j« m i Slovenski napisi. Der Nachtwachter von Leitomischl! Mož ta gotovo ne stoji na visokem klinu lestvice človeftkega dostojanstva. Borna službica in te bornejša plaćica mu je usojena. Poeel — dasi povsem častivreden — mu ni po tem, da bi mogel občutno poseči v javnega življenja homatije. Nočni stražar je torej vsakakor skromen mož. Včasih zajde morda res v konflikt s kakim ponočnjakom, ali njega Blavni čini težko da bi bili zabilježeni v svetovnej zgodovini. In vender je tudi tega poštenjaka po narodnostnih bojih razburkanega javnega življenja valovje potisnilo na površje: tudi njemu je bila usojena posebna uloga v teh bojih. V vsej dobi ustavnega našega življenja bije se v deželi Češkej hud boj mej nem-škim in slovanskim elementom. V lepej deželi tej stojita si sovražno nasproti dva elementa, z ozirom na stopinjo kulture, na katerej stojita, drug druzemu povsem jedna-korodna. Z ozirom na ta fakt je pač naravno, da je boj ta trd, vstrajen boj, kajti orožje je na obeh straneh jednako, izborno, ojstro. Na kapitulacijo ne misli seveda ni jeden ni drugi del; na tej in na onej strani se nadejajo, da do njih obrne zmaga jasno svoje lice. Kedaj da poneha ta boj ? Leta in dneva seveda ne vemo — in ga tudi nihče drugi ne ve —, ali to vemo, da bode ponehal še le v onem trenutku, ko bodeti obe bojujoči stranki svetej pravici v vsej ponižnosti poklonili dolžni tribut; v onem trenutku, ko bo umaknejo dozdevne pred-pravice onim zakonom, katere je napisala sama božja roka — ta pravična čuvarica vseh narodnosti in ljudstev — v srca človeška: zakonom jednakoveljavnosti in je-dnakopravnosti vseh zemskih bitij pred Bogom in pred ljudmi. Zgodovina narodnostnega boja po Češkem je velezaminiva. Odmev tega boja čuli Brno loto za letom tudi v državnem PODLISTEK. Iz vojaškega življenja. (Dalje.) Tega čakanja sem se že naveličal. Kar prilomastr iz kasarne srednje velik človek. Pod vratom imel je zvezd sest, v telovniku pa „priftošel", tacega kakor ga imajo Rogov oče, kadar gredo voli kupovat. Jezno jih pogledavši, jel je nad njimi tako vpiti kakor bi ga na meh drl. Naposled spodi jih vse od korita. Obrnivši se popraša i mene, kaj čakam, morda li „ajnrukam"? To je gotovo prav po vojaško, misliui si. Povem mu, da sem iz Manč doma, da so me za Drejca krstili in da pri nas pri Celjkovih pravijo. Povem mu tudi, da sem prišel k vojakom ter da ne vem, kje in pri komu naj se zglasiui ! Naenkrat vzame tisti „priftošel" iz telovnika ter me popiše. Hitro so mi zasveti v možganih, da ta bo eden „viksih", kakor mi je trdil Juri Pangerčev, da kdor ima več zvezd, tudi več vkaže. Ko me vsega popiše, me še ozmerja, zakaj da nesein prej prišel ter mi grozi z „arestom*. „Ne Bog lonnj !" dejal sem, tukaj čakam že kako dobro uro i ti prav nič neseni vedel zboru našem. V analih tega parlamenta čit ju o o burnih debatah, katerim je bil predmet česko-nemško vprašanje. Z obeh strani pošiljali so v boj najodličnejše svoje govornike: Meč sijajne Iti e gro ve zgovornosti kiižal ho je čestokrat z mečem moisterske retorike bistroumnega Herbsta. Boj ta bil je — in je še — svet boj: boj za najdražji zaklad, boj za sveto načelo — načelo narodnosti; v tem boju ne gre sam6 za obstoj narodnosti, ampak za pogoje vspešnemu razvitku in vsestranskemu napredku naroda. Uvažujoči ta moment moramo pač nekim svetim spoštovanjem gledati na prvoboritelje lastnega rodu. In trenotki, v katerih se bije boj za svetinje človeštva, so vzvišeui trenotki, katerih ne bi smela onečeščati nijedna trivijalna, ali — kakor bi rekli — vsakdanja, ničeva beseda ali misel. In vender imamo v teh bojih konsta-tovati epizod, odnosno izrekov ali vzklicev, ki so v ostrem nasprotstvo z resnostjo si-tuvacije in važnostjo predmeta, o katerem se obravnava. Der Nachtwachter von Leitomischl! Premnogokrati smo čuli ta vzklic iz ust neui-fikih prvakov, kateremu vzklicu je bil namen bagatelizovati in ironizovati bolestne vzklice narodnosti Češke po ravnopravnosti — po pravici. Smešiti so hoteli bratski nam narod, češ: Glejte, kako malenkostni ste; v kake lapalije tratite dragoceni čas! Ne bi-li bito bolje, da obračate skrb svojo materijalnim koristim ljudstva. Počasi, gosp6da. Tu je treba razsodnosti. Ako se velik, kulturen narod, katerega ekzistencija in narodna bodočnost sti zagotovljeni; kateremu so ni vsak trenutek bati, da ga zaloti ptujerodna, sovražna pest, hoteča mu izpodrozati življenja žile, in katerega pravici do obstanka nikdo ne oporeka, ampak jo ves svet pripoznava: ako tak narod zabrede v malenkosti, ako tak narod, tako rekoč, sam sebe baga-telizuje, je pač žalostno in smešno. Drugače ne kam, ne kako. Vkaže mi nekoliko mirneje, nuj grem za njim. Greva po nekih mostovžih, dokler fto prideva do strunskih vrat. Tam se vstaviva. Moj vodnik potrka na vrata, stopi notri, postavi se kakor sveča kviško, vzdigne roko, jo dene ravno tako, kakor prej oni na dvorišču, k sencu ter hiti vso v onej sapi dopovedati, seveda vse v nemščini. Jaz sem kar zijal, pogledoval zdaj onega gospoda, h kateremu Bva prišla, zdaj zopet svojega vodnika. Prav leno se ozre zdaj oni goBpod na me ter me tako pisano ogleduje kakor božjega odrešenika oni Jud, ki je naslikan na X. štacijonu in ki podaja gobo z žolčem namočeno. (Naš Drejo je to ob nedeljah najrajŠe opaževal.) Ne vem, kaj mu ni vgajalo na meni, z glavo jo vedno migal, kakor bi ga prišel daru prosit. Odpravi naju kmalu in moj vodnik vzdigne zopet desnioo ter „salutira" — kakor sem potem zvedel, da se to pravi — in odideva. To so pa res čudni Ijudjo ! Eden ti ne govori, drugi nekaj po naše lomi, tretji ti pa tako hitro govori, da ga živ krst no more razumeti. Nazadnje pa še, če kdo katerega ošteva in zmerja, zija ozmerjani vanj in posluša, kakor poslušajo pri nas ženske oklice. je pri malih, preziranih, z * s 'h strani za-ničevanih narod h. Narodu češ'terau se kuj rado očit.