LetO LXVIII	Poštnina plačana * gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 19. junija 1940
štev. 138 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ui. 6/IU

VENEC
lelefoni uredništva ta a prave: 40-01, 40-08, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik«
Čekovni račun
Ljubljana številk* 10.050 in 10.349 ta inserate.
U prava; Kopitarjeva ulica številka 6t
Naša univerza popotna
Lojalno in korektno zadržanje naše države v sedanjem mednarodnem položaju nas ni obvarovala samo, da nismo bili zapleteni v vojno vihro, ampak je tudi omogočilo, da politika naše vlade, ki je znala ohraniti prijateljske odnošaje z vsemi velesilami Evrope, more v državi sami ohraniti normalno življenje na vseh področjih narodne delavnosti in ljudskih potreb. Neizogibno je, da čutimo tudi mi v izvestni meri posledice vojske okoli nas zlasti na gospodarsko življenje širokih slojev, moremo pa ugotoviti, da je skoro povsod draginja brez primere večja in to celo v nevtralnih in bogatih državah, tako da pri nas mali človek še vedno lažje izhaja ko drugod. Tudi vse ostale panoge javnega življenja niso pri nas bile vržene s tira, ampak se razvijajo normalno dalje, in kar se je moralo umakniti drugim nujnim potrebam, bo, če bo Evropi vrnjen mir, oživelo v še večji meri.
Nezmanjšana je tudi skrb državne oblasti za nemoten potek in razvoj duhovnega življenja, kolikor je to od nje odvisno in spada v njeno pristojnost. Z velikim zadovoljstvom moremo beležiti, da je v tem pogledu storila in si prizadeva sedanja vlada več, kakor vsi jugoslovanski režimi od ustanovitve države. Ljudsko šolstvo, ki je bilo v krajih, kjer je borba za življenje s prirodnimi ovirami in zunanjimi sovražnimi silami dušila stremljenje po civilizaciji in jo naravnost onemočala, čisto zanemarjeno, je danes razcvetelo po vseh predelih države in sedanja vlada ne štedi s sredstvi, ki so potrebna za narodovo izobrazbo. Srednje šolstvo se bolj in bolj izpopolnjuje; kjer je bilo zaradi nemarne finančne politike nesposobnih režimov ukinjeno, je vpostavljeno. Velik dvig pa je doživelo pod vlado, ki je nadomestila ljudstvu tujo diktaturo, tudi visoko šolstvo Jugoslavije, predvsem pa je ta vlada pokazala, da ji je na srcu slovenska univerza, kateri so bili vsi prejšnji slovenskemu in hrvatskemu narodu nenaklonjeni režimi prave mačehe. Potem ko smo leta 1919 po prizadevanju pokojnega Davidoviča in našega narodnega voditelja dr. Korošca dobili univerzo, s katero je bila izpolnjena naša več ko stoletna najvišja narodna potreba in zahteva, se je začela šele prava borba zanjo, da bi se v smislu zakona o njeni ustanovitvi razvijala v popolno univerzo z vsemi fakultetami in instituti, da bi bila enakovredna univerzama v Belgradu in Zagrebu. Zakaj uresničenju te upravičene težnje so se postavile že kmalu na pot velike ovire, ki so izhajale deloma iz političnih krogov, ki so bili polnovredni slovenski univerzi načeloma neprijazni, deloma pa iz malodušja onih, ki se kakor trs vsakemu vetru udajajo in vsake sape zbojijo. Vrhtega so svo-jcčasni slabi gospodarji na vodilnih mestih države za potrebe omike in duhovnega življenja v Jugoslaviji sploh imeli vedno premalo sredstev na razpolago. Kljub temu so naši univerzitetni profesorji, podprti od slovenskega ljudstva in njega zastopnikov, storili z veliko požrtvovalnostjo vse, kar je bilo v njihovi moči, da se je ugled naše univerze v tako neugodnih okoliščinah dvigal in dvigal, tako da je to njihovo prizadevanje pripravljalo z drugimi političnimi in kulturnimi činitelji vred tla za nove razmere, v katerih bi mogla naša univerza vzcveteti do višine.
Pod sedanjim režimom so tudi za našo univerzo napočili boljši časi. Državna blagajna se je odprla tudi za potrebe naše omike, kakor je dostojno našega naroda in naše države, naš narodni voditelj je v svojih sotrudnikih in prijateljev na vodilnih mestih pa v vseh krogih naše države sploh našel polno razumevanje za to, kar je našemu narodu drago in sveto in kar doprinaša tudi državi ugleda in koristi in utrja njene korenine v ljudski duši. Denar je bil naenkrat tu, ker je bilo tudi razumevanje in ljubezen za slovenske narodne potrebe in koristi ter za njeno kulturo, in danes imamo že univerzitetno knjižnico, s katero bi se mogla ponašati vsaka evropska univerza, so se zgradili in se še grade potrebni instituti, z uredbo od 13. junija 1940 pa se je začela tako zaželjena, vedno zahtevana pa do zadnjega nikoli izpolnjena izpopolnitev naše univerze z medicinsko fakulteto, ki se bo zdaj leto za letom dogradila do desetega semestra; obenem se bo začela graditi klinika, ki je popolni medicinski fakulteti neobhodno potrebna.
Če k temu dodenemo nedavno uzakonjeno odredbo, ki podeljuje vsem katoliškim bogo-slovskim učiliščem v državi stopnjo univer-zitetske fakultete, kar pomeni dvig in ugled študija tudi na tem področju, morajo vsi, ki jim je za omiko našega naroda, priznati, da gre vladi, v kateri sodelujejo pod vodstvom dr. Korošca zastopniki slovenskega ljudstva, globoko priznanje. Izpopolnitev slovenske univerze v popolno univerzo je za naš narod največja kulturna pridobitev, odkar se je dvignil do stopnje z drugimi kulturnimi narodi enakopravnega naroda in zato je tozadevna uredba vlade g. Cvetkoviča eno njenih največjih del, ki ni zgolj kulturnega pomena za naš narod, ampak za ugled države sploh, pa tudi za njeno politično lice in moč, ker priča pred vsem svetom, da je v resnici vsem svojim državljanom, naj bodo tega ali onega naroda in vere, enako pravična in da za vse nepristransko skrbi s polnim umevanjem splošnega blagra Jugoslavije. Tako se dela za
Sestanek v Monakovu
Hitler in Mussolini ne bosta določila samo pogojev za premirje s Francijo, ampak določila bosta tudi osnove za ureditev nove Evrope
Innsbruck, 18. junija. AA. DNB. Okoli 12 je privozil posebni vlak italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija na železniško postajo v Innsbrucku. Kolodvor je bil okrašen z nemškimi in italijanskimi zastavami. Velika množica ljudstva je navdušeno pozdravila predsednika italijanske vlade, ki so ga na državni meji na Brennerju sprejeli namestnik voditelja rajha za Tirolsko in Vor-arlberg, Franc Hower, šef protokola in poslanec v. Dernberg. Na kolodvoru v Innsbrucku je Mussolinija sprejel in pozdravil italijanski generalni konzul in italijanska kolonija z zastavami. Mussolini je ob navdušenih pozdravih ljudskih množic obšel častno četo. Po kratkem postanku na postaji v Innsbrucku je posebni vlak italijanskega ministrskega predsednika Mussoliniia spet odpeljal dalje.
Monakovo, 18. junija. DNB. Monakovo se je davi prebudilo vse okrašeno z zastavami, nemškimi in italijanskimi. Izvedene so bile vse priprave za sprejem kanclerja Hitlerja in Mussolinija. Železniška postaja je bila v nemških in italijanskih zastavah.
Ogromna množica ljudstva je pozdravila voditelja rajha Hitlerja, ki so jo v Miinchen pripeljal z zasebnim avtomobilom iz svojega glavnega stana. Povsod je bil kanclerju Hitlerju prirejen navdušen sprejem. Miinchenske ulice so bile nabito polne ljudstva, ki je navdušeno pozdravljalo voditelja rajha, ko se je pripeljal z bojišča, da se udeleži današnega sestanka z Mussolinijem. Mussolini se je nastanil kot meseca septembra 1937 v palači princa Karla.
Monakovo je priredilo navdušen sprejem Hitlerju
Monakovo, 18. jun. A A. DNB. Monakovo, glavno mesto narodno socialističnega gibanja, je priredil voditelju rajha edinstven sprejem, ki je v veselju ljudskih množic izrazil ponos na ta trenutek, prav tako pa tudi odločenost nemškega naroda v domovini ter vojske na bojnem polju. Voditelja rajha so pozdravili na glavni železniški postaji razen namestnika za Bavarsko generala Eppa tudi pokrajinski voditelj minister Adolf Wagner ter vse vodilne osebnosti narodno socialistične stranke, vojske in oblasti iz Monakovega. Železniška postajaje bila v nemških in italijanskih zastavah.
Potem ko se je voditelj rajha pozdravil z osebnostmi, ki so ga pričakovale na postaji, je šel s počasnim korakom skozi špalir narodno socialističnih oddelkov, za katerimi se je gnetla velika množica ljudstva, ki je voditelja gromko pozdravljala. Pri tem, ko se je kancler Hitler peljal skozi mesto, je stal v avtomobilu ter odzdravljal navdušenim množicam. Vožnja skozi Monakovo je predstavljala pravi zmagoslavni pohod. Monakov-sko prebivalstvo je še vedno na ulicah, kjer bo počakalo na prihod predsednika italijanske vlade Mussolinija, ki se bo pripeljal v Monakovo danes popoldne.
Monakovo, 18. junija. DNB. Monakovsko pre-' bivalstvo je srečno, da so oči vsega sveta uprte v teh trenutkih na njihovo mesto in da ves svet čaka odločitve voditelja rajha in duceja. Zgodovinski dogodek, ki je šesti po vrsti med obema državnikoma, bo točno tri mesece po sestanku na Brennerju in točno en teden po onem dnevu, ko je Italija na strani Nemčije stopila v vojno.
Vedno znova moški in ženske iz Monakovega izražajo svoj ponos nad tem. V tem trenutku, ko se ves nemški narod z največjim občudovanjem in ponosom spominja svojega voditelja, ki je vo-
dil boje in obenem z njim tudi nemške vojske, je prebivalstvo Monakovega hvaležno, da je usoda naklonila, da prvi med vsem narodom morejo izraziti svojo hvaležnost in navdušenje tistemu, ki se ima mu Nemčija zahvaliti za preobrat v svoji zgodovini.
Prihod Mussolinija
Monakovo, 18. junija, t. Predsednik italijanske vlade Mussolini je prišel popoldne ob 14.0.5 v Monakovo. Ob li). uri se je začelo posvetovanje med Hitlerjem in Mussolinijem.
Miinchen, 18. junija. AA. DNB: Predsednik italijanske vlade Benito Mussolini je prispel ob 15 na glavni kolodvor v Miinchen. V Mussolinijevem spremstvu so tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, šef kabineta Bastianini, poslanec Butti in namestnik načelnika generalnega štaba general Rotta.
Voditelj rajha Adolf Hitler je pozdravil predsednika italijanske vlade na peroou ter ga pospremil, potem ko sta obšla častno četo, v avtomobilu v palačo princa Karla, v kateri bo duce stanoval. Italijanski zunanji minister grof Ciano se je odpeljal v palačo princa Karla v spremstvu nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa, namestnik načelnika italijanskega generalnega štaba general Rotta pa v spremstvu šefa vrhovnega poveljstva generala Keitela.
Miinchensko prebivalstvo je priredilo duceju o priliki njegovega prihoda in med njegovo vožnjo po ulicah nepopisno navdušene manifestacije.
S posebnim vlakom se je z Mussolinijem pripeljal v Miinchen tudi nemški veleposlanik v Rimu v. Mackensen ter italijanski veleposlanik v Berlinu Aliieri, ki je Mussolinija sprejel na Brennerju.
Za novo Evropo
Italijanski tisk napoveduje veliko preosnovo Evrope
dona se doznava, da so ustavljene vse dobave angleškega premoga za Francijo.
Vojskovanje bo trajalo, dokler ne dobi Francija pogojev za premirje
Rim, 18. junija. DNB: Po predlogih maršala Petaina. da se z nemške stran: objavljajo pogoji za premirje, zastopajo v italijanskih političnih krogih stališče, da se vojaške operacije ne morejo ustaviti vse dotlej, dokler Francija ne bo sprejela pogojev, ki jih bosta voditelj rajha in Mussolini danes skupno določila. Treba je pričakovati, da se bo zda] začela vojna proti Angliji z vso silo. Končno v italijanskih krogih omenjajo, da v pretekli noči kljub francoski prošnji za premirje napadi sovražnega letalstva na Genovo in ligursko obal ni60 prenehali.
Mirovna konferenca bi naj bila v Madridu
Madrid, 18. junija. Reuter: V Madridu mnogo govore o konferenci, na kateri bi 6e določili mirovni pogoii med Nemčijo in Francijo. Ta konferenca naj bi bila v Madridu. Po teh glasovih bi se te konierence udeležili zastopnik: Italije in Španije. V uradnih krogih nočejo dati prav nobenega obvestila o tem, niti teh glasov ne potrjujejo. Span;ki listi objavljajo vest brez komentarja, poročajo pa tudi, da je Francija začela pogajanja z Nemčijo, po posredovanju Španije.
Papeški nuncij posredufe med Francijo in Italijo
London, 18. junija. AA. Reuter: Francoski radio poroča, da naj bi papeški nuncij v Franciji msgr. Valcrio izpolnil nalogo posredovalca med francosko in italijansko vlado. Napovedovalec je pripomnil:
Po tem takem bomo v kratkem zvedeli, kakšen je naš položaj. To vest pričakujemo mirno in hladnokrvno. Zatem je napovedovalec poudaril, da je že sedaj možno reči, da Francija ne bo pristala □a nečasten mir, zatem pa pripomnil:
Država ne bo nikdar pripravljena sprejeti poniževalnih pogojev, ki bi uničili duhovno svobodo. Naj bo trpljenje kakršnokoli, Francozi morajo v prvi vrsti misliti na nadčloveške napore svojih vojakov, ki se bore za čast francoske zastave. Francoski radio je tudi povedal, da se ie davi sestala vlada na sejo, ki ji ie predsedoval predsednik maršal Petain.
Francoska vlada ostane v Franciji
Newyork. 18. junija. AA. Reuter: Dopisnik >Columbia Broadcasting Coinpanyt je sporočil iz Bordeauxa tale komentar k govoru francoskega zunanjega ministra:
Francoska vlada ostane s francoskim narodom. Ona ne bo zapustila Francije. On zdaj francoska vlada ni dobila nobenih sprejemljivih mirovnih pogojev.
Rim, 18. junija. Štefani: Vsi italijanski listi objavljajo pod velikimi naslovi na prvih straneh vesti o sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem. Listi pravijo, da se bo na tem sestanku določilo skupno stališče do Francije in potrdila podlage za novo
EVr°»PPopolo di Roma« piše, da je korak maršala Petaina zgodovinski dogodek največje važnosti, da pa je sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem se pomembnejši. Hitler in Mussolini bosta določna temelje nove Evrope ter bosta položila temelj za novo teritorijalno razdelitev in novo skupnost na razvalinah demokracije.
Milan, 18. junija. AA. DNB: Časopisje severne Italije posveča veliko pozornost sestanku Hitlerja in Mussolinija. »Corriera della Sera« pravi, da bo današnji sestanek imel daljnosežne posledice m da bodo današnji sklepi odločilni za stoletja, ki prihajajo. Usoda Evrope — pravi omenjeni list — zavisi od današnjega sestanka, na katerem bo moc osi Rim-Berlin prišla do popolnega izraza.
Gazetta del Popolo« med drugim piše: Tokrat se ni zgodil čudež ob Marni, zgodil pa sc ie nov čudež — sijajna zmaga nemške vojske.
Španija povabljena na pogajanja
Madrid, 18. junija. A A. Štefani: Izvedelo se je, da je nemška vlada povabila Španijo, naj se udeleži mirovnih pogajanj s Francijo.
Petain bo moral čakati na odgovor
Miinchen, 18. junija, t. Dopisnik Štefanija poroča, da bosta Nemčija in Italija določili za Francijo boljše mirovne pogoje, kakor pa je bila angleška ponudba o uniji med Anglijo in Francijo.
pravo jugoslovansko edinstvo, slogo in vzajemnost in se temelji države poglabljajo v neporušno dno narodovega srca in miselnosti za veke.
Toda ni verjetno, da bi maršal Petain prav kmalu prejel pogoje za premirje.
Bordeaux, 18. junija, t. Reuter: Napovedovalec ameriške radijske družbe »Columbia Broadca-sting Corporation« je sporočil ob 16 popoldne, da Francija še ni prejela odgovora iz Nemčije na svoje vprašanje o ustavitvi sovražnosti.