«, da je drzen, prepotenten in prepiraželen, ker se ob vsak»-j priliki in pri vsakej malenkosti postavi po robu. Prepiraželen! Ne, to ni res! Da pa ljubosumno brani vsako malenkost, je povsem naravno z ozirom na njeg* kritični položaj. Življenje narodov ima neko sličnost se življenjem pojedinca. Mislimo si človeka, kateremu v resnici preti — ali vsaj si sam to domišlja — kaka nevarnost. Kako ti vzkipi za vsako malenkost, kako ga v-taka malenkost prestraši in pretrese, kako nervozen in osoren je včasih! Je-li pa ta mož že radi tega zloben ali prepiraželen človek! Gotovo ne: morda jo najblažji človek pod solncem. Taka je tudi z malimi z i obstanek svo j bolečimi Be narodi. Ti-le p islodnji se čestokrat vznemirjajo radi malenkosti, katere amejc drugi, glede na narodni obstoj brezskrbno živeči narodi suvrenno brezbrižnostjo prezirati. Mali narodi, od vseh strani obsovražljeni, slutijo neprestano nevarnost, pretečo niih življenju; zato pa se skrbno izogibljcjo tudi malen-k o s t i m , ob katerih bi se mogli izpodtak-niti in Ijubosumo branijo vsako malenkost, ki bi utegnila pripomoči do osiguranja njih življenja. V takem položaju so bili Čehi in so deloma še. Zato pa ni čuda, da se zani majo tudi za sicer malenkostno vprašanje, kdo da je nočni stražar v Litomišlu. Nemci in sploh ves svet bi moral uvaževati ta moment, ne p,i smešiti povsem uaravne skrbi, ki meri na to, da si ohranim svoj lastni jaz. S tem, da Nemci tako delajo, nikakor ne kažejo posebne noblese. Osobito velikim kulturnim narodom moralo bi nasproti malim narodom veljati načelo: noblesse oblige. Ako tega ne storo, jo sramota le njim, ne nam. Je-li to morda posebno imenitno, ako močnejši ob tla tišči šibkejšega ? V enakem, ali morda še opasnojšem Vi jeva se po necih mostovžih, da sem bil v zadregi, kako se vrneva. Prideva do velicih, železom okovanih vrat; odpre jih s tnko velikim ključem, kakor ga imajo pri cerkvi sv. Urbana, kajti trdč, da ta ključ je eden največih pri nas. Stopiva v veliko sobo, ki je bila popolnoma skednju podobna. Tu sem strmel. Še nikdar nesem videl toliko hlač in „sukenj" kakor tu ! Čevljev je bilo toliko, da jih niti na semnji na Slapu, na sv. Matije dan, ko pridejo vender vsi Rovtarji in Tolminci tja, ni bilo toliko. Torb, pasov in druge navlake, katerej niti imena ne vem, ležalo je tam kar velika skladalnicn.| Ogledujem vso to ropotijo. Vodnik moj vrže mi neko hlače ter mi veli naj se preoblečeni. Opozorim ga, ali ne bi se morda vdobil kak zajec (hlapec za čevlje), da bi mi pomagal rešiti nogo težkih čevljev. Strašno grdih psovk kopiea vsula se je na-me. Sezuvain se in res se mi posreči brez zajca — toda z veliko težavo — spraviti čevelj raz nogo. Hlače, iz kojih bi se napravile lahko dvoje, bile bi še taiko za po drva; zaplat bilo jo toliko na iij'li, da se tii poznalo, kakovo sukno bilo jo prvotno, li modro ali kako ! Šivi bili položaju, kakor Čehi, smo tudi mi S I o-venci. Tudi nam preti pogin, in celo od treh strani. Zato pa moramo primerno ceniti in braniti tudi navidezne malenkosti, koje nam bi znale služiti v prid, bodisi materijalno ali moralno. In upiav slovenskega lista dolžnost je, da vestno opozarja rojake svoje na vsako stvar, bila-li oče« vidno velike važnosti ali navidezno manjšo važnosti. Te svojo dolžnost vršiti nam je tudi danes. Čestokrat in mnogo ae je že pisalo o slovenskih napisih po mestih mešane narodnosti. V privatnih pogovorih Čuli smo pogosto od strani naših trgovcev in obrtnikov na primerno vprašanje Čuden odgovor : „Kaj slovenski napis! To jo ne* umnost; glavna stvar je, da sem v srcu narodnjak in da podpiram slovenska društva in narodne zavode. Napis tak, ali tak, je pač vse jedno!" Kako se vender motijo ti dobri ljudje, meneči, da so napisi gola formalnost, bres aktuelne važnosti. Javni napisi so velike važnosti v moralnem in političnem pogledu, kar podeljujojo značaj vsakemu mestu. Svet sodi rad po zvunanjoati in po zvunanjoati sodi tudi o narodnoj in po-litiškej kakovosti dotičnega mesta. K nam došli tujec je na prvi pogled uverjen, da je Trst povsem italijansko mesto. Prvi vtis je tak in tudi nc more drugačen biti. In zapustivši Trst po dva, tridnevnem bivanju nese seboj trdno vero, da je ta čisto italijansko mesto. Tako je nastala fikcija o italijanskem značaju našega mesta. Fikcija ta je ukoreninjena tudi v vladnih krogih in vpliva na odredbe teh poslednjih. Ni nam treba pojašnjevati, kolike škode da nam v narodnem pogledu provzroča nesrečna ta fikcija. Ali uvaževati nam je tudi materijalno stran. Vedno kričimo in rotimo naše ljudi, da Be drže gesla: Svoji k svojim! Nikdo pa ne misli na to, k a k o bi se