San Sebastian, 18. junija. AA. Štefani: Iz Lon-
Sporazum v Monakovu
Monakovo, 18. junija, t. DNB je objavil, da sta se Mussolini in Hitler sporazumela o stališču, ki se naj zavzame o francoskem urcdlogu za premirje.
Govor francoskega zunanjega ministra:
Francija bo sklenila samo časten mir
Newyork, 18. junija. AA. Reuter: Francoski zunanji minister Baudoin je po radijski postaji v Bordeauxu imel govor, v katerem je naglasil,
da je morala Francije ostala nedotaknjena. Izrazil je svojo hvaležnost Angliji za pomoč, ki jo je nudila Franciji s svojim letalstvom in svojo mornarico. V nobenem trenutku v zgodovini ni bilo edinstvo francoskega naroda večje kot je sedaj. Naša odločnost in čast francoske vojske sta ostali nedotaknjeni.
V tem resnem trenutku moramo naglasiti, da ljubezen Francije do neodvisnosti in zaujianje v bodočnost še dalje trajata. Pripravljeni smo položiti orožje, če lahko dosežemo časten mir,
i___1 — *1__11 .. :..... .. »ninpavlion! cnrninfi urnmnhio
toda nikoli nismo pripravljeni sprejeti sramotne pogoje, ki bi predstavljali konec duhovne svobode našega naroda.
Ce se nam nudi izbira med življenjem in častjo, je nadaljcvul Baudoin, bosta vedela ves francoski narod in francoska vojska, kaj je treba napraviti.
Nato je Baudoin omenil dragoceno pomoč, ki so jo Franciji nudili Anglija, Poljska, Norveška, Nizozemska in Belgija.
Potem ko je pojasnil, zakaj je vlada vprašala sovražnika, kakšni bi bili mirovni pogoji, je francoski zunanji minister Baudoin dobesedno dejal:
Vlada ni zapustilo borbo iu ni položila orožja. Kot je Petain dejal, je država pripravljena, dn na časten način zahteva ustavitev sovražnosti. Država ni pripravljena in ne ho nikoli pri|>ra\-ljena sprejeti nečastnih pogojev, dn bi francoski narod izgubil duhovno svobodo iu da bi bila izdana duša Francije.
Francoski narod mora rešiti duhovne vrednote, do katerih mu je več kot do samega življenja in ako bo prisiljen izbirati med obstojem in častjo, bo
_(Nadaljevalne na 2. strani)
Zrmunskn vremrnnh-n nnpored. Po večini oblačno. Ponekod nevihte z dežjem, predvsem na severni polovici države. Toplina spremenljiva
(Nadaljevanje s 1. strani)
njegova izbira izvršena ter se bo žrtvoval za to, tla reši dušo Francije in vse, kar ona predstavlja.
Newyork, 18. jumja. »Columbia Broadcastiug Conipanny« objavlja vest svojega dopisnika iz Bordeauxa, du so netočne vesti, da bi bila Francija položila orožje. Francija je zahtevala od Nemčije samo, dn doseže .sporazum, ki bi nuprn-vil konec nadaljnjemu prelivanju krvi. Zaradi tega je Francija tudi sestavila novo vlado. Ker odgovor na Petainovo vprašanje še ni prispel, se borbe na raznih delili bojišču nadaljujejo. Za Nemce bi lahko nustala neprijetna presenečenja, ako bi v svojih zahtevah šli predaleč. Hrbtenica Francije ni zlomljena.
London, 18. junija. Reuter: Poročevalec francoskega radia je snoči sporočil, da se mora parola vseh Francozov glasiti:
Mirno čakajte poteka dogodkov. Poročevalec je dodal, da se nikakor ne odobrava neorganizirana evakuacija, ker la evakuacija ogroža vsa okrožja Francije, ker bi se življenje v njih lahko desorga-niziralo. Ni nobenega razloga za tako emigracijo. Vlada ima namen ohraniti red in ona bo to storila. Vsi Francozi naj se strnejo okoli vlade maršala Peaina.
Nemške čete v Belfortu
Nekatere utrdbe v Maginotovi črti se še upiralo
Berlin, 18. junija. DNU. Nemške čete so danes vkorakale v lielfort in Dijon. V Burgundiji prodirajo nemške čete v smeri proti jugu.
Berlin. 18. junija, t. Nemško voino poročilo pravi, da je bilo samo včeraj na zahodnem bojišču ujetih nad 100.000 Francozov. Pri tem so Nemci zaplenili popolno opremo sovražnih divizij in opremo za boj v trdnjavah.
Letala so posebno uspešno bombardirala prevoze in petrolejska skladišča v Rennesu in Bre-tagni. Celi vlaki so s strahovitimi eksplozijami zleteli v zrak.
Nemško volno poročilo
Glavni stan voditelja rajha, 18. junija. AA.
iJNB. Vojaški zlom Francije je pod pritiskom našega stalnega prodiranja vedno večji. Južno od
Caena smo na več krajih prekoračili reko Orne. Vzhodno od Orleansa do Neversa smo prispeli do Loire. Nemški motorizirani oddelki so zavzeli
ar brez pogajanj za premirje
Basel, 18. junija, b. Agencija Štefani poroča o odgovoru, ki ga bosla dala Hitler in Mussolini šefu francoske vlade maršalu Pelainu, sledeče:
1.	Nihče še ne more absolutno ničesar vedeti, kaj bosta Hitler in Mussolini odgovorila francoski vladi, ker je to tajnost, ki jo poznata samo onadva. Tudi ni mogoče vedeti, kdaj bo njuna odločitev padla in kdaj bo maršalu Pe-tainu sporočena; verjetno pa je, da bo padla hitro.
2.	Gotovo je samo, dn vrhovni poveljnik nemške armade ne bo pristal 1111 premirje. Skleniti se mora mir, in sicer takoj, če ne, se bo vojska nadaljevala brez vsakega odmora, dokler nemška armada ne bo zasedla Bordenux.
3.	O pogojih miru, ki jih bosta postavila llitler in Mussolini, ni absolutno nikomur razen njima ničesar znanega in ne bo znano do samega trenutka, ko bo odprl tozudevno sporočilo maršal Petnin.
4.	Maršal Pelain je stopil v zvezo s Hitlerjem dne 16. t. m. o polnoči, in sicer po svojih vojaških pooblaščencih v Parizu.
5.	Francoska vlada je sporočila svoj sklep
angleški vladi istega dne ob 22 ponoči, torej dve uri prej.
0. Angleška vlada je takoj nato močno pritiskala na francosko vlado v Bordeauxu, kateri je dala gotove obljube in na njo pritiskala z grožnjami. Maršal Petain je angleški vlad predočil ogromno nesoglasje med žrtvami, ki jih je morala doprinesti Francija in med žrtvami, ki jih je za skupno stvar doprinesla Anglija. V Londonu so napravile vtis tozadevne številke, ki jih je navedel šef francoske vlade. V Londonu ne skrivajo skrajne nezadovoljnosti s Francijo, ki jo dolžijo, da je »narod brez značaja in vztrajnosti«. Churchill je sklenil nadaljevati vojno do konca, toda vsi niso njegovega mnenja in tudi ne vse osebe, ki so okoli prestola.
7. Vojaške operacije se nadaljujejo in se bodo nadaljevale, dokler ne bodo sprejeti mirovni pogoji Hitlerja in Mtissolinija po skupnem načrtu, ki je bil že davno določen med nemškim in italijanskim voditeljem.
Nemški vojaki so 17. t. m. nadomestili francoske carinike na francosko-švicarski meji.
Francosko letalstvo je v boju z nemškim izgubilo 70% svojih aparatov in moštva.
VirgšRia Gayda piše:
bom© vojskovali šosaksoncem
trdnjavo Belfort Trdnjava Dijon ie padla brez boja. Enemu nemških motoriziranih oddelkov, ki je izvedel drzno prodiranje, se je vdala tudi trdnjava Metz. 0(1 tam vidimo one dele Maginotovih uirdb na obeli straneh Diedenofena. ki se še upirajo. Prodor Maginotove črte južno od Saarbril-ckena se je zdaj razširil vse do prekopa, ki veže Ren in Marno. Ob gornjem Renu naš napad napreduje proli Vogezom. Colmar je zavzeL Včeraj sino ujeli nad 1(X).0<H) sovražnih vojakov. Vojni plen obsega vso opremo velikega števila francoskih divizij in omenjenih utrdb.
Včeraj so nemške letalske sile nadaljevale z zasledovanjem sovražnika, ki se naglo umika med obalo Allantskega oceana in Koren io Loiro. Poseb-on uspešen je bil napad iz zraka na železniško postajo Rennes, ki je vsa polna transportnih vlakov, kakor tudi vozov z municijo in bencinom. Posamezni vlaki so bili pognani v zrak. Med francoskimi vojaškimi oddelki na lej postaji ie nastala zmešnjava. Ob ustju reke Loir se ie posrečil napad na sovražne prevozne ladje. Ta napad je bil po svojem obsegu največji. Veliko število ladij je uničenih ali težko poškodovanih. Med potopljenimi ladjami, ki so bile deloma natovorjene, sta bili tudi dve prevozni 30.000 tonski ladji, dve 25 tisočtonski. ena 20.000 tonska, štiri na desettisoč-tonske prevozne ladje in večje število manjših vojnih in trgovskih ladij. Deset ladij ie bilo potopljenih, druge pa so zaradi eksplozij zgOrele in se nato potopile.
V noči od 17. na 18. junij so se ponovili britanski letalski napadi v severni in zahodni Nemčiji. V teku včerajšnjega dne znašajo skupne sovražnikove izgube pet letal. Eno nemško letalo se ni vrnilo.
Rim, 18. junija, b. Dospela so poročila, da sta vodja nemškega rajha kancler Hitler in vodja italijanske vlade Mussolini izdala svojim silam povelje, da zavzamejo svoje postojanke na stra-tegični črti od Atlantskega do Sredozemskega morja in da morajo biti pripravljeni za skrajni napad proti Franciji v trenutku, če bi Francija odklonila sprejem mirovnih pogojev, ki jih bosta diktirala Mussolini in Hitler.
Italijansko časopisje poroča, da je Anglija ustavila nadaljnje pošiljanje premoga v Francijo. Istotako je Anglija naročila vsem svojim ladjam, da ne smejo več pristajati v vseh pristaniščih. Berlin, 18. junija. AA. Pod ogromnimi naslovi, katerih se naglaša, da je Francija sklenila položiti orožje, prinašajo današnji nemški listi na prvi strani včerajšnje službeno sporočilo glavnega stana vodje Nemčije, da je francoska vlada predložila ustavitev sovražnosti. Istotako poročajo listi pod velikimi naslovi o se.stanku med vodjo Nemčije in ducejem. V uvodnikih omenjajo listi način
Rim, IS. junija, m, Današnjemu sestanku vodje nemškega Reicha in vodje italijanske vlade Mussolinija pripisujejo vsi italijanski časopisi izredno veliko važnost. S tem sestankom se bavi Virgino (iavda s svojim uvodnim člankom, ki ga je objavil pod naslovom »Proti Angliji«. V članku poudarja, da je brezpogojna kapitulacija Francije konec važnega dela evropske vojne. Končan, je tako zvani kontinentalni tlel vojne, preostal je samo še boj z Veliko Britanijo, in to v treh smereh: proti britanskim otokom, na morju iu na ozemlju angleškega imperija.
" V nadaljnjih svojih izvajanjih Virgimo Cavda poudarja, da je kapitulacija Francije, ki jo je objavil maršal Petain, resnična kapitulacija Francije. Pred njo ni bilo nobenih pogajanj z vojskujočimi se strankami. Postavljeni niso bili nobeni predpogoji ne z ene ne z druge strani. Francija se dejansko predaja sklepom Nemčije in Italije, katerim je poverila nalogo konstrukcije nove Evrope,
Anglija ostane sama, da se bori s svojimi imperialnimi močmi in s podporami, ki so ji jo obljubile Združene ameriške države v vojaškem materijah! in denarju. Zdaj se bo videlo, do katere stopnje in v kakšnih oblikah lahko traja taka vojna.
Dejansko to angleško - ameriško upiranje zavzame obliko vojne, ki bi se lahko mogla imenovati anglo-saksonska vojna proti ostalemu večjemu delu sveta. Nepoučeni bi mogli verjeti v veliko zalogo, s katero baje razpolaga anglosaksonska koalicija. Toda nasproti dominantnim postojankam Italije in Nemčije ter sredstvom, s katerim razpolagata ti dve državi in z ostalim zdravim delom Evrope, ki gre v prilog Italije in Nemčije, ne izgleda, da bi se anglo-saksonska vojna mogla dolgo časa upirati. Anglo - saksonski svet je brez dvoma prav tako obsojen na kapitulacijo. Anglija ni sposobna, da bi mogla dalje časa živeti z zalogami. s katerimi trenutno razpolaga. Britansko otočje je popolnoma ločeno od svojega imperija. Vloga Italije postaja sedaj vedno važnejša. Sedaj je na vrsti uničevanje angleške moči, ki jo je črpala iz svojih dominijonov. Vojna ni končana in daje Italiji nalogo za dosego skupne zmage. Toda italijanski narod kakor tudi nemški je odločen, tla vzdrži do konca svoje zmage.
Italijansko časopisje tudi obširno poroča o kapitulaciji Francije ter poudarja, da se je maršal Petain 17, t. m. odločil objaviti kapitulacijo Francije.
H v
vojno poročilo
Nekje v Italiji, 18. junija. AA. Uradno poročilo št. 7. štaba vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile se glasi:
V	noči od 16. na 17. junij je bilo izvedeno uspešno bombardiranje pomorskega oporišča v Bi-zerti, vojaških objektov na Malti in letališč na Korziki. Naše podmornice so potopile dve veliki sovražni ladji.
V	Severni Afriki se nadaljujejo operacije ob mejah severne Cyrcnaike. V Vzhodni Afriki so bila izvedena številna uspešna bombardiranja iz zraka. Pri tej priliki so bila bombardirana tudi letalska oporišča in vojaški objekti v z.gornjcm Sudanu. Vsa naša letala so se vrnila. Uničena so bila tri sovražna letala na tleh, dočim je bilo eno lovsko letalo uničeno pri spopadu v zraku.
Sovražno letalstvo je izvedlo napade na naše ozemlje, ni pa naredilo nobene škode. Zbito je bilo na tla eno sovražno letalo. Ponoči je sovražnik 6pet izvedel napade na naše ozemlje ter pri t«m obstreljeval nevoiaške objekte. V Milanu je bilo poškodovanih nekaj hiš. V Liguriji je protiletalska obramba zbila na tla štiri sovražna letala.
Rim, 18. junija, m. Na današnjem sestanku inozemskih časnikarjev, ki je bil v ministrstvu za narodno kulturo, so italijanski merodajni činitelji inozemske časnikarje obvestili, da so j>onoci sovražna letala bombardirala v severni Italiji nevojaške objekte. Ob tej priliki je bilo ubitih nekaj oseb večje število pa je bilo ranjenih.
Rim 18. junija, m. Merodajni italijanski krogi v Rimu odločno zanikajo vesti, ki jih je objavilo nekatero inozemsko časopisje o zajetju nekaterih italijanskih oddelkov na libijsko-egiptski meji.
Angleška volna poročila
xr_.__ .o ;.._::.. » Ronler- Uradno noročaio,
ivbuu, io j uhlju. .. ------------l _r i
da so angleška letala včeraj »oino bombardirala
Masauo. Bombe so poškodovale rezervoarje za bencin in petrolej.
Izvidniška letala so opravila celo vrsto koristnih poletov. Pri poletih nad Asmaro in Guro je bilo razdejano gnezdo italijanskega protiletalskega topništva.
Južnoafriška letala so bombardirala Bardero in bombe so poškodovale vojaške naprave in radijsko postajo. Najbrž so bilo pri tem uničena štiri sovražna letala. V Maghali so bonibe povzročile požar na letališču. Pri tem je bilo uničenih najmanj troje sovražnih letal. Vsa letala so se vrnila.
Letala so napravila malo škode pri svojih poletih nad Malto. Sestreljeno je bilo najbrž eno sovražno letalo.
Najrobi, 18. junija, t. Reuter: Rodezijska in južnoafriška letala so poškodovala osem in uničila troje sovražnih letal pri poletih nad južno Abe-sinijo. Vse to se je zgodilo v nedeljo. Letališča v Maghali in v Avelu so bila bombardirana, vojaško posadko na letališču pa je obsipal ogenj iz letalskih strojnic.
Kairo, 18. junija. AA Reuter: Po vesteh, ki so prispele v Kairo, so angleške čete ujele včeraj v Libiji 600 italijanskih in libijskih vojakov. Zaplenjenih je bilo 12 tankov. Angleški bombniki so bili pri svojih poletih uničili okoli 100 italijanskih
letal.
Angleška letala nad Nemčiro
London, 18. junija, t. Reuter: »British official press« poroča, da so angleški bombniki včeraj močno bombardirali vojaške naprave v Porenju in v severno zahodni Nemčiji. Letala so tudi bom bardirala sovražni rušilec in ga zadela.