najložje uveljavilo to geslo. Trst jo že precej veliko so taki, da bi jih niti stara Fabijanka, ki je vendar vsem hlapcem krpala obleko, ne prijela v roke, tudi če bi joj no vem kaj obljubil in Bog zna kacega duhana prinesel. Ker je žena pred nekaj časom na žalost vseh hlapcev umrla, zato lahko povem, da jej je bilo nosljanje najljubše delo. Da bi še živela, bi tega ne sme' storiti, kajti jezo njeno nakopal bi Bi na glavo. V hlačah sem to raj bil. Poskusimo sedaj Čevlje! Premetavam, iščem, primerjam, nobeden ni hotel vgajati mojej kurje-očesnej nogi. Ta je bil premajhen, drugi zopet tako velik, da bi lehko otep slame vanj stlačil; ta me je tiščal v roži, oni zopet na prstih. Po dolgem zbiranji in prebiranji posreči se mi vendar najti par, ki je bil vsaj nekoliko podoben mojim. Bili ho pa res pošteni, trdni čevlji kakor zvonec. Mrzel pot oblival me je, ko Beui silil nogo vanj. Noge so mi vsled dolgega pota otekle in na nikakoršen način ni hotela peta zgubiti ho v čevlji. Dasi so je kričalo nad menoj, naj Be brž obujem, peta bila je vendar toli svojeglavna in trmasta, da ni hotela zlesti na odločeno meato. Vprem se nazadnje ob zid in prav mesto in priprosto naše ljudstvo ne more duhati, k je prodaje svojo robo n a š i n e c , domačin. Za uveljavo gesla ^Svoji k s v o j i m" so po mestih jedini pripomoček v n a n j i , vidni znaki — slovenski napisi. Ako se Čeh 0111 vidi važna oseba kakega nočnega stražarja, koliko važnejša je za nas zadeva s 1 o v e n-skih napisov. In ako bi tudi zadeva ta res bila Bekundarne važnosti, vender bi je ne smeli zanemarjati z ozirom n« opasni nag položaj in iz vzrokov, gori navedenih. Ob tej zadevi bi lahko danes marsikaj očitali o dane j in n e i z p o I-njenej obljubi, ali ne storimo tega, ker oe nam zdi umestneje, da še enkrat opominjamo mnogoštevilne naše trgovce in obrtnike : Na dan ne slovenskimi napisi! —t—. Politični pregled. Notranje delti«. „ Wiener Zeitung" objavila je cesarsko ročno pismo do grofa Taaffeja, s katerim se sklicuje državni zbor na dan 4. decembra t. 1. Spravna komisija deželnega zbora Češkega dovršila je svoja obravnavanja o deželnem kulturnem svetu. Stvar pride sedaj pred deželni zbor in so poročevalcem izvolili dosedanjega poročevalca T spravnej komisiji, princa Lobkovica. Ali gotovo je — kakor smo že nedavno omenili —, da zadeva ta ne bode rešena ▼ tem zasedanju. Radi tega je „N. Freie Presse" jako huda na Mladočehe, češ, da so oni krivi, da se je stvar zavlekla. Ta list trdi, da je bilo postopanje Mladočehov pobalinsko. Seveda: Mladočehi naj bi bili kar vse privolili, kar so zahtevali Nemci, potem bi pa bilo njih postopanje vzgledno in možato. Le škoda, da imajo drugi ljudje vse drugače nazore o možatosti in vestnem vršenju poslanskih dolžnosti, nego židovska „N. Fr. Presse". Ali v jeii svo-jej ne maha ta list samo po Mladočehih, ampak zasoli tudi dru. Riegru par prav gorkih, trdeč, „daje vodja Staročehov igral kaj žalostno in obžalovanja vredno ulogo, ki je demonstrovala besede pesnika : vsaka krivica se na zemlji maščuje". Prav ima „N. Fr. Presse* trdeča, da je Rieger grešil in da je v hudih stiskah radi svojega greha. Tudi to je res, da je bil preprijenljiv ; toda preprijenljiv ni bil proti Mladočehom — kakor trdi rečeni list — ampak proti onej stranki, katere glavno glasilo je „N. Fr. P." sama. V deželnem zboru Češkem vtemeljeval je poslanec Bondy svoj predlog o napravi najkrajše zveze kralje- pošteno sunem, dn se je vse po sobi streslo ; to je pa pomagalo. Zdaj bil sem ze na pol vojaka. Slečem svojo suknjo in da se mi neka modra majica, kojo je vodnik moj „pluzo" imenoval. V tej ti pa ne bo vročine, mislil sem si. Gumbov, ne ! pravih duš je imela toliko, kakor imam jaz gumbov pri telovniku. Ko se povsem za-pnem, poiščem si še kapo. Tu pa ni bilo treba dusti iskati, podobne so si bili vse kakor krajcarji. Vodnik moj bil je že nestrpljiv, vrže mi kar eno v naročaj in bajd ž njo na glavo. Dasi se ne morem hvaliti s posebno tanjko glavo, bila je kapa vendar še preširoka; kajti zlezla mi je čez ušesa, da nesem mogel na noben način biti zadovoljen ž njo. A kaj se hoče, potrpeti se mora. Zdaj sem bil pa res napravljen za strašilo škodljivim ptičem, Naposled se moj vodnik naveliča tega popravljanja, zbere mi nekaj jermenov, žlico, šalo, vilice in druge „klajnigkajten", kakor je on to imenoval, Če tudi sam nesem vedel, čemu mi vse to bo, in tudi ne, ksko se po njihovo imenuje. Odpraviva se ter odrineva po nasprotnej strani kakor sva gori prifcla. (Dulje prih.) a t v a Češkega s Trstom. Predlog ta se glasi: „Visoki zbor naj sklene: Nalaga se deželnemu odboru, da stori potrebne korake pri c. kr. vladi v ta namen, da se prej ko prej popolni mreža državnih železnic s progama Divača-Loka-Ce-lovec in Thalheim-Rottenmann. Načrt železnice čez Ture se zajedno odkloni. Predlog se izroči posebnej komisiji obstoječej iz 9 članov. Iz govora poslanca Bondy-ja posnamemo : V maju t. 1. pozval jc deželni odbor Koroški mej drugimi tudi dež. odbor dežele Češke. kakor tudi vse trgovinske zbornice, da se posvetujejo ob vprašanju, kako bi ae popolnila mreža državnih železnic do Trsta. Dne 28. t. m. bilo je posvetovanje pod predsedništvom deželnega glavarja Koroškega in se je sklenilo vlado