Angleški letalci so večkrat preleteli Severno morje in pri nemškem otoku Norderney opazili veliko zbiranje sovražnih rušilcev. Ena bomba je priletela med rušilce, ki so bili v pristanišču. Veliki oblaki dima so se nato dvigali iz pristanišča. Letala so videla dim še tedaj, ko so se že vračala na svoja oporšča.
postopanja z nemškimi odposlanci za sklenitev premirja v compiegneskem gozdu novembra 1918. V teh člankih se v glavnih potezah prikazuje zgodovina francoske politike napram Nemčiji v toku zadnjih desetletij, posebno pa v toku zadnjih 20 let od svetovne vojne. V člankih se naglaša, da je bila tendenca francoske politike v tem. da se ne dovoli, da bi se Nemčija dvignila Ce mislimo na vsa ta dejstva, pravi »Berliner Borsen Zeitung« in če pomislimo, da je bila Nemčija vedno v nevarnosti pred francoskimi napadi in da je bila stalno ogrožena, če pomislimo, da sta v tei vojski imeli francoska in angleška armada namen skozi Belgijo in Nizozemsko zadeli. Nemčijo naravnost v srce, da bi si io za vedno podredili, potem bomo znali ceniti pravi pomen dneva, ko je maršal Petain, nekdanji branilec Verduna zaprosil nemško vrhovno poveljništvo, naj mu sporoči nemške mirovne pogoje, toda dogodki gredo naprej svojo pot, četudi je usoda Franci ie že odločena. Francoski narod se mora za vedno odpovedati svojim plutokratskim politikom, ki so ga spravili v nesrečo. Čustva in razpoloženje francoskega naroda napram Angliji so deljena. Znano ie. da Anglija ni nikoli smatrala francoskega vojaka za zaveznika v vzvišenem pomenu te besede, temveč samo za najetega vojaka, čez katerega truplo gre brez vsakega čustva in ozira, in to potem, ko je odigral svojo vlogo in prelil svojo kri za sebične angleške
cilje.	....
Churchill je odločen nadaljevati borbo brez ozira na usodo Francije. Churchill gotovo misli, da je bilo dozdaj prelito premalo francoske krvi. Zahteva od svojih najetih Francozov, naj se žrtvujejo do zadnjega moža za angleške interese. Nemški vojak, katerega močnejša voiaška morala je iz-vojevala zmago v Franciji, bo plačal tudi Angliji tako kot je to zaslužila.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi med drugim: Zadostoval je pohod nekaj tednov, ki mu po uspehu ni najti enakega v zgodovini, in Francija je že v takem položaju, da ie nadaljni odpor ne samo brezmiseln, temveč naravnost nemogoč. Maršal Petain ie dal izjavo, da ie treba ustaviti odpor v času, ko francoska vojska ni več v stanju boriti se, ker je vojaško pobita. V tem dejstvu ie bistvena razlika med sedanjim položajem Francije in položajem Nemcev oktobra 1918. leta.
Berlin, 18. junija. A A. DNB. švicarske vojaške oblasti so izdale mnogoštevilne in obsežne ukrepe na severozahodni meji, s katerimi se ureja prehod številnih francoskih beguncev čez mejo. Prehod čez mejo je dovoljen samo mladeničem pocl 18. letom in ženskam in osebam, ki so stare več kot 65 let. Avtomobile moraio pustili na meji. Neka delegacija vlade v bernskem kantonu je že od nedelje na meji.
Nemški veleposlanik pri Molotovu
Moskva, 18. junija. AA. Reuter. Predsednik sveta ljudskih komisarjev in komisar za zunanie zadeve Molotov je imel daljši razgovor z nemškim poslanikom grofom Schulenbergom.
Francoska vojna poročila
London, 18. junija, t. Reuter: Poučeni vojaški krogi izjavljajo, da se irancoska vojska še vojskuje. Nemška vojska pa nadaljuje s svojim prodiranjem proti jugovzhodu. Po poročilih, ki prihajajo z bojišča, je vojSkovanje precej popustilo v zahodnem delu Francije.
London, 18. jun. AA. Reuter: Snočnje uradno sjjoročilo s francoskega bojišča se glasi:
Na vsem bojišču, posebno ob srednjem teku Loire se je danes bitka nadaljevala. V pokrajinah Orleans in Charite sur Loire so bile srdite borbe. Sovražne oddelke, ki se jim je posrečilo prekoračiti Loiro, so zadržali na loirskem prekopu. Vzhodno od Loire je sovražnik napredoval čez Autun. V Burgundiji je sovražnik vkorakal v Dijon. V Con-deji je prispel do Doubsa, motorizirani oddelki pa do podnožja Jure. Povsod, kjer so se vršile borbe, so se naše čete borile z dosedanjim junaštvom za čast francoske zastave.
London, 18. junija. AA. Reuter: Neka francoska pooblaščena osebnost je izjavila po francoskem radiu, da v preteklih dneh ni bilo nikjer nobene bojne črte, ki ne bi bila razbita. Francoske armade so bile razdeljene na štiri skupine. Zaradi globokih prodorov so prišle v resno nevarnost, da postanejo žrtve nemških manevrov.
Zahodno od spodnjega toka reke Seine in zahodno od Evreuxa in Chartresa se oddelki britanskega ekspedicijskega zbora in ena francoska armada bore na področju La Ferte Vidame in Cha-teauneufa, kjer so izvedle več protinapadov.
Vojska, ki je branila Pariz, se je umaknila v redu do Loire, ki se jo je Nemcem posrečilo prekoračiti.	......
Vzhodno od tod potekajo boji v krajih, kjer je bila pred šestimi dnevi prebita Irancoska vojna črta pri Tardenotu in v Champagni. Nemci so prodrli do gornjega toka reke Seine vzhodno in ugovzhodno v smeri proti reki Aube. Skrajne točke, do katerih so prišle nemške čete, so postojanke severno od Dijona. Nemški oddelki so prekoračili Seino nad Brayem.
Maginotove utrdbe so obkoljene, čete pa, ki so bile v njih, so se po večini umaknile. Ostanek francoskih oddelkov iz teh utrdb se še dalje bori. V Alpah je francoska vojska nedotaknjena.
London, 18. junija. AA. Reuter: Po poročilih, ki so prispela iz dobro obveščenih krogov v Londonu, se francoske čete bore še naprej. Nemško prodiranje se nadaljuje krej^ko, predvsem na jugovzhodu. V kolikor se more presoditi iz poročil, ki so prispela, se zdi, da nemška delavnost na za-
hodu v smeri proti Laigleu ni velika. Odločujoči krogi pravijo, da britanski protiletalski topovi morejo prebiti vse oklepe raznih bojnih vozil, ki so se zdaj pojavila na bojišču, to pa pod pogojem, da ti protiletalski topovi streljajo s primerne razdalje.
Vojaški položaj na Sredozemskem morju — pravijo v Londonu — je še vedno tak, da bi bilo še prezgodaj podajati uraden komentar.
Huda kritika »Journala«
Ženeva, 18. junija. Francoski »Journal«, ki izhaja sedaj v Limogesu, srdito napada Anglijo, nato pa se obrača proti francoskim režimom do Reynauda. Francoski režimi, pravi list, niso nikoli podvzeli vojaške ofenzive in tudi nikoli niso imeli tega namena ter so sklenili, da se bodo samo branili v Maginotovi črti in niso niti ustanovili oklopnih divizij. Naša diplomacija in propaganda je bila pod vsako kritiko in je bila o vsakem pred-stoječem diplomatičnem dogodku informirana naravnost narobe ,nego se je zgodilo v resnici. Vselej smo pričakovali nasprotnikovega udarca in smo vsako stvar zakasnili. Francosko ljudstvo bi bilo, kakor vedno, storilo svojo dolžnost, toda režimi so ga uspavali z lažmi o položaju, ki da je izvrsten, v resnici pa smo šli od enega poraza do drugega, medtem pa so nas Angleži, čeprav so dobro poznali položaj, hujskali, da bi se pogrez-nili še globlje.
Weygand poveljuje vojski
Nekje v Franciji, 18. junija, b. Uradno poročajo, da se francoska armada bori na Loiri z vso srditostjo proti nemški vojski. Francoski vojski poveljuje osebno general Weygand, ki vodi tudi operacije na ostalih odsekih fronte. Borbe se vodijo neizprosno naprej ne oziraje se na politična pogajanja in na položaj, ki je nastal po preboju fronte. Francoske čete so v področju Orleansa včeraj popoldne zabeležile znatne uspehe in prizadejale napadalcu znatne izgube. Pri Elames^u so Francozi štrli oklopni oddelek nemške vojske in ga popolnoma onesposobili za borbo.
Nemška vojska je dobila nalog, da začeto ofen-zivo nadaljuje brezobzirno naprej, čeprav se vodijo s predstavniki Francije mirovna pogajanja.
Francosko in britansko letalstvo je bilo zelo delavno in je vrglo na nemške čete, zlasti pa na oklopne divizije, na tisoče ton eksploziva.
Kako je v Parizu
Pariz, 18. junija. Vhod nemških motoriziranih j cet v Pariz se je izvršil popolnoma mirno. Okna | hiš, ki so bila po begu velikega števila prebivalstva zaprta, so se rano zjutraj odprla. Upajo, da bo življenje v nekaj tednih postalo zopet popolnoma normalno. Število tistih, ki so bili evakuirani, oziroma so sami bežali, je zelo veliko. Večji tlel so bili to meščani, dočim je delavstvo po pretežni večini ostalo v mestu. Zastava nemškega rajha plapola sedaj samo z višine Eifelovega stolpa. Na slavoloku, pod katerim počiva neznani francoski vojak, pa so jo Nemci sami po enem dnevu odstranili. Na nekaterih javnih poslopjih še vedno vihrajo francoske tribarvmee. Dne 17. t. m. so dobili nemški vojaki že dovoljenje, da se svobodno sprehajajo po mestu. Na cestah ni bilo nobenih barikad, kakor je bila to navada v prejšnjih časih, kadar so v kritičnih trenutkih dobili v mestu premoč komunisti.
Velika zasluga gre francoskemu vojaškemu poveljniku mesta, generalu Dentzu, ki je izvedel, dn nameravajo komunisti v trenutku, ko bi se odstranile francoske čete in bi nemške armade še ne bilo, uprizoriti krvavi pokolj med me-
ščani. Takoj je s policijo, ki je še danes na svojili mestih, ukrenil odločne ukrepe, ki so zadržali sodrgo.
Sploh je francoska policija pod vodstvom generala Dentza odlično skrbela za mir in red, medtem ko se je vršila predaja oblasti Nemcem. Visoki funkcionarji policije so se takoj podali na nemško vojaško poveljstvo, kjer so dobili odredbe za nadaljnje vzdrževanje miru in reda. Nemški general je odredil, da ima vsak ostati na svojem mestu. Nemška oblast je tudi določila uro, ko morajo biti zaprti vsi lokali, in sicer se mora to zgoditi ob pol 10. To odredbo pa je nasvetovala francoska policija sama. Na odredbo nemškega poveljstva so se tudi odprle vse trgovine živil. Vse te odredbe izdaja francoska policija sama. Nemška oblast je izdala neposredno samo dva ukaza, ki se tičeta uvedbe berlinskega letnega časa, kar pomeni razliko dveh ur, in pa kar se tiče menjave denarja v razmerju t marke za 20 frankov.
Ker listi še ne izhajajo, so Nemci uvedli kroženje radiofonov na avtomobilih
Churchill je govoril v spodnji zbornici:
ff
Dogodki ir Franciji me niso presenetili... Začenja se sedaj bitka za Anglijo"
London, 18. junija, t. Reuter: Danes je bila spodnja zbornica tako polna, kakor še najbrž nikdar v svoji zgodovini. Vsi so vedeli, da bo Churchill podal zelo važno in pomembno izjavo o poteku vojne in o dogodkih, ki so v zvezi s pogajanji med Francijo in Nemčijo. Diplomatska loža je bila prav tako polna, kakor vse klopi v zbornici in vsa galerija za občinstvo. Churchill je med drugim izvajal:
Ko sem zadnjič govoril na tem mestu, sem se bal, da bom moral napovedati naš največji poraz ob umiku skozi Dunkerque. Naša in francoska vojska je bila obkoljena v Belgiji, ker se je prelomila francoska fronta pri Sedanu in ob Meusi. Tedanji potek bojev je stal Francijo 15 ali 16 divizij in ves angleški ekspedicijski zbor je bil v nevarnosti. Toda posrečilo se nam je prepeljati čez Kanal našo armado in 120.000 francoskih vojakov. Vse to je opravila angleška mornarica. Toda naše in francoske čete so se vrnile brez topov in brez oklopnih vozil, ki so jih morala pustiti na bojišču v Belgiji.
Rabili bi seveda več tednov, da bi nadomestili vse te izgube v modernih sredstvih vojskovanja. V teh dveh tednih bojev v severni Franciji pa smo sedaj še mnogo izgubili.
Če upoštevamo, kako junaško se je borila francoska vojska, kolikšne izgube je prizadejala sovražniku in kako ga je izčrpavala, tedaj moramo pomisliti na to, kaj bi lahko doseglo teh 15 naših divizij, ki bi bile najmoderneje opremljene in bi jih vrnili v boj. Toda samo trem angleškim divizijam je bilo dano, da so se udeležile boja proti sovražniku ob strani francoskih čet. Te so mnogo
pretrpele, toda vojskovale so se dobro (ploskanje). Poslali smo v Francijo vsakega vojaka, ki smo ga mogli in na katerega so Francozi lahko računali po 9. mesecu vojne. Delali smo tako hitro, kakor hitro smo mogli moderno opremiti našega vojaka in ga prepeljati na njegovo mesto. Ne omenjam tega zato, da bi komu kaj očital.
Iz Francije smo rešili sedem osmin svojih vojakov
lz Francije smo dosedaj rešili sedem osmin čet, ki smo jih bili poslali v Francijo. Sedaj imamo doma 350.000 vojakov, ki so bili v Franciji. Anglija ima sedaj pod orožjem nad 1,250.000 mož, pol milijona pa jih dela v krajevnih obrambah kot prostovoljci. Rešili smo iz Francije vse puške in strelivo.
Toda mi imamo oborožene tudi dominijone. Kanadci so se izkrcali v Franciji, toda mi smo jih srečno prepeljali v Anglijo. Če bo sovražnik hotel izkrcati se v Angliji, tedaj bo moral v zelo velikem obsegu zaposliti vso svojo oboroženo silo. Toda mi imamo mornarico (ploskanje). Mornarica sicer ne more popolnoma uspešno preprečiti, da bi se z zračnimi vozili skušali izkrcati desettisoči, ki bi pa zopet pristajali precej ločeno iu na osamljenih mestih. Okoli Anglije smo si izgradili velik sistem minskih polj. Zavojevanje Anglije je nemogoče iz zraka, ker imamo močno letalstvo. Najprej mora biti premagano naše letalstvo.
Boj v Franciji smo izgubili zaradi nesrečnih strateških potez ob začetku, zaradi tega, ker nikdo
ni predvideval izredne moči oklopnih divizij in ker je nemška armada resnično v veliki številčni premoči.
Angleško letalstvo je sedaj relativno močnejše od nemškega. To so dobri in pametni računi o končni zmagi. Ni še gotovo, da je Francija že na koncu s svojim vojaškim odporom.
Vse to nam nalaga dolžnost, da smo silno oprezni in previdni, toda prav nobenega razloga ni za paniko (ploskanje).
Ali bo Francija žrtvovala ugodno priliko
Francija namerava kreniti na svojo pot in hoče zase urediti svojo usodo. Ce Francija ne namerava nadaljevati vojne in hoče žrtvovati izredno ugodno priliko, da bi nadaljevala vojsko ob naši strani v skladu z obvezami svojih pogodb, ki jih bomo mi vse izpolnili, tedaj moram izjaviti, da mi nismo opustili nobene od svojih pravičnih zahtev. Vse, kar se je zgodilo v Franciji, sem predvideval pred 14 dnevi, ko sem rekel, da se bomo vojskovali naprej, pa se zgodi kar koli v Franciji. Vse zavo-jevane države bodo osvobojene. Bitka za Francijo je mimo, bitka za Anglijo pa se začenja. Če izgubimo to bitko, bo ves svet obenem z Ameriko zdrknil v novo dobo črne teme.
Vsi moramo opraviti svojo dolžnost. Kajti če bo živel angleški imperij še tisoč let, tedaj bodo vsi ljudje govorili, da je bila ta ura največja ura v njegovi zgodovini (ploskanje).
Anglija je predlagala popolno združitev s Francijo
London, 18. junija, m. Reuter poroča: J Snoči je bilo sporočeno, da britanska vlada želi, da se objavi, da je vlada Nj. britanskega veličanstva v želji, da podpre Francijo do skrajnih moči v teh težkih trenutkih, ki jih francoski narod preživlja in zaradi tega, da omogoči francoski vladi nadaljnji odpor zoper sovražnika, ponudila francoski vladi podpis slovesne listine o združitvi francoskega in britanskega imperija v eno državo, ki bi se imenovala Francosko-angleška unija. Dne 16. junija je britanski veleposlanik sporočil francoski vladi tale osnutek izjave: Ob tem najusodnejšem trenutku v zgodovini sedanjega sveta vladi Zedinjene kraljevine in Francoske republike dajeta izjavo o neraz-družljivi zvezi in o neomajni odločnosti za skupno obrambo pravic in svobode proti pod-jarmljanju. Obe vladi izjavljata, da Francija in Velika Britanija ne bosta več dve državi, temveč ena, ki sc ho imenovala Francosko—britanska unija. Ustava unije bo določala skupne organe za obrambo, zunanjo, finančno in gospodarsko politiko. Vsak državljan Francije bo takoj užival pravice državljanstva Velike Britanije. Vsak britanski državljan bo postal državljan Francije. Obe državi bosta prevzeli nase odgovornost, da se popravi opustošenje, ki ga je povzročila vojna, pa naj je prišlo do tega opustošenja kjer koli na njunem ozemlju. Sredstva obeh držav se bodo v ta namen enako porazdelila, kakor da so eno. Med vojno bo uniji vladala vojaška vlada. Vse britanske in francoske sile, suhozemske, pomorske in letalske, bodo pod poveljstvom te vojaške vlade. Vojaška vlada bo vodila vojno iz kraja, ki ga bo smatrala za najbolj pripravnega. Oba parlamenta bosta uradno združena. Narodi britanskega cesarstva že sestavljajo nove armade. Francija bo sile, s katerimi razpolaga, združila na bojišču, na kopnem, na morju in v zraku. Unija prosi Združene države ameriške, naj po-množe gospodarska sredstva zaveznikov in naj pomagajo s svojo močno tvarno silo splošni stvari. Unija bo združila vse svoje sile proti silam sovražnika, brez ozira na to, kje bo prišlo do bitke. Tako bomo zmagali.
Odmev v Nemčiji
Berlin, 18. junija, b. Francija je odprta nem-šemu orožju, tako se glasijo današnji naslovi berlinskega tiska. Vsi listi komentirajo vojni poraz Francije in poudarjajo, da bo nemška oborožena sila diktirala mir in novi red v Evropi. Glede včerajšnjega angleškega predloga o britansko-francoski uniji trdijo v Berlinu, da je Anglija ponudila Franciji takšno zvezo iz naslednjih treh razlogov:
1. Angliji je potrebna francoska trgovska in
vojna mornarica, da bi lahko v večjem obsegu vzdrževala zveze s svojimi kolonijami in Ameriko.
2.	Angliji so potrebne francoske kolonije, da bi zedinila veliki francoski in britanski imperij.
3.	Anglija potrebuje polovico francoskega področja kot vojno oporišče za nadaljevanje vojske proti Nemčiji.
Berlinski politični krogi so mnenja, da tak predlog Velike Britanije ne pomenja nič drugega kot aneksijo Francije. Anglija bi na ta način povečala svoj imperij in nadaljevala svojo jio-litiko za uničenjem narodno-socialistične Nemčije. Zato bo bržkone Nemčija zahtevala popolno kapitulacijo Francije. Zahtevala bo izročitev francoskega brodovja, vsega vojnega materiala in bo šele nato pričela jx>gajanja glede posamejnih teritorialnih razmejitev. Po zanesljivih informacijah namerava Nemčija v sj)orazumii z Italijo močno I oškodovati Francijo v Evropi, na Sredozemskem morju in ji odvzeti velik del njenih kolonij.
Ameriko zanimajo
francoske kolonije
Newyoik, 18. junija. AA. Štefani: Ameriški časopisi poročajo o globoki vznemirjenosti vseh ameriških krogov zaradi francoske mirovne ponudbe ter pripominjajo, da 6e Zdržene ameriške države v prvi vrsti bavijo z vprašanjem usode francoskega brodovja in francoske Guyane. Predsednik Roosevelt je podpisal včeraj odlok, s katerim se blokirajo francoski krediti in kapitali v USA. Zunanji minister Cordell Hull je zanikal vesti, po katerih naj bi Združene ameriške države morale začeti pogajanja glede francoske Indokine.
Washington, 18. junija. Reuter: Iz Bele hiše eporočajo, da je vladin odbor končal danes proučevanje najučinkovitejšega načina koristne prodaje izvoznih presežkov ameriške polute. To vprašanje bodo poslali na proučevanje tudi drugim ameriškim vladam. V zvezi 6 tem ni bilo izdano nobeno pojasnilo. Obstojajo znaki, da bodo Zedinjene države poskušale s pomočjo predstavnikov ameriških republik in mogoče tudi Kanade ustanoviti mednaroden kartel, ki bo izvajal kontrolo nad cenami gotovih proizvodov, kot pšenice, bombaža, goved, kave in sladkorja. Pooblaščeni krogi zatrjujejo, da bo ustanovljena interamerikanska gruiba, v kateri bi
Španija v Tangerju
Sredi velikih evropskih dogodkov je zasedba Tangerja jx> španskih četah bila vse premalo opažena. V navadnih časih bi to bilo veliko presenečenje, tako važen dogodek je to.
Mednarodna posest Tanger ima svojo važnost zaradi zelo važne strategične lege. Tanger leži nasproti Gibraltarja in bi v angleški posesti bil neprimerno važnejši in pomembnejši, kakor pa sam Gibraltar zaradi tega, ker more služiti tudi kot izvrstno pomorsko oporišče.
Konferenca velesil v Algecirasu je razdelila posest Maroka, razen Tangerja. Ker niso hoteli tega važnega ozemlja pustiti v rokah ne Španije in ne Francije in ker se tudi Angleži sami niso hoteli polastiti Tangerja, da bi imeli bolj proste roke v Egiptu, so Tanger postavili pod mednarodno nadzorstvo. Način vladanja ni bil ravno praktičen, razen za razne mednarodne tihotapce, ki so v Tangerju bogateli in tihotapili razno prepovedano blago v vse mogoče države. Za Angleže, ki so bili interesirani pa ie bilo važno le to, da Tanger ni bil v rokah kake velesile, ki bi hotela tekmovati z Gibraltarjam.
Španija je že po vojski proti Abdel Krimu, ki jO je vodila skupno s Francijo, skušala priti v posest Tangerja. Toda Francija in Anglija s>ta tedaj to njeno namero preprečili. Zato pa je sedai Španija porabila ugodno priliko in sama prevzela »varstvo« Tangerja.	.
Trenutno se zdi, kakor da mednarodni statut ni prizadet. Ker so varstvene države v vojski, je Španija sama s svojimi četami zasedla Tanger, da
varuje njegovo »nevtralnost«. V resnici pa je španski korak popolnoma v nasprotju s tangerskim statutom, v katerem je rečeno, da ne sme nobena država v njem vzdrževati vojaških posadk. Kljub temu pa zasedba Tangerja po Špancih ni vzbudila mednarodnih komplikacij, ker so vse prizadete velesile danes na drugih popriščih zaposlene. Gotovo Španija svojega koraka ne bi mogla napraviti, ako bi Francija in Anglija ne bili zapleteni v vojsko. V normalnih razmerah Madrid ni mogel delati politike, ki bi bila v nasprotju z Londonom in Parizom. Danes pa hoče Španija j>ovedati, da se spremembe v Sredozemlju ne smejo več dogajati brez njenega sodelovanja. Zato je tudi razglasila, da ni več nevtralna, ampak samo nevojsku-joča se država. Nacionalna revolucija v Španiji je dvignila špansko samozavest, kar se kaže tudi v mednarodnih vprašanjih. Španci drže danes španski Maroko trdno v svojih rokah in je očitno, da hočeio dvigniti tudi hipoteko, ki je do sedaj težila na Tangerju in Gibraltarlu. S Tangerjem ie šlo lahko, ali pojde tako lahko z Gibraltarjem, to bomo videli. Kdor že bo zmagovalec v sedanji vojski. gotovo je. da Španija hoče hiti gospodar brez angleškega nadzorstva nad gibraltarsko ožino.
španski poveljnik v Tangerju
Madrid. 18. junija. DNB. Visoki komisar španskega Maroka general Anemzio je obiskal včeraj Tanger, kjer je izvršil inšpekcijo. Španskemu visokemu komisarju je bil prirejen prisrčen sprejem.
bi nabarvljala vse blago, namenjeno izvozu, ter bi ga prodajale kupcem po najugodnejših cenah. Ta načrt ima namen onemogočiti blagovno izmenjavo s totalitarnimi državami. Omenjena družba bo imela verjetno pri večini 6vojih transakcij izgube. Toda ta načrt naj nudi pomoč Združenih držav gotovim drugim ameriškim državam.
bile zastopane vse ameriške izvozniške države. Večino kapitala bi vplačale Zdržene države. Ta družba
Washington, 18. junija. Reuter: O priliki sprejema predstavnikov tiska je zunanji minister Cordell Hull izjavil, da zunanje ministrstvo pozorno spremlja dogodke in vprašanja, ki so nastala zaradi najnovejšega razvoja v Evropi. Dejal je, da ameriška vlada nima uradnih obvestil glede francoskega predloga za sklenitev premirja.
Hull je dejal, da se med drugimi vprašanji proučuje tudi vprašanje bodočnosti francoskih kolonij na zapadni poluti Hull 6matra, da ni nastala nobena sprememba glede položaja ameriškega veleposlanika Bullitta v Parizu in grofa St. Quenti«a v Washingtonu.
Tokio, 18. junija. AA. DNB: »Asahi Simbuni: piše o položaju francoskih kolonij v vzhodni Aziji ter pravi, da je na ta položaj francoskih kolonij treba gledati tako, kakor na položaj Holandske Indije. Japonsko stališče »statusa quo< velja, kakor glede Holandske Indije zdaj tudi za francosko Indo-kino. Z ozirom na to nikdar ne bi mogla odobriti,
Belgijski begunci v Parizu.
Seja romunske vlajde bo v Černovecah
Bukarešta, 18. junija, m. Pod predsedstvom romunske vlade g. Tataresca je bila danes seja romunske vlade. Za sejo je vladalo z ozirom na novo nastali politični položaj v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Po seji je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da je predsednik vlade g. Tata-rescu na vladni 6eji podal pregled splošnega mednarodnega položaja v zvezi z najnovejšimi zunanjimi dogodki. Istočasno je romuntka vlada pov-darila položaj Romunije v okvirju tel mednarodnih dogodkov in povdaril, da se bo Romunija tudi v bodoče trudila ter bo storila vse, se ohrani mir v jugovzhodnem delu Evrope ter da se poveča tudi narodna obramba.
Z ozirom na razne vesti, ki so krožile zadnje dni v romunski vladi, politični krogi fiovdarjajo predvsem okolnost, da je Tatarescu na današnji seji podal tudi ves program, ki ga je vlada odobrila glede nadaljnega delovanja romunske vlade. To okolnost smatrajo politični krogi kot demanti vseh vesti, po katerih bi morala romunska vlada podati ostavko. Romunska vlada je na svoji današnji seji odobrila tudi celo vrsto zakonskih ukrepov za organizacijo socialne pomoči in javne službe. Istočasno je bilo sklenjeno, da bo prihodnja seja romunske vlade v černovicah ob priliki velike gospodarske razstave.
Bukarešta, 18. junija. DNB: V prostorih nemškega društva je bila svečena prireditev, na kateri je zastopnik nemškega voditelja mladine dr Fink izročil romunski mladini darilo Hitlerjeve mladine. Voditelj romunske mladine Sidorovici je v svojem govoru omenjal dolgoletno sodelovanje mladinskih organizacij obeh narodov.
Nemško vojno gospodarstvo
Berlin, 18. junija. DNB: V tukajšnjih odločujočih krogih poudarjajo, da se mora Nemčija za svoje uspehe na bojiščih deloma zahvaliti tudi svoji močni in smiselni gospodarski organizaciji. Ze od leta 1933. — pravijo v teh krogih — ima Nemčija dobro zamišljeno racionalno in izenačeno gospodarsko politiko, ki se je že od začetka zavzemala za potrebe državne obrambe. Znatne produktivne sile države so bile postavljene v službo državne obrambe. Začenši s septembrom 1939 je bil izveden prehod k vojnemu gospodarstvu. Gospodarsko življenje Nemčije se je popolnoma prilagodilo potrebam oboroženega naroda. Nemško gospodarstvo je v teku devetih mesecev vojne na vseh poljih doseglo velike uspehe. Obstoji velika razlika med sedanjim gospodarskim stanjem Nemčije in med tistim v začetku svetovne vojne, ko je v Nemčiji nastala velika brezposelnost.
da se mandat prenese na kako tretjo državo. Poudariti je treba tudi to, da je bilo stališče francoske Indokine v japonsko-kitajskem spopadu drugačno kot pa stališče Holandske Indije. Dočim je bila Holandska Indija strogo nevtralna, je francoska Indokina kazala sovražno razpoloženje do Japonske, ker je podpirala vlado v Cungkingu, zaradi česar je Japonska pogostokrat protestirala. List na koncu poročila pravi, da je japonska vlada 26. maja opozorila francosko vlado na sovražno vedenje Indokine.
Zadetki nemških strmoglavcev so uničili 32 tonske francoske tanke.
Težka preskušnja
Pod tem naslovom prinaša »Kočevski Slove-ncc« uvodnik, kjer se peča z novodobnem nauki, ki so zakrivili sedanjo krvavo vojno. Zdaj pa se tisti, ki so vse te in take nauke razširjali in dopuščali, zgražajo radi posledic vojne ter so začeli celo moliti. Nato pa govori o slovenskem narodu in pravi: »Naš slovenski narod je vesel svoje velike družine, v katero ga je uvrstil Rog, v družino slovanskih narodov. Srečen je, da je dosegel svoj tisočletni cilj in v svoji narodni državi si z božjo in 6vojo močjo kuje svojo srečo in blagostanje. Neizmerno ljubi svojo zemljo, četudi mora preliti dokaj znoja, da se na njej poživi in zagotovi svoj obstanek. Poleg dveh bratov, Hrvatov in Srbov, hočejo obdržati svojo nacionalno državo ter vsem narodom, ki živijo z njim na tej zemlji, deli pravico in prijateljstvo. Priznano je. da tuje narodne manjšine nikjer na svetu ne uživaio toliko pravic kakor v Jugoslaviji, "i'.,4. ,y Vr i. • r.' i.T.. >'c. ■»--"■<«	»«r	f f ft
(•>- '» " t vf' 4 -1	V ' i. i I
K t) \t i .o fl ^ Ki t JI t / .ft l J I; .j. Zato jih odklanjamo. Prav zato, ker naš narod ni grešil ne proti božji ideji ne proti narodni, upamo, da bodo v tem vojnem požaru za večno zgoreli zmotni nauki in da plameni te vo]ne ne bodo dosegli našega naroda in naše države. Zato tudi molimo!«
Priznanje naši nevtralnosti
Obzor prinaša članek, kjer piše o naši nevtralnosti ter izreka priznanje knezu-namestniku Pavlu za njegovo modro vodstvo, ki je znalo našo državo ohraniti v miru. Nato pa list nadaljuje: »Dosedanja nevtralnost Jugoslavije je dobila tudi priznanje od strani vojskujočih se držav. Italijanski tisk je navedel izjavo zunanjega ministra g. Cin-car Markoviča ter je pri tem naglasil, da je naša nevtralnost logična posledica prijateljstva dveh držav. Nemški tisk je že doslej večkrat izražal priznanje nevtralnosti Jugoslavije, naglašajoč, da bo Nemčija spoštovala jugoslovansko nevtralnost. Ker pa tudi Sovjetska Unija želi nevtralnost Podonavja in Balkana, zato je položaj teh držav zdaj razmeroma ugoden z ozirom na vojne strahote, ki so zajele druge evropske države. Zato ni izključeno upanje, da bosta Podonavje in Balkan ostala zunaj vojne, čeprav bi vojna delj časa trajala kakor pa nekateri pričakujejo. Mir je vsekakor neobhodno potreben ne le Jugoslaviji, marveč tudi drugim narodom na Balkanu in v Podonavju. Če ohranimo mir ter ur2dimo svoja notranja vprašanja, bo Jugoslavija, urejena in okrepljena, pričakala nove dobe, ki bo prinesla konec vojne. Zato bo treba delati na to, da bi se še nerešena notranja vprašanja čim hitreje uredila. Ne bi smeli izgubljati niti en trenutek časa, dokler ga imamo, da uredi-mov se, kar je spornega med Srbi, Hrvati in Slovenci. Ako notranje urejeni in politično strnjeni dočakamo konec vojne, bo naš glas mnogo več za-legel, kakor pa če bi se takrat med seboj gnjavili ter puščali odprta tista vprašanja, ki jih prejšnji režimi celih 20 let niso hoteli aH znali urediti. Toda tudi brez teh vzrokov splošnega značaja je že zaradi skladnosti interesov Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njihovega sodelovanja treba, da nikari ne odlašajmo z ureditvijo svojih notranjih odprtih vprašanj.«
Govorice o razdelitvi muslimanske
verske skispesti
Kakor smo že nekaj kratov poročali, je med muslimani nastalo velikansko razburjenje zaradi komisarijata, ki je bil uveden v islamskem verskem saboru v Skoplju. Kakor smo že poročali, so nacionalno čuteči muslimani v Skoplju bili zoper Fehad bega Drago, češ da je albanski nacionalist, ki je svoje mesto v verskem odboru islamske verske skupnosti zlorabljal za politične namene. Bosanski muslimani pa so se, dasi so navdušeni Jugoslovani, izrekli zoper komisariat v Skoplju, češ da je zoper ustavo verske islamske organizacije. Zato je bil, kakor beremo, sprožen predlog, da bi se z novim zakonom islamska verska skupnost porazdelila na dva dela, eden bi imel sedež v Skoplju, drugi pa v Sarajevu. Oba ta dva dela bi med seboj bila docela neodvisna. Kakor pa piše list »Muslimanska svijest', bi taka rešitev za muslimanski svet ne bila sprejemljiva, ker so splošni islamski verski interesi v Jugoslaviji med seboj tako tesno povezani, da bi taka delitev že zaradi tega ne bila " mogoča. Vrhu tega pa — pravi vist — bi take rešitve ne sprejeli niti bosanski in hercegovski niti južno srbijanski muslimani.
izključen iz \m
Tednik »Primorje«, ki izhaja na Sušakti, je te dni prinesel to le sporočilo mestne organizacije HSS na Sušaku: Po sklepu seje upravnega odbora HSS za mesto in okraj Sušak od 4. t. m. letos je izključen iz članstva te organiz.acije Juraj Oršič, bivši poverjenik Hrvatske seljačke zaštile za mesto in okraj Sušak.« — Kaj je mož zakrivil, tega sporočilo ne pove.