naprositi, da pripozna gradnjo proge Divača-Loka in čez Karavanke do Celovca kot nujno in da začne takoj s predpripravami. Zastopniki Solnograške trgovinske zbornice so se pa potezali v državnem železniškem svetu za gradnjo železnice čez Ture proti zahodu. V državnem železniškem svetu ni bil nikdo proti železnioi Divača Loka, pač pa so bila različna me-nenja, ali bi se podaljšanje gradilo čez Karavanke ali čez Ture. To je bil vzrok, da sem takoj povdarjal važnost železnice čez Karavanke za kraljestvo Češko in vso avstrijsko državo*. Govornik pojašnjuje nadalje, da bi železnica čez Ture preko Solnograda v Monakovo služila le Južnej Nemčiji, katera že sedaj po Italiji izpodriva naše pivo, da to poslednje niti konkurirati ne more. In zato bi država naša potrosila kacih 30 milijonov. Istotako bi pretila nevarnost izvozu našega stekla. Koncem svojega češkega govora povdarjal je še poslanec Bondy, da se je tudi go-renje-avstrijski deželni zbor odločno izrekel za progo Divača-Loka čez Karavanke. Kakor javlja „Tiroler Tagblatt" sporazumeli so se konBervatici z vlado ob iolskem vprašanju. Sklene se posebna postava o šolskem nadzorstvu. V deželnem šolskem svetu Tirolskem bo du-hovščiua primerno zastopana. Vnanje države. „Bosnische Post", katera je tolmač nazoiov naše vlade, trdi, da bode pohod carjeviča ugodno uplival v zboljšanje odnošajev v zasedenih deželah. Sedaj so prepričani, da interesi Rusije do rečenih provincij neso sovražni, ker pri-poznava, da Avstrija vrši svoj mandat v zasedenih deželah vestno in lojalno. Rečeni list konstatuje, da so interesi Rusije in Avstrije v Evropi in na balkanskem poluotoku paral e 1 u i, to je, da se ne križajo. Dne 12. novembra sešla se je Srbska skupština. Predmete, o katerih bode obravnavala, smo že prijavili. Predsednikom skupštine bode najbrže izvoljen predsednik radikalnega kluba, Nikola Pasič. podpredsednikoma pa tudi dva radikalca. Propala naprednjaška stranka je zastopana po jedinem nje voditelju Garašaninu. Mož je torej general brez armade. Kraljica Natalija predloži nekda skupštini posebno spomenico glede urejenja nje odnošajev do kralja, nje sina. Škof v Lincu Doppelbauer je izdal pastirski list, s katerim priobčuje najnovejšo encikliko papeževo in v katerem dolži italijansko vlado, da je zvo-zana s prostozidarstvom in da neprestano deluje na to, da bi zatrla katoliško cerkev. Govori se, da se italijanski prestolonaslednik zaroči z najmlajšo sestro cesarja Viljema, princesinje Margarito. v bratovskej zvezi, da ni bilo navzočega, kateri ne bi si želel zopet kaj jednacega. Ravno isti večer sejalo se je mej raznimi govori in napitnicami iskrenih Slovencev seme narodnosti v vroča srca gorečih domoljubov, katero je padlo na tako rodo vitna tla, da je v par mesecih, čeravno jesenskih, živahni kal pognalo. Iz te kali požene skoro mlado društvo z imenom „Bralno in pevsko društvo na Opčinah" mlade koreninice, izpod hladne zimske odeje ; iz teh koreninic pa vzrase prihodnje leto ravno deblo združenih domačinov, ki bode s časom donašalo koristen sad ubogemu okoličanu, trpečemu ob sinjej „Adriji". Hvalo moramo izreči ravno onim gospodom, kateri so zadnjo veselico tako izvrstno uredili ; želimo, da pride odbor novega društva — zborovanje je prihodnjo nedeljo — v njih krepke roke, da se naše društvo trdno vstanovi. Naše ljudstvo, četudi ubogo, goji vedno veselje do napredka in ni ravno toli ne-omikano, kakor bi si kedo mislil, ampak le voditeljev je treba; v dokaz temu Bti prejšnje društvo sv. Nikodema in godbeno društvo. Le glej Nikode-marja, kako počasi, z mirno vestjo, po popoludanskej službi božjej koraka k den&r-ničarju, nesoč mu desetico v žepu, četudi težko prihranjeno; a dd jo vender v svesti si podpore — sebi in svojim soudoro. Pojdi zvečer pred Malalanovo hišo in videl bodeš delalce. ki se potć od zore do mraka, s kako trdno voljo se urijo v glasbi. Ali ni to veselje? Vstavi se v tihej noči, ko plava na nebu jasna luna, par minut pod oknom in poslušaj, kadar svirajo godci! Solza veselja se ti vtrne, četudi v srcu nosit Kragulja, ki kljuje srce Od zore do mraka, od mraka do dne. Kaj pa še le zdaj, ko osnovimo novo „Bralno in pevsko društvo", kojega vrata bodo odprta vsakemu kmetiču, ki ima le količkaj čuta za narodnost svojo. Oj kako se že veselć, poleg njih čvrsti mladeniči in za njimi upapolna mladina, ki je dala slovo nedeljskim šolam. Tako združeni in vneti, mislim naši Openci še nikoli neso bili, kakor so ravno sedaj. No, sedaj je čas vgoden in lepa prilika, da urimo mladino. Le Vas, voditelji naši, Vas prosimo, da se potrudite — sebi v korist, narodu v slavo —, da nam osnujete društvo, nam prepotrebno. Zanamci naši spominjali se vas bodo hvaležno. Obračam se do Vas, dragi Openci, pridite v nedeljo v obilnem številu k skupnem zborovanju in videli bodete s časom sad, katerega donašajo taka koristna društva. Združimo se in ne pozabimo gesla našega presv. cesarja: „Združenimi močmi!" Geslo to nam bodi vodilo, in tako Le naprej slovenski rod, Le naprej slovenski zarod, Le naprej, naprej mladina: Tebe kliče domovina ! Na svidenje Openci I Srečen vspeh. L e s o v i Č. DOPISI. Z Opčin, 12. nov. 1890. (Izv. dopis.) Nedavno radovali smo se pri veselici na Opčinah, katera je bila v korist „Godbe-nemu društvu". Bili smo veselega srca in Iz Doline, 10. novembra t. I. (Izv. dop.) V listu št. 86 dne 25. oktobra oglasil se je pod naslovom „Lahonsko resni-coljubje" čitatelj naše „Edinosti", ter nekoliko odgovoril obče znanemu dopisunu v listu „Mattino" radi „neznosnega stanja" v dekanijskej županiji. Tiča so pozna po perii, „to pač je istinito. — Mi slutimo dobro, kdo da je dopisnik „Mattinov"; vsaj je nedavno temu ravno isti mož proti nekej osebi o istem predmetu in v istem zraisl* govoril. V pojasnenje stvari bodi na kratko rečeno, da je po vsem dopisu v „Mattino" z dne 22. ter nadaljevanju dne 23. oktobra t. I. edino le razvidno, da se je hotel do tiČnik maščevati nad občinskim odborom v Dekanih (Pasjivasi) in njega poglavarju g. Mahni č-u. Neoziraje se na privatno podrobnosti omenimo le, da ni bila oseba dopisuna kompetentna kritikovati položaj slovenskih županij v Istriji, ker on — lahon — je I« /mto napisal ona sumničenjn, dn hi ga njega lahonski pokrovitelji ob obalih Adrije pozvali v kako mastno službico. Županija Dolinska, ki je jedna največjih za ono mesta Koperskega, in ona v Pasjivasi (Dekani) sti povsem zadovoljni se sedanjim občinskim odborom in njega načelnikom-nadŽupanom. Doslej ni bilo slišati o nezadovoljnosti teh dveh, bratski zedinjenih županij. Obžalovati je le, da so vrli Pomjanci propali pri občinskih volitvah, da neso tudi oni žc sedaj v zvezi z nami. Ker vsa pisarija „Mattino-vega" dopisnika ni druzega, nego klic na pomoč v lastnej zadevi in na lastno korist, prav za prav ne bi trebalo odgovarjati na vsa grda sumničenja in drzno pačenje resnice. Ali nekoliko odgovora mu veder-le privoščimo. Dobro poznan klevetnik hotel je kaliti čast slovenske naše županije trdeč, da ves občinski odbor, broječ 30 članov, z njega načelnikom — „illetterato podesta" — vred , neso zmožni redno upravljati občine naše. No, mi pa trdimo lahko vestjo, da je to grda laž, kar nam gotovo pritrde vse predstojeće oblasti. Istina je, da se nala občina vzorno upravlja in da se z občinskim premoženjem varčno in vestno gospodari. Da pa nema na čelu samih juristov ali druzih „intelligentissime parsone," je povsem naravno in tudi treba ni. Vsaj je poznano, da občine, ležeče ob obalih Adrije, nemajo posebnih dohodkov in pripomočkov, da bi mogle nameščati same učenjake svojimi glavarji in tajniki. Torej ni drugače mogoče, nego da oskrbuje priprost, a primerno izobražen možak posle nadžupana. Uverjeni pa smo, da tudi občine, ki imajo celo vrsto dobro plačanih uradnikov, neso bolje upravljane, nego naša slovenska občina. Smešna je trditev rečenega dopisnika, kakor bi bile slovenske občine menenja, da tajnik zadošča ivo jej dolžnosti, da le deluje pri seji. Mi znamo dobro ceniti nalogo in dolžnosti naših občinskih tajnikov in veseli nas, da vstrezajo vsem zahtevam, in da so zadovoljni se svojo plačo. Naš tajnik uvažuje položaj občine in vedoč, da občina nema posebnih dohodkov, kak«r kaka mestne občina, zadovoljen je s tem, kar je, in si šteje v dolžnost braniti čast občine proti napadom, dohajajočim od ljudi, ki so slični Mattinovemu" dopisniku. Dopisnik je bil — ako se ue motimo — svoječasno tajnik naše občine. Tedaj so bili naši odborniki z načelnikom vred sami modri in pametni možje; sedaj pa, ko več ne jć naše občine kruh, so rečeni odborniki kar nakrat postali sami bebci. Mož piše: „Con questo arbitrario procedere delle Rappre-sentanze communali slave, che ogi se pu6 dire chiaro e tondo, non s o n o c a p a c i diamministrarsida se, itd.; to je: občino slovenske neso zmožne same sebe upravljati. Kdo se ne smeje P Ali odpustimo mu, vsaj ne vč, kaj govori. Tudi vsa predbacivanja „Mattinovega" dopisnika našemu nadžupanu so smešna. G. M a h n i Č je vsem občanom jako čislana osoba, in ga obrekovanja sličnih ljudi niti ne more doseči. Glas „Mattinovega" trobentača je glas upijočega v puščavi, kajti no uvažujejo ga niti uradi v Trstu, niti v Poreču. Da se rešimo lahonskega jarma, pa prosimo našega državnega poslanca, da v sporazumljenju se svojimi drugi na to dela, da se osnuje v Dolini o. kr. okrajna sodiščo in davkarski urad. To so iskrene želje našega slovenskega prebivalstva. Z Vipavskega, 10. nov. 1.1. (Izv. d«p.) Nedelje od bv. Luka sem zahvalne so nam nedelje, katere tu pa tam svečano praznujemo. Ako je ob takih zgodah pokanje možnarjev merilo više ali manje dobre letine, tako so imeli Štomažani pod Čav-norn letos najboljšo letino, ker so tako pokali, da se je po vsej dolini odmevalo. Štomažani so pridni kakor mravlje. V malem razdoblju od 5 let sezidali so si novo lično cerkev, zgradili so šolo in pripravili vodovod najbolje podčavenske vode. Sedaj jim j »i do tega da si pridobe samostalno duhovnijo. Pomaknili ho se v tem toliko, da že dve leti neso dali vinske bire g. župniku v Kamnje ter od dne do dne pričakujejo višega odloka o njih du-hovno-pastirckej samostalnosti. No! Tudi drugi so se za male pridelke zahvalili: za male ! Da si o tem duše ne ogrešim, naj govore številke. Vipavska je vinorodna; na to ime je povsod zapisana. O vinu Vipavec živi. Letos mu ne bode možno prehraniti se z vinskimi prihodki. Kdor je pridelal v navadnih letinah po 100 kvfnčev (60 bokalov) vina, pridelal ga je letos 8—10 hektolitrov. In to je