Zakaj je padla Psljska
Zanimivo je, kako je velik del našega tiska ob času poljske žaloigre skušal Poljsko čim bolj umazali, V tem so se odlikovali skoro vsi svobodomiselni listi. Zdaj pa na primer belgrajska Politika, ki je tudi spadala med tiste liste, piše docela drugače, ko razlaga francoski poraz na zahodu. Politika namreč piše: »Nemško letalstvo in nemški tanki »iz pločevine« niso ostali na cestah, temveč so kakor vihar padli na Poljsko, ki je njen odpor, sila krvav in junaški, bil zlomljen v 18 dneh. Toda niti padec Poljske niti vsi očitni nastopi nemške vojske niso mogli odpreti oči zaveznikom. Poljski poraz je po trditvah zaveznikov bil posledica vsega drugega, le ne posledica nemške sile. Zavezniki so v svojih uradnih sporočilih zlasti na-glašali, da ni treba precenjevati pomena letalstva v poljskih operacijah in da glavni vzrok poljskega poraza ni v letalstvu in bojnih oklopnih vozovih, temveč v slabem poveljevanju. Za poljski poraz so bili krivi generali, strategi-diletanli, razpotegnjena fronta itd. — vse drugo, samo tisto ne, kar je bilo pravi vzrok poraza: udarna sila bojnih voz in nova nemška prodiralna taktika, katero take sile omogočajo. S tem trmastim obračanjem glave od oči vid ne resnice, z zarivanjem glave v pesek je mogoče pojasniti tisto, kar se je dogajalo pri zaveznikih po seplembrti leta 1939, tedaj pred polnimi 8 meseci.« — Tako je belgrajska Politika, ko ~ ~ vc Ti "k i poraz na zahodu, popravila krivico Poljski, ki so jo ji delali nekateri slovanski listi.
alkan v območju fireh velesil
La Suisse, švičarski dnevnik, ki izhaja v Ženevi, prinaša naslednji uvodnik, ki ga v informacijo podajamo našim bralcem.
»V trenutku, ko je Italija stopila v vojsko, je javnost izvedela, da je njen jioslanik v Moskvi odšel na svoje mesto in da ,je predstavnik Sovjetov Gorelkin drugič nastopil svojo pot v Rim. Med tema dvema dogodkoma je tesna zveza, ki je bila sprejeta z zadovoljstvom v vsej južnovzhodni Evropi.
Ta normalizacija diplomatlčnih odnosov dokazuje, da trenutno ni nobenega spora, ki bi ločil stališča Moskvo, Berlina in Rima z oziroin na Balkan. Te tri velesile so se glede Balkana sporazumele. Med Nemčijo in Sovjetijo so zelo tesni stiki že od avgusta lanskega leta. Med Italijo in Sovjetijo pa so za časa sovjetske vojske proti Fincem bile hude preldarije in ni bilo pričakovati. da se bo dokaj slabo razmerje tako hitro izboljšalo. V tisti dobi je prišel Gorelkin v Rim, pa jo že jio nekaj dneii odpotoval, ker je videl, tla je rimska javnost zelo zavzeta za Fince. Toda sedaj je mirno lahko prišel na Kvirinal in je tam oddal svoja pisma, ker je prepir od lanskega decembra pozabljen.
Sprava med Moskvo in Rimom je bila mogoča samo na ta način, da je Italija natančno določila, katero cilje v Sredozemlju zasleduje s svojim posegom v vojsko. Italija je povedala, da so njen cilj le francoske in angleške posesti v Sredozemlju. Ce. pa bi Italija izjavila, da ima osvajalne cilje na Balkanu, potem bi sporazum s Sovjetijo ne bil tako hiter. Tako pa je Sovjetija danes na Balkanu p.-evzola prejšnjo pomirjevalno vlogo Italije na Balkanu.
Podonavske in balkanske države se zavedajo, da se imajo vojskujoči se Italiji največ zahvalili, da jim je bila vojska prihranjena. V Rimu so se ves čas iskreno prizadevali, da se Balkan no zaplete v vojsko, posebno ne toliko časa, dokler sla zapadni veselili zavzemali še močno stališče na Bližnjem vzhodu. Italija je mnogo prispevala, da je prišlo do nekoliko mirnejših odnošajev med Madžarsko in Romunijo, da sta se zbližala Belgrad in Budimpešta, svetovala je Bolgariji potrpljenje in Romuniji zmernost. Pomirila je Grčijo, ki se je vznemiria'a zaradi italijanske soseščine v Albaniji, skrbela pa je tudi, da Turčija ni imela vzro- i -.< a) 'a \
I ka nastopati sovražno nnsproti Rimu. To italijansko ravnanje je bilo v skladu s prizadevanji balkanskih držav, ki ne bi hotele bili zapletene v boj med velesilami, hoteČ ostati izven vojnega meteža.
Toda čim bolj se je bližala ura, ko je Italija hotela poseči v vojsko, tem bolj je njena pomirjevalna vloga na Balkanu izgubljala na pomenu in tem bolj se je kazala potreba, da na njeno mesto kot vaiuh miru na Balkanu stopi kaka druga država. To vlogo je sprejela sedaj Sovjetija, ker sta Italija in Nemčija zaenkrat zaposleni ua drugih toriščih.
Polagoma so se balkanske države, Bolgarija, Madžarska, Romunija in Jugoslavija zbjižale s Sovjetijo. Sicer pa Moskva v takih vprašanjih ni nerodna in tudi ne tako neprevidna, da bi k državam, ki so nezaupljive spričo boljševiške propagande. pošiljala človeka z nožem med zobmi. In balkanske države so stike s Sovjetijo rade navezale. Baliian je opazil, kako so se mu trgi okrog in okrog zaprli, zato se Sovjetom ni bilo treba zaletavati v odprta vrata. Sicer pa balkanske države ne žele drugega, kakor ostati izven vojske in ne mislijo delati velike politike.
Danes jc dejstvo, da so Italija, Nemčija in Sovjetija. ki sporazumno varujejo status quo na Balkanu. Ali bo to stanje dolgotrajno, ni mogoče reči. Trenutno je tako; nova doba pa bo nastopila po odločilni zmagi Italije in Nemčije na zapadnem bojišču. Na ta način je tudi Turčija ostala izven vojske, ker je Italija izjavila, da ne misli razširjati svoje posesti na Balkanu. Turčija ve, da je to tudi Sovjeti,ji po volji. Bodočnost bo pokazala, če bodo čuvarji miru na Balkanu brezplačno balkanskim državam napravili to mirovno uslugo.«

[ .^-do- f 7 1 c ..-Mi. u- i r-	-tu r H . p
a .	V-'«-* VTVii
,< -\y y * v . «r > -a	tr
i f / 4»	»-'VA k > r 4 ■ i - ./.-/i
t> * ■> -A -i * K~ i*''1
t A '^.t "i
jarski zadružniki na Oplencu
Belgrad, 18. junija, m. Skupina uglednih bolgarskih zadružnikov, ki se je udeležila otvoritve jugoslovansko-bolgarske zadružne razstave v Belgradu in včerajšnjega občnega zbora bolgarsko-jugoslovanskega zadružnega instituta, je danes dopoldne odpotovala na Avalo in Oplenac, kjer so položili vence na grob neznanega junaka in na grob kralja Aleksandra. Popoldne pa 60 obiskali vinogradniško zadrugo v Venčacu ter se zvečer čez Aracidjelovac vrnili v Belgrad.
Belgrad, 18: junija, m. Razstava jugoslov.. bolgarskega zadružnega instituta, ki jo je V nedeljo odprl .predsednik Glavne zadružne zveze dr. Korošec, vzbuja v vseh tukajšnjih krogih veliko zanimanje ter jo jc v zadnjem
času obiskalo veliko število. Danes si je razstavo ogledal tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, za njim pa pravosodni minister dr. M a r k o v i č.
Bolgarski dijaki v Zagrebu
Zagreb, 18. junija, b. Bolgarski dijaki so proslavili v Zagrebu rojstni dan bolgarskega prestolonaslednika kneza Simeona Trnovskega. Najprej so prisostvovali službi božji, ki se ie je udeležila tudi bolgarska kolonija. Nato je imel govor predsednik bolgarskega društva Minkov. Zvečer je bil v restavraciji »Kolo« prirejen bolgarski večer.
Značilen članek »Hrvatskega Dnevnika«
»Povratek v stanje pred 26. avgustom je nemogoč«

Zagreb, 18. junija, b. Jutrišnji »Hrvatski dnevnike objavlja naslednje poročilo:
»Kadar koli se zgodi kaj važnega v mednarodni politiki, se vedno porajajo razna važna ugibanja. Tako zadnje dni krožijo razni glasovi, pri čemer pa je treba upoštevati notranji in zunanji politični položaj.
Kar se tiče notranje jx>litike, je treba poudariti, da temelji na sporazumu od 26. avgusta, s katerim je bii ustvarjen minimum hrvatskih pravic Izključena je vsaka sprememba na škodo Hrvatov, torej povratek stanja pred 26. avgustom. Zaradi tega se tudi ne dajo uresničiti kombinacije, ki jih ne bi bilo mogoče sjiraviti v sklad s tako začeto novo politiko. Spremembe so mogoče samo v smeri večje za-dovoljnosti hrvatskih narodnih pravic in zahtev.
Kar se tiče zunanjepolitičnega položaja, je tukaj določena črta. o kateri je v vladi pojiolno soglasje. Zahvaljujoč tej liniji, se nam je po-
srečilo ostati zunaj sedanjega vojnega spora. Navzočnost predstavnikov in voditeljev hrvatskega naroda v skupni vladi je največje jamstvo, da se ta linija ne lx> samo ohranila, temveč da se l>o še poglobilo sodelovanje z vsemi, ki prihajajo v poštev. V trenutkih, ko se bo pričela razprava o ureditvi nove Evrope, Jugoslavija ne more ustvariti ponovne opozicije Hrvatov, do katere bi seveda prišlo, če ne bodo ujioštevali pravice hrvatskega naroda. Zaradi tega je treba vsa ugibanja, ki niso v skladu s temi dejstvi, sprejeti z največjim nezaupanjem. Potrebno je upoštevati velik ugled dr. Mačka, ki ga uživa v hrvatskem narodu zaradi svoje tvorne politike, ki jo vodi od ustano^ vitve državne skupnosti. Hrvatski narod, boreč se za svoje pravice, ni nikdar zanikal življenjskih pravic drugih narodov. Hrvatski narod je tudi spadal vedno med narode, ki so se zavzemali za popolno mednarodno pravičnost. To stališče je želo zasluženo zaupanje.«
V fe&ja cdpotovalo Is 600 Prekmurcev
Ljubljana, 18. junija. 1940. Banska uprava sporoča: Dne 12. t. m. je iz okrajev Murska Sobota in Dolnja Lendava odšlo 600 sezonskih delavcevv Nemčijo, in sicer moških nad 40 let starih in ženskih nad 21 starih. Ta transport je bil dovoljen v sporazumu s pristojnimi ministrstvi kot edini transport, ki ga je Dravska banovina v tekočem letu more nuditi Nemčiji.
Ta splošno znana dejstva naj popravijo poročilo v št. 137 »Slovenskega doma« z dne 18. junija 1940, češ da je »v Nemčijo odpotoval prvi transport poljedelskih delavcev iz okrajev Murska Sobota in Dolnja Lendava, ki šteje 10.000 delavcev, ki bodo zaposleni kot poljedelci*1 klavci na Bavarskem«.
Smrten skok iz II. nadstropja
Celje, 18. junija.
Danes okrog pol 3 popoldne so bili stanovalci v Cankarjevi ulici 9 priče žalostnega dogodka. S stopnišča v drugem nadstropju je skočila skozi okno na dvorišče neka ženska, ki je priletela na jjl betonska tla in obležala mrtva. Odpeljali so jo v v mrtvašnico celjskega pokopališča. Zena je stara okrog 50 do 60 let, preprosto, toda snažno oblečena ter izhaja bržkone iz kake kmečke ali delavske družine. Domnevajo, da je svoje dejanje izvršila v duševni zmedenosti, morda pod vtisom kakega neprijetnega dogodka, ki jo je spravil iz ravnotežja. Ob času, ko poročamo, še niso mogli ugotoviti njene identitete.
Velike nevihte nad Srbijo
Belgrad, 18. junija, m. Nad zahodnim delom Srbije je divjalo snoči strašno neurje. Tako poročajo iz Loznice, da je vihar odnašal slrehe s hiš in da so vse šipe po mestu razbite. Na polju je toča uničila vse posevke, Tudi iz drugih krajev po:
1 ročajo, da 6e je tam utrgal oblak in napravil škodo, ' kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. V eni uri 60 narasli vsi hudourniki in potoki ter poplavili vsa posejana polja in napravili ogromno škodo. Tudi z Bitolja poročajo, da je na tisoče hektarjev zemlje v okolici pod vodo.
Obsojeni morilci
Belgrad, 18. junija, m. Na okrožnem sodišču v Knjaževcu je bila danes izrečena sodba obtožencem zaradi umora nekega Risliča iz Andrejev-ca pri Knjaževcu. Med drugim je bit obsojen zaradi intelektualne soudeležbe pri umoru na 6 mesecev zapora bivši poslanec Milan Lazarevič, tako zvani Devetka.
Osebne novice
Bolgrad, 18. junija, m. Z odlokom ministra za gradbe je postavljen za tehničnega pristava 8. skup. inž Rudolf Jenko, uradniški pripravnik teh. odd. pri okr. nač. v Ljubljani. Za inž.-pripravnika 8. skup. je postavljen pri telin. odd. okr. nač. v Ljubljani inž. Mirko Toroš. Postavljeni so na tehn. odd. ban. uprave v Ljubljani: inž. Aleksander Ma-karov, inž. Anastazij Izrajilov, inž. Vladimir So-vokin, pogodb, inženirji ministrstva za gradbe. Na tehn. odd. v Novem mestu je postavljen inž. Ge-orgij Staviski, dosedanji pogodbeni inženir banske uprave v Novem Sadu. Na tehn. odd. v Mariboru inž. Evgenij Meder. pogodb inženir ban. uprave v Novem Sadu. Na tehn. odd. v Celju inž. Konstantin Kasanov, pogodb, inženir tehn. odd. ban. uprave v Banjaluki. Za arhivsko uradnico je napredovala Silva Jeinc, dosedanja pripravnica pri državnem za"odu za izdelovanje veterinarskega cepiva in zdravi v Zemunu. Postavljen je za profesorja 8 pol. skup. na državni srednjetehnični šoli v Ljubljani Jože Povšič, dosedaj suplent na isti šoli.