že nekaj ! Kdor je imel letos 15 hektov, imel je že dobršno vina. Kdor je imel celo 20 hektov, je bogatin. Kdor je imel 30 hektov — taki so bili pa prav redko posijani — mislil si je : kdo smo mi! In vrlina P Resi vino meri se glede vrline z vini iz leta 1834., 1865. in 1887. ali vsa vrlina in vinska draginja ne more pokriti čezmeren pomanjkljaj množine. Z letošnjim vinskim prihodkom preživeli bi k večemu 3 mesece ; za oBtalih 9 moramo se udolžiti. Ali kje P Trda se nam piše ! Uvažaje naš neznosni stan, sešli so se na poziv g. Angela Casagrande, Ajdovskega podžupana, dne 26. m. m. naši župani in podžupani pri Rebeku na G o r i-č i c i, da bi so posvetovali, kako-li bi se tej občnej bedi odpomoglo. Ukrenili bo visoko vlado prositi, da se nas usmili ter odkaže kako javno delo, da si ljudstvo kaj prisluži ter se tako preživi do prvih prihodnjih pridelkov. Bili le uslišani! Kaj bodo počeli pa naši veleposestniki P Za nje ni zdravila; ni pomoči. Obupno gledajo v bližnjo bodoČnoet. — Ne dolgo temu klanjali smo se še svetemu pedago-gičnemu pravilu : učiteljici treba — kakor učitelju — da je v šoli in zunaj šole uzornega vedenja. Glede učiteljicimamo par Žalostnih slučajev. Tužna dolina! Bila »i svetd lepota, Sedaj si jadna sirota! Domače vesti. Za nekatere naročnike pridejali smo denašnjej Številki rudeče listke. Potrebno se nant vidi opomniti gospode naročnike, da rudeče listke nikakor ni smeti smatrati kot žaljivo tirjanje ampak je le kot rahel opomin na dolžnosti naročnikov do nas. Mnogo naročnikov pri svojih obilnih poslih niti ne mislilo na zaostalo naročnino in jim je tak opomin le dobro došel. Torej brez zamere. Upravniitvo .Edinosti". Javen shod. Po inicijativi odbora političnega družtva .Edinost" bode drugo nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. uri pred poludne v hotelu „EVROPA" javen 8hod, pri katerem bode razgovarjalo o novej užitninskej meji in ljudskem štetju. Vstop dovoljen je vsakateremu. Slovenski vodoljubje v mestu in po okolici vabljeni so, da se v njih lastnem interesu udeleže tega »h; »da, V slovo! Danes zapustil nas je — odidši v Pnlj—neutrudno delujoči rodoljub g. dr. Konrad Janežič. Onobito bode društvo ,Tržaški Sokol' težko pogrešalo trudoljubivega bivšega tajnika svojega. Kdor pozna socijalno in društveno življenje naše, ta vč, kake vrste mož je dr. Konrad Janežič. Mož ta ne pozna besedičenja in razgovorov, ko je treba delati ampak molče stori svojo dolžnost — dostokrat celo več nego dolžnost. Za kakovosti tega moža jo značilen vzkli« necega odličnega Sokolaša inej govorom o zaslugah bivšega tajnika „Trž. Sokola" : Janežič je eden izmed istih srečnih, k i nemaj o sovražnikov. Blagemu gosp. želimo vso srečo v njega novein bivališču ter izrekstno nado, da postane Puljcem to, kar je bil nam Tržačanom. Za družbo sv. Cirila in Metoda darovala sta o priliki veselice „Velesile" gospa Ivana Godina 50 kr. in g. Smrajec 40 kr. — Po krožečth pismih se je nabralo na Prošeku 5 gld. — Tstotako se je nabralo v Kranji gl. 4.00. Za božićnico Rojanskega otroškega vrta nabralo se je na Janežičevem večeru 12 gld. — V isti namen nabralo se je v Podbrežji na Gorenjskem 8 gld. Za družbo sv. Cirila in Metoda. Pri zadnjej odborovej seji nekega društva pri bv. Ivanu naložila se je nekaternikom globa 3 gld, ker se ne udeležejejo redno sej. Nekdo je sprožil misel, da bi se ta denar podaril Svetoivanskkej podružnici sv. Cirila in Metoda, ali večina odbora ni bila za io. Rodoljub F. G. meneč, da Bta s tem žaljena naša blagovestnika, daroval je rečenej podružnici 1 gld, z nado, da bi ista svetnika razsvetlila omenjeni odbor. Tržaiki mestni zbor imel je minolo sredo zvečer javno sejo. Na dnevnem redu bil je predlog mestne delegacije in župana Bazzonija, da se podeli prvemu magistrat-nemu predsedniku dr. Mojzesu L u z-z a 11 o častno meščanstvo. Odbornik dr. Dompieri jo v daljšem govoru utemeljeval predlog poudarjajoč g. Luzzattija delovanje za občino v teku 25 let; trdil je mej družim, da je Lu/zatto si pridobil velicib zaslug za javno šolstvo ter je trajno ostal zvest „idealom" italijanske narodnosti, postopal miroljubno do vseh strank ter si pridobil njih simpatije. — Mi bi dr. Dom-pieriju (ki je znan kot dober katoličan) lehko odvrnili, da je Luzzatto, kot Žid, si prizadeval, da vera iz šol izgine; sveta razpela, ki so nekdaj krasila tržaške šole so v zadnjih bele vrane, odkar je vodja šolskemu odseku Ahrahamovič Luzzatto; v občinskih šolah ne bode kmalu več niti božje, niti cesarske podobe ; molitev pred šolo in po šoli se je opustila in, ako se v kakŠnej javnoj šoli katehet drzne moliti skupno z učenci, se mu ti rogajo in po-smehujejo. Cvet italijanskih mestnih šol je zloglasna tržaška „mularija", ki v hudobnosti preaega vse meje. Po mestnih ulicah naletiš na majhne smrkovce z „španjoletom" v ustih, ki ti tako možko preklinjajo Boga in svete obrede, da si ti lasje ježe na glavi. Vse to je pač sad Luz/attove šole, katero odbornik in verni katolik Dompieri toliko hvalisa. Ali to le mimogredč. Pre-zaslužnemu Mojzesi ne je častno meščanstvo z velikim hrupom, in ropotom sodrge na galeriji zagotovilo in Trst je sedaj srečen, da mej svojimi častnimi udi šteje tudi Abrahamovima dr. Mojzesa Luzzatts. La patria e con cio sulfata.—Odbornik g, N a d 1 i š e k priporoča piedseduifitvu, da poskrbi za b >ljšo razsvetljavo ulice Braj-ner v Kolonji. Poslanec g. I. Nabergoj stavi prašanje, zakaj je magistrat storil plačati nekemu posestniku na Opčinah 4 gld. 50 kr. za komisijonelne troške, v tem ko se drugim računa samo po en goldinar. Predsednik je obljubil, da se glede obeh stvari potrebno ukrene. Obveljal je predlog 27 odbornikov, da se ustanovi mesto voditelja užitninskega urada z letno nagrado 4500 gld. Mesto bode najbrže podeljeno najbolj zaslužnoj lahonskej kreaturi, kajti, kakor se vidi, je jako mastno. Ubogi občinar pa naj plačuje. Obravnavale so ae tudi razne druge zadeve, mej kojimi se dovolč. kakor po navadi, nekatere svote, presi gajoće proračun pri oddelku .raznih troškov", „javnega šolstva" in „vojaštva" S tem se je seja zaključila. Iz deželnega zbora Kranjskega Deželni odbor predlaga, da se mu naroči na to delati, da se za pouk grškega jezika določi slovenski jezik in da se na višjih razredih Ljubljanske in Novemškegimnazije postopno uvede slovenščina kot poučni jezik. Predlog so izročili upravnemu odseku. Isterski deželni zbor so zaključili. Poročilo o zadnjih dveh sejah priobčimo prihodnjič. Izvanredni občni zbor „Trž. podp. in bralnega društva" se bodevršil na podlagi novih društv. pravil v smislu postave 30. marca 1888. jutri, v nedeljo, ob 3,^ uri popoludne v društvenih prostorih, kamor se vabi vse čč. društvenike. „Prva vrdelska pobožna družba po kopališč" vabi svoje častite ude v petek 21. novembra t. I. točno ob H. uri zjutraj k sv. maši pri sv. Ivanu, potem ob 10. uri na 22. občni zbor v krčmo g. Mijota pri (Košati) hšt. 410. — Dnevni Red: 1. Pozdrav predsednika in poročilo o delovanji v letu. 2. Tajnik prebere račun od leta 1890. 3. Pregledovalec računov ima svoj govor. 4. Denarničar izkaže Bvoje delovanje v letu. 5. Posamezni predlogi. 6. Volitev novega odbora. ODBOR. Don Pahor — preganjan? V tajnej seji Tržaškega mestnega zbora od dne 12. t. m. ukrenilo se je mej družim, da se povabi škofijski urad, da razpiše mesto kapelana v Trebčah. Čeprav je seja bila tajna, vendar se iredentarskemu „Indipen-denteju* zdi umestno pojasniti nekoliko povod tega ukrepa. V svojej številki od minolega četrtka ve lahonBki list povedati pravi uzrok, zakaj se je dosedanji troban-ski kaplan odpovedal svojemu mestu. Bil je namreč k temu prisiljen — horribile dietu ! — „da un maestro comunale, ar-rabiato panslavista", koji mu je negda stre-gel po življenju!! Ako bi človek ne vedel, kako zvita lisica je omeajeni prečastni don Pahor, ter bi slepo verjel panlahouskemu glasilu, menil bi brez dvojbe, da bo učitelji v okolici res sami hudodelniki in okrutneži, ki ubogej duhovščini Btrežejo po življenju. Da pa temu ni tako, tega porok nam je don Pahor sam, čigar značajnost je že znana urbi et orbi, odkar zastopa ubogi peti okraj. Vera sama ga uči potrpežljivosti proti svojim „sovražni kom"; in te katoliške vere učenik je tudi don Pahor. Njemu pa to versko vodilo ne velja, kajti drugači bi *e ne bil lotil naj-gršega čina — ovaduštva z namenom škoditi svojemu navideznemu nasprotniku. Torej ne odouščanje in miroljubnost, ampak jeza in maščevanje so temu časti-temu gospodu merodajne. In da si ohladi svoj gnjev, rajši je zapustil duhovnijo, čije duševno nadzorstvo mu je bilo poverjeno; da se pa maščuje nad svojim nasprotnikom — občinskim učiteljem —■ zaletel se je k njegovim gospodarjem, da ga pri njih očrni ter spravi ob dobro ime, dobro vedoč, da je od njih odvisen ter da ga isti lehko kaznujejo. Ni čuda, da je dr. Spadoni koj jel zagovarjati kolego Pahorja ter je koj bil prepričan škodoželjnosti in panslavizma omenjenega učitelja. Pahorju so strastni gospodje koj obljubili, zadevo preštudirati ter potrebno ukreniti. Prečastni gospod bode tedaj maščevan — hudobni Lshoni bodo njega želji zadovoljili. Ali, ako ima še kaj inožtva in značajnosti v sebi, vesel te zmage pač ne more biti. Mi Častitamo lahonskej gospodi, da si je dem Pahorja pridobila svojim vernim pristanikom, obžalujemo pa, da se tudi mej duhovščino naše škofije nahajajo enaki posebneži, kateri s svojim nestalnim in nepremišljenim postopanjem sv. veri gotovo ne koristijo. Bog ve, ali ni za kulisami kak drugi č i n, ki v še večjej meri označuje Pahor-jevo delovanje in nehanje P „Lega Nazionale" Kakor poročajo i/. Dunaja je ministerski predsednik podpisal pravila novega šolskega društva za Lahe. V tržaškem Izraelu vlada veliko veselje in zbirke za novo društvo se dan na dan množe. Po smrti jednega papeža, voli se drugi — voli nek star pregovor. Po smrti nepozabne „Pro patrio" vstaja sedaj nova „Lega" ki bode vezala vse Lahe zahtevajoč od njih žrtev za šolske namene. Je-li Lahom potrebno enako društvo P Na to prašanje ni težko odgovoriti. Italijani na Primorskem in v Trentu imajo škarje in sukno v svojih rokah ter v šolskih Htva-reh sami odločujejo. Niti krivica, niti nevarnost jim od nikoder ne proti; vendar hočejo po sili imeti svoje šolsko društvo. „Lega" tedaj postavno obstoj*. Ali kakšen jej bode namen P Gotovo ne braniti propada laško narodnosti ob mejah, kojoj ne preti nikaka nevarnost; pač pa širiti laski jezik in vpljiv na škodo Slovanom, odvračati slovanske sinove od materinščine ter je pretvarjati v odpadnike in renegate, moriti v njih narodno sveto čut. To je namen novo Lege in to zlobno, duhomorno početje nazivajo Lahi „hrambo svetih na« rodnih pravic" ! Sedaj bode menda zadovoljen. Kakor znano, obsodilo je okrajno sodišče onega zlikovca (italijanskega podanika), koji je onesnažil napis nad trgovino gosp. Ivana Preloga, na 14 dni zapora. R?