Belgrad, 18. junija, m. V zunanjem ministrstvu je te dni naprav!! b prav dobrim uspehom strokovne izpite za diplomatsko konzularno službo g. Rcnold Macun. Najlepše čestitamo'
Amnestija za komuniste ¥ Litvi
Kovno, 18. junija. AA. DNB: Nova vlada še ni podala izjave. Govore, da vlada tudi ne bo dala formalne izjave, pač pa da bo predsednik vlade Paleckis imel programatičen govor po radiu, namenjen za časopise. V političnih krogih smatrajo, da bo najvažnejši ukrep nove vlade amnestija za vse politične krivce. Število zaprtih znaša okoli 600. To so povečini politične osebnosti, ki so levičarsko usmerjene. Največ jih je že nekaj let v zaporu.
Riga, 18. junija, b. Včeraj je prispel iz Kovna zastopnik pomočnika sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Dakanosov. Njegovemu jirihodu pripisujejo velik pomen, ker bo pričel pogajanja *<» sestavo nove letonske vlade.
Sovjeti prepovedali Baltiku uvoz hrane v Nemčijo
London, 18. junija, b. »British United Press« poroča iz Tallina, da je Sovjetska liusija prepovedala vsem baltskim državam izvoz hrane v Nemčijo, češ da bo hrana potrebna Sovjetski Rusiji za preskrbo njene vojske v baltskih državah, ki znaša okrog 2,000.000 mož.
London, 18. junija, b. Poročajo, da je v Rigi prišlo do hudih protisovjetskih demonstracij. Policija je na demonstrante streljala in je bilo ubitih 7 oseb. Sovjetski oklopni avtomobili so bili poklicani, da okrepijo policijske straže.
Turčija ni mogla vstopiti v vojno
Ankara, 18. junija. Od tukaj poročajo italijanski poročevalci svojim listom, da se je Turčija po sklepu francoske vlade, da stopi v mirovna pogajanja z Nemčijo, spretno prilagodila novemu po-lažaju. Turška vlada priznava, da je na vprašanje francoske in angleške vlade, ali bo dala svojo armado na razpolago vojski zaveznikov, dala negativen odgovor. V tem smislu je razumeti tudi članek v listu »Akhal«, ki navadno točno odseva mnenje vlade in ki je bil objavljen, preden je Francija prosila za mirovna pogajanja. V tem članku je rečeno, da bi zaradi geografičnih in političnih razmer Turčije le-ta ne mogla zaveznikom prinesti nobene koristne pomoči. Če bi, pravi ta list, Turčija zapustila svojo nevtralnost, bi samo zanetila vojsko na Balkanu in v Aziji ter s tem zaveznikom nič ne koristila, ampak nasprotno le škodovala, kakor bi škodovala tudi .sama sebi. Zavezniki bi v tem primeru morali pomagati Turčiji'sami ter vprašanje je, če bi bili tej nalogi kos.
Splošna delovna obveznost v Turčiji
Carigrad. 18. junija. AA. DNB. Na podlagi zakona o zaščiti narodnega gospodarstva, ie bila v Turčiji uvedena splošna delavna obveznost. Obvezna delavna služba je razdeljena v nekaj kategorij.	\
Drobne novice
Bukarešta, 18. junija. AA. Romunski časopisi pišejo, da so pristojne romunske oblasti dovršile načrte za zgraditev prekopa, ki bo vezal Bukarešto z Donavo. Po njem bodo lahko plule ladje po tisoč ton.
Sevilla, 18. junija. AA. DNB. Na tukajšnjem kolodvoru je eksplodiral vnetljivi material v skladiščih, kar je povzročilo ogromen požar. Gasilcem se je po težkih naporih posrečilo požar pogasiti. Škoda znaša nad en milijon peset.
Amsterdam. 18. junija. AA. DNB. Upravni odbor velesejma v Utrehtu sporoča, da bo letošnji jesenski velesejem od 2. do 12. septembra. Na njem bo tudi tokrat urejen poseben kmetijski oddelek.
Moskva, 18. junija. AA. Tass. Včeraj je umrl znani sovjetski geolog, član Akademije Andrej Di-mitrijevič Arhangelski. Znan je bil potsebno kot raziskovalec petrolejskih polj.
Mexico, 18. junija. AA. DNB. Predsednik republike Cardenas je izjavil časnikarjem mehikan-skih listov, da Anglija ni dozdaj storila nobenega koraka za obnovo diplomatskih odnošajev med obema državama. Mehika nima ničesar proti obnovitvi diplomatskih odnošajev z Anglijo pod pogojem, da se ne načenja vprašanje mehiškega zakona o razlastitvi.
Atene. 18. juni ja. A A. DNB! Na nekom malem otoku v bližini otoka Krfa je izbruhnil vulkan.
Rim, 18. junija. AA. Štefani. Skupina <500 italijanskih izseljencev, ki so živeli dalje časa izven domovine in to posebno ob Donavi, kjer je bila njihova najbolj znana občina Calalo, ie zapustila Romunijo ter se vrnila v domovino. Naselili se bodo v novih naselbinah na Agru Pontinu.
Športno življenje na Norveškem se pomalera spet začenja razvijati. Tako je v Oslu pretekel Per Lie 1000 m v 2.26.9. Skakalec ob palici, znani Kaas, o katerem 6tno že zadnjič poročali v našem listu, da je novo upanje v tej športni panogi, se je poskusil kot tekač na 100 m. Pretekel je to progo v času 11.7 sekund in zasedel tretje m€6to. — Nogometni dvoboj med Lynom in Frc-drikstadom jc končal neodločeno 0 ■ 0. Stari državni vratar Tippen Johannessen je rešil Fredrikstad pred porazom. Pri Lynu je bil najboljši mož Arne Brustad, ki je pošiljal na nasproti pol strahovite bombe, hi pa so večinoma zadevale podboje in prečko. Tekma je bila prav zanimiva.
Belgijski begunci na begunskem uradu v Pariz*
GjOApo-dLahAtvo
Znanstveno proučevanje gospodarstva
Osnova za uspešno gospodarsko politiko — Delo Hrvatov
V	današnjih časih, ko so potrebni hitri in uspešni ukrepi na gospodarskem polju, vedno bolj pogrešamo, da nimamo dovolj znanstvenih osnov za važne gospodarske in socialne ukrepe. Tako se nam žal le prepogostokrat dogaja, da dobivamo ukrepe, ki ne upoštevajo stvarnih razmer in ki vodijo v napačno smer naše gospodarstvo. Da bi bila omogočeno uspešno vodstvo naše gospodarske politike, je treba dati ji znanstveno proučene osnove, ki bodo temeljile na dobrem poznavanju naših gospodarskih in socialnih razmer. Na tem polju pa je treba pri nas orati ledino. Kaže, da se teh dejstev najbolj zavedajo Hrvatje, ki so si najprej ustanovili v okvirju Gospodarske sloge, njih osrednje gospodarske organizacije, Zavod za proučevanje kmetskega in narodnega gospodarstva. Iz poročila Gospodarske sloge za 1939 posnemamo o delu Zavoda naslednje:
Zavod za proučevanje kmetskega in narodnega gospodarstva.
Zavod dela na svetovanju in strokovni pomoči članom in sodelavcem Gospodarske sloge in spremlja vse pojave gospodarskega življenja, zlasti pa gospodarsko-politične ukrep« in kritično pregleduje njih učinek na gospodarstvo v banovini Hrvatski in v vsej državi.
V	dosego ciljev se poslužuje zavod svoph referentov, ki so: kmetijski, veterinarski, ekonomi-stični, statistični, zdravstveni ter knjižnica. Skupno ima zavod 14 nameščencev, kar je že dovolj znaten aparat.
Za izpolnjevanje svoje naloge je zavod organiziral nadalje celo vrsto odborov, v katerih so organizirani teoretični in praktični delavci, ki se ba-vijo z vprašanji kmetskega in narodnega gospodarstva. Dela 11 glavnih odborov in 9 pododborov, skupno pa je v njih 164 strokovnjakov. Odbori so tile: agrarnotehnični, agronomski, ki ima 4 pododbore, veterinarski, za gozdno gospodarstvo, eko-nomistični, za pomorstvo, elektrifikacijski, socio-loškodemografski, odbor za javna dela ter zdravstveni odbor.	j
Poleg dela v odborih in pododborih je zavod izvedel celo vrsto anket, katerih gradivo je že delno objavil.
Končno navajamo še, da si je zavod ustanovil v začetku leta 1940 tajništvo v Splitu.
Institut za javne finance.
V okvir navedenih prizadevanj za znanstveno vodstvo gospodarske politike spada tudi ustanovitev Instituta za javne finance, o katerem smo že poročali.
Za reformo statistike na Hrvatskem.
Ker je pri nas statistična služba šele prav za prav v povojih in ne daje onih rezultatov, ki so potrebni za naše gospodarstvo, je bila v samem zavodu sklicana posebna konferenca statistikov, o kateri prinaša strokovno poročilo zadnja številka »Ekonomista«, mesečnika za sodobna gospodarska in socialna vprašanja v Zagrebu. Iz tega poročila posnemamo, da je bil glavni. ppmče,valec referent zavoda g. dr. Serdar," predseddval pa je g. dr. Maruzzi. Referent je zahteval, da se statistična služba osredotoči pri banski oblasti, da se izvzame iz kroga redne upravne službe, da se osnuje čimprej statistični svet pri statističnem uradu banske oblasti in končno, da se uveljavi statistični zakon, ki bi vseboval dolžnost dejanja podatkov.
Na koncu je bila na osnovi referata in razprave sprejeta naslednja resolucija kot priporočilo:
1.	Banska oblast naj povzdigne statistični urad banske oblasti vsaj ni ono raven kot je bil nekdanji »Kr. zemaljski statistički ured«.
2.	Banska oblast naj čimprej imenuje statistični svet iz vrst statističnih strokovnjakov, katerega prva naloga bi bila stvoriti čimprej osnovo in organizacijo statistične službe v banovini Hrvatski.
3.	Banska oblast naj uveljavi statistični zakon, ki bi vseboval obveznost dajati podatke statističnemu uradu.
4 Vse ustanove, ki vodijo statistiko, morajo redno v odrejenem časovnem razdobju dostavljati svoje podatke statističnemu uradu, da bi bil ves statistični material osredotočen na enem samem mestu.
5.	Banska oblast naj da statističnemu uradu dovolj materialnih sredstev, da bi mogel izdajati redno mesečna in letna obširna poročila, ki bi obsegala obdelavo vseh podatkov, s katerimi razpolaga statistični urad.
6.	Statistični urad naj takoj pozove vse ustanove, ki vodijo statistiko, da ga obveste, kakšno statistiko in o čem jo vodijo, kakšne metode porabljajo pri obdelavi in analizi, da bi se ugotovilo današnje stanje naše statistike.
Poštna hranilnica v letu 1939
Objavili smo že nekatere podatke iz poslovnega poročila Poštne hranilnice, sedaj pa nam je bilo poslano tudi poslovno poročilo Poštne hranilnice za lansko leto. Razveselilo nas je, ko smo videli, da je poslovno poročilo podano v slovenščini (žal z nekaterimi napakami v prevodu) ker tega od začetka poslovanja Poštne hranilnice nismo bili vajeni. To se nam zdi tem bolj potrebno poudariti, ker noben privilegiran denarni zavod doslej še ni objavil svojega poslovnega poročila tudi v slovenščini in da je izmed izvenslovenskih bank edino zadnja leta Jugoslovanska banka v Zagrebu objavljala svoje poslovno poročilo tudi v slovenščini.
Ker smo glavne podatke iz poslovnega poročila že prinesli, objavljamo samo one podatke, katerih doslej še nismo.
Število uslužbencev je lani pri Poštni hranilnici naraslo od 1035 na 1112, od tega v Belgradu od 472 na 514, v Zagrebu od 219 na 236, v Ljubljani od 176 na 185, v Sarajevu od 78 na 88, v Skoplju od 48 na 51; v Podgorici se je število uslužbencev zmajšalo od 25 na 22, na Sušaku pa od 17 na 16.
Decentralizacija se obeta.
Poslovno poročilo napoveduje tudi reorganizacijo zavoda in pravi, da bo morala delati v korist države, banovin in narodnega gospodarstva, da pa bo te naloge mogla izvrševati, mora izvesti reorganizacijo svojega poslovanja in službe kakor tudi samega svojega ustroja, to pa v skladu z novimi prilikami. To pomeni, da bo moralo priti do decentralizacije poslovanj Poštne hranilnice, kar bo tudi naša javnost z veseljem pozdravila, ker si obeta od tega tudi koristi za naše gospodarstvo.
Računski zaključek.
• Iz računskega zaključka posnemamo še nadalje naslednje podrobnosti: Gotovinske rezerve so bile na koncu leti, 1939 naslednje: v blagajni 71.55
(86.%) milij. din, žiro pri Narodni banki 252.0 (473.8) in državni boni 84.0 (—) milij. din. Vrednost inventarja je narasla od 3.6 na 4.5 milij. din.
Račun zgube in dobička kaže naslednjo sliko (vse v milij. din, v oklepajih podatki za 1938):
Dohodki: obresti 72 4 (62.0), provizije 9.95 (8.465), pristojbine 17.84 (15.2), dohodki od nepremičnin 0.05 (0.2), vrednostnih- papiriev 47.15 (50.9), razni dohodki (od prodanih obrazcev itd.) 3.67 (4.4), skupno 151.04 (141.2).
Izdatki: obresti 47 2 (49.1), plače in doklade 19.83 (17.54), materialni izdatki 3.8 (4.1), odpisi: nepremičnin 0.73 (1.24), inventarja 0 77 (0.955), dobiček 78.7 (68 2) milij. din
Razdelitev čistega dobička je naslednja: za povečanje rezervnega sklada 23.6 (8.966), nagrada članom nadzorstvenega sveta 0.18 (0 18), za nagrado osebju Poštne hranilnice 1 967 (1.7), Združenju poštnotelegrafskih in telefonskih uslužbencev in Združenju poštnohranilničnih uslužbencev za zdravstvene namene 0.78 (0.68), skladu za podporo zadružništva 1.57 (0.47) in državni blagajni kot proračunski dohodek Poštne hranilnice 50.6 (56.2) milij. din.
Končno navajamo še, da je bil julija lani upokojen dotedanji glavni ravnatelj Poštne hranilnice g. dr. Milorad Nedeljkovič, na njegovo mesto pa je bil postavljen g. dr. Miljenko Markovič iz Zagreba, dotlej glavni tajnik Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu.
*
Socialnoekonomski institut v Ljubljani Ima
svoj občni zbor v sredo, dne lt). junija ob 18.1,") v sejni dvorani Kmetijske zbornice. Gosposvetska cesta 2-1. Dnevni red obsega poročila o delu instituta, volitve novega upravnega in nadzorstvenega odbora.
Zgradim skladišč za rezerve živil. Ravnateljstvo za proučevanje in organizacijo kmetijstva v svrho prehrane pri kmetijskem ministrstvu je začelo akcijo za zgraditev skladišč za rezerve živil. V ta namen je ministrski svet odobril kredit 25 milij. din, ki naj služi za zgradbo sodobnih skladišč v vseh krajih države, vpoštevajoč tudi banovino Hrvatsko. — Izražamo željo, da bi ta akcija vpoštevala tudi jiotrebe naših krajev, ker nam je načrt za zgradbo silosov pokazal, da družba za zgraditev silosa nima namena graditi pri nas žitnih skladišč, ampak samo sadne in splošne silose.
Assicurnzioni generali. Trst. Iz poslovnega poročila tega zavoda za 1939 posnemamo, da je imela ta velika tržaška zavarovalnica v naši državi 10 hiš, otl tega 6 v Zagrebu, 3 v Belgradu in 1 v Ljubljani. Skupna vrednost leh nepremičnin je izkazana v letu 1939 s 32.422.000 lir (HIP.(i 23.250 tisoč) lir, skupna nepremičninska iiosest družbe v Italiji je dosegla vsoto 421.84:1000 lir, drugod pa vsoto 285.353.000 lir. Cisti dobiček družbe za lansko leto znaša pri glavnici 120 milij. in bilančni vsoti 3.741.0 milij. 34.705.000 lir, s prenosom vred pa 3S.565.000 lir.
Živilske karte v Grčiji. Iz Aten r>oročajo, da je grška vlada sklenila uvesti nakaznice za kruh, sladkor, kavo, testenine, riž in suho zelenjavo. Tudi konzum mesa bo omejen nadalje. Svetlobne reklame so prepovedane, železniški, pomorski in avtobusni promet bo omejen.
Novi belgijski begunci, ki se vračajo v svoje domove.
Borze
Dne 18. junija.
C I S TEK
A. M.:
Filip Kette
in njegov sin Dragotin
(Nadaljevanje)
II.
Prijateljsko soglasje med učiteljem Kettejem in med župnikom Torkarjem v Košajii se ;e vsako leto iznova lepo izkazalo na začetku meseca maja. Tedaj sta drug drugemu prišla maproti z bratovsko naklonjenostjo. Župnik je povabil učitelja na Filipovo godov no vezovanje v župnišče; učitelj pa je župniku, vnetemu fimurničarju, z izbranim slovesnim petjem uvedel s cerkvenega kora šmarničilo pobožnost.