čenemu junaku zdela se je kazen za tako malenkost — picolezza, je rekel — prevelika ter je rekuriral. Pred par dnevi bila je vsled tega rekurza obravnava pri deželnem sodišču, katere rezultat je bil ta, da so mu prisodili mesto 14 dni, dva meseca težkega zapora. Sedaj bode menda zadovoljen. — O slovenskih napisih govorimo sicer na drugem mestu. Ali ne moremo si kaj, da no hi še enkrat opomnili naših trgovcev in obrtnikov, da se takoj odso-vejo svojej patrijotiškej dolžnosti. Kakor vidijo iz te obsodbe, ni so jim ničasar bati, kajti brani nas postava* Tudi drugi slučaj nam priča, da pridemo lahko do naših pravic, ako »mo energični. Tiskarni našej hotel je magistrat delati ovire radi slovenskega napisa in naložil jej je, da sname že obešeno tablo. Ali vod ja tiskarne pobtavil se je odločno po robu in tudi dosegel, da je magistrat umaknil svojo prepoved. — Le pogumno naprej, postavajo na našej strani. * Vojaški beguni. Mestni magistrat vabi imenoma 18 mladeničev, rojenih I. 1854. da se predstavijo vojaškemu naboru. Tički tiče že davno za črno-žolto mejo boječ se vojaške suknjo in zabavljajoč našej državi. Iz Kanala se nam piše : BI. g. Anton Križnič, poveljnik naše vrle požarne straže in občinski svetovalec v Kanalu, kakor naš prijazni g. Josip II o n i g, trgovec v Kanalu, imenovana sta častnim udom veteranske podružnice v Kanalu. Čestitamo! Popravek, v poročilu o veselici v Skednju smo javili mej igralci tudi Valentina Vovka. Ta gospod nas prosi, da popravimo, da su on piše Vouk. Občina, v katerej ni ljubezni, Nek ame-ričanski župnik se je poslavljal od svojih župljanov. V dotičnom svojem govoru rekel je mej drugim : Jaz vas zapuščam in prav nič mi ni žal, da grem; kajti mej vami ni ljubezni. Prvič ne ljubite svojega župnika, l<* ima kot posebno jamstvo za avstrijske zavarovance poslopje {ijs na Dunaji (Stock im Eisenplatz) vredno «1. t,:tOO.OOO. g] l^quital)lo sprejema zavarovanja na sledeče kombinacije: J^ 1. Proste tontins t. j., da znvarovancu, plačujočemu skozi gotovo Število let, ki so (IfT Ijjjj določi pri podpisanji oglasila, ne izplača dotična letna dividenda, umpak ostane v posestvu isij j7L| družbe in po preteklem določenem času se razdeli moj živeče zavarovance Ako umrje ij^ zavarovanec kadarkoli poprej, dosegel je v korist svojej rodbini namen, kajti bi ^jj družba izplača tej vso zavarovalno svoto. Ako zavarovanec pa živi do določenega [}= iy časa, vžtva sam najobširnejše sad svoje opreznosti. Po tem načrtu zavarovanja smo Sjl se zavarovanec po enem letu gibuti povsod kamor mu drago in tudi v slučaji dvoboja, 'l^- [M samoubojstva in sodnijske smrtne obsodbe izplača družba rodbini vso zavarovalno lili yil svoto in sicer to tudi po enem zavarovalnem letu. Izključeno je seveda vojuštvo v Pt! |)y vojskineii času.. |l liki _ JjJj) 2. Polovične tontine te so jednake prostim, satuo da je zavarovalnina nekoliko nižja (tJ T7LJ in zavaiovančevo prosto Ubanje, dvoboj samoubojstvo itd. stopi Se-le b tretjim zavaro- l|fS valnim letom v veljavo. - Obrok tontin znaša 10, 15 in 20 let. valnim letom v veljavo. — Obrok tontin znaša 10, 15 in 20 let. H. Navadno zavarovanje na slučaj smrti z letno dividendo, katera se prične z drugim 1 zavarovalnim letom in jo sme zavarovanec sprejemati vsako leto, ali jo 'lehko pusti" za h=j T>y pomnožonje^ zavarovalnega Kapitala, pri tem slučaji se svota pomnoži skoraj za trikrat j^jj m Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v Nev Jork & Philadelfijo koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 38—42 Ludwig Wielich na Dunaju, IV Weyringergasso 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. fy m iT*-'! Pri tem načrtu so zavarovalnino jednake istiin polovičnih tontin. Vsaka poizvedovanja radovoljno pojasnjuje ti-10 Generalni zastop za Primorsko, Dalmacijo, Kranjsko itd. j^j flji v Trstu pri Antonu Scacoz, trg sv. Ivana Ste v. 2 II. nadstropje. Hi") CARLO PIRELLI mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za železnice hi parobrode mornarjem in dclalccm po nizkih cenah in na vse kraje. 12—17 Tiskarna Dolenc v Trstu izdeluje vsakovrstna tipogralična dela, kakor: priporočnice, ručmie, okrožnice, vizitnice, poročilne objave, vabila, programe, izkaze, oglase, pravilu,ustop-nicc, zaključne račune (bilance), ro-čiSčnike, etnike, polnotuoči, jestvenike, caiinsku pisma, naznanila, izpovedne listke itd., — vse ukusno in po ceni. Tiskarna prodaja nastopne slovenske knjige, kakor: ..Kmetijsko berilo" po 40 nč„ trdo vezano *i(> nč.; „Soilni obrazci" po '20 nč.; r Viljem Teli" po 40 nč.; „Ljudmila" po^Onč.; „Filip" po i|0 nč. j „Antigona" po 20 nč.; Trst in okolica" po 30 nč.; „Pjesma o zvonu" |io 20 nč.; „Istra" po 20 nč. Postava o „ernej vojski po 5 nč. Ima v zalogi vse potrebne tiskovino in knjige za župne urade. 1si^iire 'siZE Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič- Tiskarna Dolenc v Trstu