V košanski cerkvi sv. Štefana se je v maj-niških jutrih videlo, pa še bol j slišalo in čutilo, kako sta si oltar tn kor v krasni harmoniji. Pač jc moralo župnika pred oltarjem prevzeti, ko je zuslišal s kora organistov mogočen samospev;	....	, »Prišla pomlad je ze vesela. Cvetica se je razcvetela, ki vsak jo ljubi, rad ima: prelepa bela šmarnica. •še mene kliče ta cvetica, da k tebi bližani se. Devica. Ozrf se milo še name, ozdravi bolno mi sroe.«
Ko je organist Kette v župnišču izvedel, katera pesem je župniku Torktirju še posebno tUatfa, stu poslej večkrat zadoueli po cerkvi
dve, menda še danes med ljudstvom priljubljeni pesmi: »Duša moja, poj veselje« in »O Devica Pomočnica...«. Pa če so pevci oponašali orga-nistu, češ da je prva kakor druga pesem že do naveličanja prepeta, jih je zavračal: »Ma. kaj hočete! Lepa pesem mora vselej najti lepo srce.«
Organist Kette svojega pevskega zbora ni samo učil, marveč tudi vzgajal. Ob velikih praznikih je s pevskim zborom vred in s svojo domačo družinico pristopil k obhajilni mizi. Iskal je zase in za svoje novih moči, ali — kakor bi dejal pesnik Dragotin — »popolnitve« tam, kjer se v resnici vse to najde.
Ob'slovesnih praznikih so organistu Kette ju zapele orgle, da so se tresla in zazvenela stekla v cerkvenih oknih. Ljud je v cerkvi pa so strmeli nazaj, namesto naprej. »Gospod Kette, danes ste igrali pa na dvojne orgle. Ne vem. če so še vse šipe v oknih cele,« jc nekoč na Štefanovo v znamenju priznanja pripomnil organistu Dominikov oče, kakor je slišal sam iz župnikovih ust. To jc bilo o božiču.
Sveti Štefan, dijakon in mučenec, ni sicer košanski farni patron. marveč je to sv. Štefan, papež in mučenec, ki se praznuje 3. avgusta. Pa organist Filip je hotel za god sv. Štefana, prvomučenen, pokazati, da je prejel po njem tudi košanski farni patron svoje ime.
Tudi organistov sin Dragotin se je v dijaških letih ob počitnicah rad pridružil |«-vcem na koru: tako je bila na koru zbrana vsa Kettejeva družina. Ce bi bilo ravno treba, bi že domači tcrcet zadoščal za navadno sveto mašo s petjem. Oče je pel bas. sin tenor, mačeha sopran. Lepšega tercetu tisti čas daleč naokrog ne bi mogli najti.
Po končani slovesni službi božji: za božič, veliko noč in poletno Štefanovo so bili pevci povabljeni bodisi k Dominikovim ali v žup-nišče. Vselej je župnik Torkar nazdravil pevskemu zboru, v prvi vrsti njegovemu pevovodju.
»SLOVENEC
ii
na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik!
Vrednostni papirji Vojna škoda i
v Ljubljani 368 denar v Zagrebu 388 denar v Belgradu 391 denar
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 95 blago, agrarji 49.50 blago, vojna škoda promptna 386 denar, begi. obv. 62.50 blago, dalm. agrarji 55 blago, 8% Bler. pos. 94.50 blago, 7% Bler. pos. 84.50 blago, 7% stat), pos. 93 blago. — Delnice: Trboveljska 255 denar, K11 > zaključek 148.
Zagreli. Državni papirji: 7% inv. pos. 92— 95, agrarji 49 blago, vojna škoda promptna o.NS denar, begi obv. 62.50 blago, dalm. agrarji 55 blago, 4% «ev. agrarji 49.25 blago, 6% šumske obv. 55 blago, 87; Bler. pos. 94.50 blago, 7% Bler. pos. 84.50 blago, 7% stal), pos. 93 blago. — Delnice: PAB 17! hlago.Trboveljska 255 denar, Sladk. lov. Osijek 220 denar, Osj. liv. 160 denar, Isis 31 denar.
Belgrad. Državni papirji: 1% inv. pos. 91 denar. vojna škoda promptna 391 denar, begi. obv. 60.50 denar, dalm. agrarji 51 denar, Bler. pos. 94 denar, 1% Bler. pos. SI denar. 7'"r pos. DHB 100.50 denar. — PAB 171 denar (drob. kom.).
Zitnl trg
Denar Ameriški dolar 55,— Nemška marka <4.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 8,195.250, na belgrajski borzi pa 8,520.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi samo 30.000 din. — Notice za Pariz v Curihu iii ua naših borzah ni bilo.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 161.67- 164.87
Ne\vyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 993.81—1003.81
Ljubljana — svobodno	tržišče:
London 1 funt..............199.67- 203.17
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..........1228.10-1238.10
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka...... 14.70—	14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem..... 38.15—	38.85
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem..... 37.35—	38.05
Sofija 100 din....... 87.00-	90.00
Curih. Belgrad 10, London 16.20, Newyork 446, Milan 22.50, Berlin 178.25, Stockholm 106.25, Sofija 400, Varšava 90, Budimpešta 79, Atene 300, Carigrad 300, Bukarešta 225, llelsingtors 8.50, Buenos Aires 98.50.
Ob takih veselih trenutkih je bil včasih Dragotin solopeveq, ali pa je zbranim pevcem prebral katero svojo prigodnico.
Oče jc bil ponosen na svojega sina Drago-tina; saj je videl v njem novega slovenskega pesnika. Oče Filip sam sicer ni zlagal pesmi, vendar je kot narodnjak in dober pevec, ki jc znal za čuda mnogo narodnih pesmi na pamet, budil in vnemal pesniško silo v svojem sinu. Pesem je bila torej Dragotinu Ketteju očetova dota in še več: prirojena dragotina. Malokaten pesnik v slovenskem slovstvu razodeva "V svoji pesmi toliko melodije, ki sama ob sebi poje, kakor Dragotin Kette. Svoje prve pesmi je Kette včasih sum pel po znanih nupevik.
Košanski župnik Matija je učitelju Filipu čestital nu tako nadarjenem sinu. Oče je auto le modro pripomnil: »Nuj mu pesem nikdar ne bo igrača, temveč resna služba.« To željo mu jc pokazal tudi s tem, da mu je za posebne godove podaril zopet in zopet tako knjigo, ki je mogla mladega pesnika podpirati v njegovem geslu: Popolnitev bodi moj edini vzor«.
V zadnjih svojih letih oče svojega sina ni več toliko učil z. besedo, kakor z zgledom. Ko-šnnci še vedno nosijo v spominu »gospoda Ketteja«, kakor so navadno rekli svojemu učitelju, kot nad vse ljubeznivega moža. Njegova Ijudo-milost je bila zares znana vsem ljudem. Prav tak je bil tudi njegov sin. Pa to ni bilo nekako narejeno in preračunjeno, temveč v skušnjah priborjeno iu izčiščeno vedenje. Edino pri Dominikovih so vedeli, koliko je učitelj Kette na tihem trpel v skrbeh za svojega sinu. Saj mu je moral in mu je s svojim niehkočtitnim srcem tudi res mogel nadomeščati — mater. Ze to je očeta bolelo, da mu sin telesno ni tako uspeval kakor duševno. Bal se je. du bi mogla bili tudi v sinu dispozicija za bolezen, za katero mu je umrla še tako mlada mati.
Družba s svojim sinom edincem je bila očetu nuj d raž ju. \ cliki teden leta 1891 ga je
Somhorska borza je bila zaprta.
Novi Sad. Pšenica: bač. okol. Novi Sad 255 — 257, gor. bač. 256—258, srem. in slav. 255—257, gor. ban. 255-257, bač. ladja Tisa 258—260; rž: bač. 215-217.50 ban. 212.50—215; koruza: bač. in bač. par. lndjija in Vršac 216—218 Ostalo ne-sprem. Tendenca čv'rsta. Promet sednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Litiji dne 12. junija t. I. Voli I. vrste 8, voli II. vrste
7,	voli III. vrste 6 din; telice 1. vrste 7. telice II. vrste 6. III. vrste 5.50 din; krave I. vrste 6. krave U. vrste 5, III. vrste 4.50 din; teleta I. vrste
8,	II. vrste 7 din; prašiči špeharji 10 din, prašiči pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 14—16, II. vrste 12 din; svinjina 16 din, slanina 22 din, svinjska mast 24 din za t kg. — Kaša 5 din, ješprenj 5. fižol C—7, krompir 1.50 do 2, pšenična moka 4.50, krušna moka 4 din, koruzna moka 3 din, ajdova moka 5 din za 1 kg. — Drva 75 din za 1 kub. m, jajca 0.75 din za 1 komad, mleko 2.50 din za 1 liter, surovo maslo 36 din za 1 kg.
Cene kmetijskim pridelkom
Cene kmetijskim pridelkom v Celju dne 15. junija 1910. Pšenična moka bela 4.50 do 4.75 din, črna 4 din, govedina 12 do 1(> din. teletina 10 do 20 din, svinjina 16 do 18 din, ovčje meso 12 din, svinjska mast 22 do 23 din. sveža slanina 20 din, prekajena slanina 24 do 28 din. fižol 6 do 8 din. leča 18 din. krompir stari 2.50 din, krompir novi 7 din, sladko seno 1.20 din, pšenična slama 0.50 din in ječmen 3 din za 1 kg. Jajca 10 komadov 8.75 do 10 din. sladko mleko 2 do 2.50 din za liler.
Cene kmetijskim pridelkom v Ptuju dne 15. junija 1910. Pšenična moka bela 0 4.50 din. črna 3.50 do 4 din. govedina 12 do 16 din, teletina 12 do 16 din, svinjina 16 do 18 din. slanina 16 do 18 din, prekajena slanina 25 din, fižol 5 do 6 din. krompir 1.80 do 2 din, seno 1 do 1.25 din. slama
0.45	do 0.55 din za 1 kg. Jajca 10 komadov 7.50 in mleko 2 din za liter.
živinski sejmi
Živinski sejem v Pilštanju, okraj Šmarje pri Jelšah, dne 10. junija 1940. Dogon: 268 glav govedi. Odprodanih je i»i 1 o okrog 25% Cene so bile naslednje: voli II. vrste do 8.50, voli 111. vrste do 6, telice
1.	vrste do 9. telite II. vrste do 8. telice III. vrste do 5.50, krave 1. vrste do 7.50, krave II. vrste do 6.50, krave III. vrste do 5, teleta 1. vrste do 10, teleta II. vrste 8.50 din kg žive teže.
vzel vsepovsod s seboj, ko jc službeno hodil po vaseh obširne košanske župnije zaradi ljudskega popisovanja. Prehodila sla že senčne Buje, sadonosno Čepno, prijazno Gornjo Košano in jasni Kal. štiri prvo košanske podružnice: ostale štiri pa je povelikonočni teden prehodil oče sam, ker se je sin že vrnil v šolo v Ljubljano. To so bili zadnji sprehodi, ki jih je sin Dragotin užival v družbi svojega očetu in oče v spremstvu svojega sinu.
Tisto pomlad leta 1891 je organist Kette komaj čakal, da zopet zapoje šmarnično pesem ob začetku novega maja. Pu to hrepenenje ni bilo v svojem izvoru nič drugega kakor strah: kdo ve, je-li še dočaka mesec maj. Po vaseh, ki jih je zadnji teden obhodil, so že cvetele prve češnje. Nevirhe so že davno ozelencle, tudi Ovčje je bilo že vse pomladno, celo nova in Stara Sušica sta se že pomladili... I.e njih obiskovalec, učitel j Filip Kette, je čutil, da zan j nikakor noče dihniti pomlad. Kašljal jc in sk ri\ otna pljuval kri . ..
Na belo ndcljo: 12. aprila tistega leta. je šel še, todu z veliko težavo, na kor in orglal pri šesti in deseti maši. Pevci, ki so ga že spotoma videli vsega izmučenega, so mu svetovali, naj bi ostal domu. Tisto nedeljo so pele orgle s pritajenimi registri: tudi pevci so svojo j>e-sem zudrževuli. Nič ni bilo čutiti, da je bila vesela bela nedelja. Pač eno veselo znamenje bele nedelje se je opazilo v cerkvi. Košanci so namreč videli lep prizor: Pred obhujilno mizo je klečal organist Kette s svojim celotnim pevskim zborom in s svojo drugo ženo I rančisko, rojeno I'a tur.
Le sina Dragotina je še pogrešalo njegovo očetovsko oko in srce.
Ali je mož slutil, ali je vedel, da je šel tu dan sam po svojo sveto popotnico?
Pevci so izpolnili svojemu pevovodju zadnjo željo in so se nevede za to pridružili njegovemu svetemu dejanju.
&AOJ&M novice
Koledar
Sreda, 19. junija: Julijana, devica. Gervazij in Protazij, mučenca.
Četrtek, 20. junija: Silverij, papež; Mihe-lina. — Sčip ob 0.20. Herschel napoveduje lepo vreme.
Novi grobovi
t V Kranju je mirno v Gospodu zaspala gospodična Vilma Požgaj, hčerka posestnika in knjigoveza. Pokopali jo bodo v četrtek, 20. junija ob 5 popoldne na novem pokopališču v Kranju. Naj ji 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
— Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Alfred Hvala iz Sempasa, Anton Osovnik iz Domžal, Viljem Petriček z Celja in Borislav Pik iz Maribora. Čestitamo!
= Poročila sta se v škoFji Loki v cerkvi sv. Jakoba c. ing. Albin Nefima. mestni kemik v Ljubljani in tajnik ZFO, in gdč. Marica Osterc, hči uglednega trgovca v Beltincih. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova na skupni življenjski poti.
= Matura na škofijski klasični gimnaziji v St. Vidu nad Ljubljano se je končala 17. t. in. Osmošolcev je bilo 23 in vsi so bili pripuščeni k maturi. Tudi maturo so vsi naredili. Njihova imena so: Cepuder Milan. Čopar Jožef, Doganoc Jožef, Erman Anion, Orožnik Alojzij, Komun Janez, Javornik Aleksander, Jerman .lakob (opr. ustnega izpita, odi.), Jerman Ludvik, Kappus Janez, Kla-rič Janez (opr. ust. izp., odi.), Klinar Blaž, Kra-šovec Franc, Kregar Jožef, Mehle Jožef (opr. ust. izp.), Remic Janez (opr. ust. izp., odi.), Rigler France, Štempihar Aleksander, Štim Vincencij (opr. ust. izp., odi.), Sušlar Alojzij (opr. ust. izp., odi.), Šušteršič Alojzij, Tominec Janez. Trdan Alojzij. Kot ministrski odposlanec ie izpilom predsedoval min. inšpektor Anton Sovre.
oziroma niso še bila pred tem časom javno razstavljena ali reproducirana. Umetnine morajo biti tako izdelane, du so uporabljive za reprodukcijo. Za slike v olju je predpisan kot najmanjša velikost format 72 cm A 100 cm. večji formati morajo biti v istem razmerju. Akvareli in grafična dela so lahko manjša, vendar v razmerju, ki se sklada s predpisano mero oljnatih slik. Za kipe velja kot najmanjša mera naravna velikost. Za morebitne reliefe iu medalje velikost ni predpisana. število in višino nagrad določa po svobodnem preudarku glede na število nagrade vrednih umetnin razsodišče, ki ho imenovano v ta namen. Nagrajene umetnine se po možnosti odkupijo, pa tudi če ne, so umetniki vezani, da dovolijo reprodukcijo nagrajenega dela prvenstveno kralj, banski upravi. V primeru, da ne lio predloženih dovolj takih del, ki bi nagraditev zaslužila, so nagrade po-dele le v omejenem znesku ali sploh no razdele in se preostali znesek prihrani za prihodnje razpise. Umetniki naj pošljejo svoja dela do vključno 31. marca 1941 do 18. ure v Narodno galerijo v Ljubljani. Vsako delo naj lio opremljeno z geslom, priložena pa mora biti tudi zapečatena kuverta. | ki vsebuje geslo, naslov in ime natečajnika. Vsa podrobnejša pojasnila se dobe pri prosvetnem oddelku kralj, banske uprave.
—	Dekliški dijaški konvikt ub. Šolskih sester d. N. D. v Novem mestu sprejema tudi za prihodnje šolsko leto 1940-41 v oskrbo dijakinje, ki bodo obifkovale novomeško realno gimnazijo ali meščansko šol. Konvikt ima lep, prostoren vrt, je blizu gimnazije in meščanske šole in nudi svojim gojen-kam pomoč :n skrbno nadzorstvo pri študiju, dobro vzgojo ter najboljšo oskrbo. Starši, ki nameravajo poslati svoje hčerke v konvikt, naj jih čimprej prijavijo. Natančnejša navodila daje vodstvo konvikta Novo mesto, Arkova ulica 1.
—	Mirovno »Lurško« romanje — izlet: Raj-henburg — (»Slovenski lurd«) — Zagreb — najprimernejše dvodnevno »Petrovo« praznovanje! Posebni vlak! Prijave do petka, upravi »Po božjem 6vetu«, Ljubljana Sv. Petra nasip 17/a.
I Mojster duš
KINO MATICA tel. 21-24_
v režiji ANAT0L LITVAKA E D W. G. R0BINS0N
Predstave ob 16.. 19. in 21. uri
Misterij kirurga, o katerem se ne more reči, ali je genijalen raziskovalec. norec ali zločinec.
Marijino cerkev na Ptujski gori popravljajo
Minula je že dolga doba, odkar znamenito svetišče M. B. na Ptujski gori ni bilo temeljito popravljeno. Za streho, ki sc je pred dvema letoma prenovila, kriči po restavraciji zunanjost cerkve. Začetek meseca maja je komisija pod vodstvom g. konservatorju dr. Mesesnela ugotovila vse nedostutke zunanjosti ccrkvc in določila smernice restavracije. Takoj po komisijskem ogledu se je začelo z. delom in kljub težkim časom se nadaljuje. Zidarji so ob vzhodni strani cerkve postavili ogromne odre ter sedaj odbijajo stari prepereli omet od cerkvenih sten. Z.eio težko delo pu imajo kamnoseki — cerkev je namreč povečini zidana iz kamna. Domači kamnoseki pod vodstvom g. Jakoba Horvata izseku vajo izjedene velike kamnite kvadre na opornikih in oknih ter vlagajo nove. Ker stoji Ptujska gora na precejšnji strmini, je dovoz materiala zelo težak; po bregu na trg in od tam po stopnicah se mora vse k ccrkvi znositi. Ljudje sc silno zanimajo za popravilo tega Marijinega svetišča. Ob lepem vremenu prihajajo od 1 >lix.ii in daleč ter občudujejo to veliko delo, ki se je šele sedaj, ko je začeto, pokazalo v \sej svoji razsežnosti. ('Bistvo privlačnosti cerkve na Gori je v tem, da je njena zunan jost dobesedno črna. l egenda pripoveduje, kako je ta mogočni božji hram ob turškem napadu na Goro čudežno počrnel, da ga turški paša ni mogel videti in porušiti in od takrat da se njene zunanjosti ne prime noben belež. Ljudje sedaj ugibajo, kakšna bo cerkev, ko 1h> popravljena. Da se ohrani zgodovinski pomen in legendarna privlačnost cerkve na Ptujski gori. so strokovnjaki pod vodstvom g. inž. arh. M. Mušiča i/ .Muribora določili, <la mora biti omet nn cerkvi naravne temne barve. Za sestavo takega ometa se je dobavil iz kamnoloma pri Sv. Roku ob Sotli zmlet črni andezitni kamen, tako da bo gorska ccrkev tudi po obnovitvi ostala črna.
Ob tej priliki naj spomnimo na pravkar obelodanjeno knjigo o Ptujski gori, ki jo je spisal univ. profesor <lr. France Štele. Tam naše svetišče ni opisano samo kot zgodovinski spomenik in redka umetnina, ampak so podane tudi smernice z.a njega restavracijo, ter se naša javnost opozarja, da to delo po močeh tudi podpre.
— Graditev državne realne gimnazije v Mariboru izlicitirana. Včeraj je bila na tehničnem oddelku banske uprave že tretja licitacija za graditev poslopja državne realne gimnazije v Mariboru. Na licitacijo so prišla težaška, zidarska, betonska, že-lezobetonska ter tesarska, krovska in kleparska dela. Za zidarska in železobetonska dela je bil najugodnejši ponudnik stavbno podjetje Just Ga-brijelčič iz Ljubljane, ki je bilo voljno prevzeti delo za 4,137.400 din. Za tesarska dela je bil najpovolj-nejši ponudnik Prva produktivna zadruga tesarskih mojstrov iz Ljubljane s ponudbo 329.700 din. Krovska dela je izdražil Karel Kocjan, krovski mojster iz Ljubljane za 208.300 din, kleparska dela pa Avgust Stuk iz Celja za 96.700 din. Ker daje potrebna denarna sredstva z.a zgraditev te gimmi* zije banovina, bo o licitaciji odločal ban dravske' banovine g. dr. Marko Natlačen. Ker je graditev gimnazije v Mariboru že izredno nujna, je upravičeno upanje, da bo g. ban licitacijo v najkrajšem času potrdil.
— Prometna nesreča motocikllsta. V nedeljo zvečer, dne 16. junija t. 1. je neznan motociklist .s sovozačem vozil od Dravograda v Maribor. Ob 21.15 sta med Breznom in Sv. Ožhaltom ob Dravi na ostrem cestnem ovinku v Javniku pri turbinski žagi veleposestnika g. Časa zaradi menda prenagle vožnje in nenadnega ostrega ovinka na precej padajoči cesti spodrsnila in padla. Sovozača je baje kar odpihnilo s sedeža., vozač je pa tudi zletel z motorja preko obcestne traverzne ograje IKid cesto. K sreči sta oba odnesla zdravo kožo.
po ebt&avi
*	Preteklo leto so na Jadranu naši ribiči ujeli (>299 ton rib. V letu 1959 je bilo v naših morskih vodah ujetih 6,299.802 kg rib v vrednosti 31,946.670 dinarjev. V letu 1958 so ujeli skupaj 8,0I5.6H8 kg rib v vrednosti 59 milijonov dinarjev, v letu 195" pa 7,l89.l5b kg v vrednosti 34,800.000 dinarjev. Naši ribiči imajo skupaj 6892 ribiških ladij vseh vrst, njihova tonu/a znašu 12.647 ton in so vredne 26 milijonov dinarjev. Vrednost raznovrstnega ribiškega orodja znaša 38 milijonov dinarjev. Z ribištvom se je v preteklem letu bavilo 21.525 oseb. Od tega je bilo poklicnih ribičev 2800. priložnostnih ribičev, pri katerih ribolov ni edini oziroma glavni [mklic, 17.264. športnih ribičev je bilo 1459. Vsak poklicni ribič zasluži 1550 dinarjev.
*	Moratorij za hotelsko industrijo zahtevajo zastopniki jugoslovanskih hotelirjev. V Belgrad so se odpeljali zastopniki hotelirjev iz Splita, Dubrovnika in Ljubljane. Obiskali bodo finančnega ministra dr šuteju in zahtevali moratorij z.a hotelsko industrijo ali pa druge učinkovite ukrepe, ki bodo .omogočili odlog plačevanja hotelskih dolgov, čeprav samo za letošnje leto. Hotelirji bodo izročili finančnemu ministru spomenico, v kateri je natančno obrazložen težavni položaj hotelske industrije, ki je bila od vseh najbolj prizadeta zaradi današnjega mednarodnega položaja. V spomenici navu-jujo tudi, da je bil razen dejstva, da letos inozemskih gostov sploh ni blizu, zabeležen tudi najmanjši obisk domačih gostov, kur ga pomnijo. Hotelirji zahtevajo hitri in kar najbolj učinkovite ukrepe, po katerih bi se dalo rešiti naše hotelirstvo iz težavnega položaja, v katerem se trenotno nahaja.
*	Lep uspeh madžarske umetniške razstave v Zagrebu. Poročali smo že, lu so madžarski umetniki priredili v Zagrebu svojo razstavo, ki je bila prav dobro obiskana Razstava je pokazala, na kakšnji višini je danes madžarsko slikarstvo Madžarski zastopniki so izrazili željo, da bi tudi hrvatski umetniki priredili svojo razstavo v Budimpešti Zu enkrat je sklenjeno, da bodo v Budimpešti razstavili kiparji iz vse Jugoslavije, šele po tej kiparski razstavi naj bi razstavili tudi hrvatski slikarji v Budimpešti.
*	Letošnja letina tobaka ne kaže slabo. Pridelovalcem tobaka v Hercegovini je država že začela izplačevati predujem na račun letošnjega pridelka in sicer do 10 odstotkov. Računajo, du Ih> letošnjega pridelka tobaka samo v Hercegovini za sto mili jonov dinarjev in bodo tako hercegovski pridelovalci tobaka dobili na račun okrog deset milijonov dinarjev.
*	Gosenice v slavonskih gozdovih. V gozdovih po Slavoniji so se pojavile ogromne množine gosenic, ki so uničile že velike komplekse go'zdov. Z neverjetno hitrostjo so zgrizle vse listje in brstje na drevesih, du so ostala le suha stebla. Velikansko škodo so gosenice naredile tudi nu poljih in v sadovnjakih.
Danes nepreklicno zadnjikrat
Ob 16., 19, in 21. uri
Kana Vitova in Lad. Bohač
Kino Union tel. 22-21
(eika filmska umetnina
Osemnajstletna
nepozabni češki 'Pni, si morale brezpogojno ogledati
— Salezijanski zavod Marijanišče v Veržcju. |
Sredi lepega Murskega polja se v zgodovinskem Irgu Veržeju pri Ljutomeru dviga zavod Marijanišče, ki je že tolikim gojencem prav domače nadomešča! za čas šolskih študij rodili krov. Saj tu salezijancl vzgajajo in poučujejo po zgledu in navodilu sv. Janeza Boska, ki je znal vlili in ohra» niti svojim zavodom blagodejno, zdravo ozračje domačnosti. Zavod sprejema v svojo gimnazijo, ki obsega prvih pel razredov, zdrave, dobre fante, predvsem tiste, ki čutijo veselje do duhovskega in redovnega poklica. Vsako lelo delajo izpite na realni gimnaziji v Murski Soboti. .Uspehi so nad vse zadovoljivi. L. 1910. je izid naslednji: od 120 dijakov je 21 odličnih. 62 prav dobrih, oslalo dobri razen 10 popravnih izpitov. Padel ni nobeden. Zavod omogoča študij tudi listini, ki radi kakršnega koli vzroka niso pravočasno začeli z učenjem, čutijo veselje do duhovskega poklica, a jim je radi starosti zaprla pol v javno gimnazijo. Me-sečnina je vkljub dobri oskrbi zelo zmerna. Prostora je za 120 gojencev. Prošnie je naslavljati na ravnateljstvo Marijanišča, p. Veržej.
Danes
II. del napetega kovbojsi<ega filma močnin sen/.acij in divjin pustolovščin _ _ •	_ ■■	| V gl. vloai popularni Bude Jone* os"elnik in pre-
l@Z0€C flBttOlVI ll ClGl Kania'eczlogla-nihbanditov na ameriškem zapadu
Kino SlOfla tel. 27-30
Ob 16.. 19. in 21. uri
I
—	Uprava Narod, gledališča ▼ Ljubljani sporoča p. n. občinstvu, da bo pevska preizkušnja tekmovalcev iz Ljubljane v soboto, dne 22. t. m. ob 16 popoldne. Za pevce, ki bodo prišli iz drugih krajev, pa v nedeljo, dne 23. t. m. na dan tekmovanja, ob 10 dopoldne in ob 16 popoldne. Opozarjamo, da k pevskim preizkušnjam občinstvo ne bo imelo dostopa, pač pa k večerni tekmi, za katero bodo od srede dalje vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v Operi po cenah od 30 din navzdol.
—	Članstvu SDZ. Zaradi uredbe o splošni prepovedi zborovanj sporočamo članom in članicam SDZ, da napovedanega počitniškega tabora SDZ v Ptuju od 5. do 12. julija t. 1. ne Ik>. Vplačane prijavnine l>odo zavodna vodstva vrnila ob pri-četku jesenskega pouka. — Zvezno vodstvo SDZ.
—	Obvestilo in vabilo. V torek. 2. julija 1940 je v Ribnem sestanek duhovnikov sošolcev, ki so zapustili ljubljansko bogoslovje leta 1899. Ob 10 sv. maša. Udeležbo sporočite župnemu uradu v Ribnem, p. Bled.
—	Razpis likovnih nagrad banske uprave. Zaradi pomanjkanja umetnin 7, motivi iz domače zgodovine razpisuje kralj, banska uprava nagrade v znesku 20.000 din za najboljše likovne umetnine, ki upodabljajo prizore iz slovenske zgodovine ali like važnih osebnosti iz politične ali kulturne zgodovine Slovencev. Za nagrade se Ivodo upoštevala 1" slikarska, plastična ali grafična dela. ki so nastala v dobi od 1. aprila 1940 do 31. marca 1941,
— Zelo lepo in ceneno Vam izdela vaše fotografije in povečava kr. dv dobavitelj drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Oifl. re«. S. br. 3IH7I/35. ——————————————- 1
—	Prodajte krmo vojaški oblasti! Iz naše banovine je bilo izvoženega mnogo sena, dočim vojska še nima dosli velikih zalog krme za živino. Zato opozarjamo, da vojaške oblasti kupujejo in plačujejo po najvišjih dnevnih cenah vse razpoložljive količine sena, slame, ovsa in koruze. Dolžnost vsakega je, da tako blago ponudi in proda prvenstveno zn vojne [>otrebe dravske divizije in šele potem zadosti naročilom drugih interesentov. Ponudbe za razpoložljive vagonske pošiljke stisnjenega sena ali slame je treba predložiti najbližji garniziji ali pa neposredno intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Blago je plačljivo na licu mesta takoj po prevzemu i>o cenah, ki niso nikakor nižje od cen. kakršne plačujejo drugi kupci.
*	Dve smrtni nesreči. Med postajuma Glino 111 Grednjanom je vlak povozil starca, ki se ni zmenil z.a signale. Starček je šel po progi in na veliko presenečenje strojevodja se ni zmenil zn piskanje lokomotive. Lokomotiva je zadela v starčka in ga vrgla deset metrov daleč. Prepeljali so ga takoj v lnilnišnico, kjer pa je umrl, lie du bi se zavedal Starček je osemdesetletni Stojali Djukovič, oče znanega glinskega obrtnika. Bil je popolnoma gluh in seveda ni mogel slišati signalov, nadejal se pa tudi ni, da bo ta hip privozil vlak. — Blizu Vinkovcev je brzi vlak Belgrad—Zagreb povozil I8lctnega Antona Andriča iz Ivanovca. Lokomotiva mu je zdrobila glavo in je bil takoj mrtev.
*	Obsojen upravitelj rudnika. Pred tremi leti se je v rudniku bavksita v širokem Bregu smrtno ponesrečil delavce Ivan Željko. Zasul ga je plaz zemlje. Zaradi te nesreče je bil obtožen upravitelj rudnika inž, Lučovnik. šele te dni je bila pred okrožnim sodiščem v Mostarju razprava in je sodišče obsodilo inž. Lnčovnikn 1111 šest mesecev strogega zapora, ker se je prepričalo, da je poslal delavec Zel.jko žrtev nepra-viliregu dela v rudniku.
*	Usoden lov na jazbece, štirje Glušiči iz Noršič selu so šli na lov na jazbece. Bili so to Mate, tvun, Juro in Martin Glu.šič. šli so zaporedoma, najprej Ivan. linto Juro, sledil 11111 je Muto, kj je imel puško obešeno na rami, da je molela cevka naprej. Martin je pa hodil po strani. Naenkrat se je Matetu sprožila puška in strel jc pogodil Jurota, ki je kmalu nato izdihnil. Zaradi tega se je te dni zagovarjal pred zagrebškim sodiščem Muto Glu.šič, ki gu je sodišči' obsodilo na pet mesecev zapora, pogojno za leto dni. Državni tožilec pa s to kaznijo ni bi! zadovoljen, ker se mu zdi premila, in je vložil pri/iv.
*	Po 17-letni robiji je užival svobodo samo par mesecev. V šibeniški bolnišnici je umrl Sti-pun Milkovič iz Šibenika, ki jc bil v Italiji obsojen 1111 dosmrtno ječo, pu je bil pozneje po-miloščen in je preživel v ječi 17 let. Milkovič je bil v tistem ča«u ha Reki Nekega večera je šel v krčmo nekega šibeničnna Tam ga je napadla družba desetih oseb. Milkovič je v silo-brutiu izvzlekel nož in do smrti ranil dva napadalca. V začetku letošnjega leta je bil izpuščen iz ječe in se jo vrnil v Šibenik, kjer ga pa ni nihče več mogel spoznati tako se je spremenil v ječi. Nn policiji v Šiheniku ga ni spoznal niti njegov bia« Ko so mu povedali, da je to njegov brat, ga je prisrčno objel. Za Milko-vičn se je zavzel neki njegov sorodnik, ki ga je podpiral Nedavno pa je Milkovič zbolel iu v bolnišnici umrl,
*	Dvoboj ljubosumnih deklet. Neki foto-gruf v Tctovu je pri lepem spolu zelo priljubljen ne samo zaradi svoje umetnosti, ampak tudi zato, ker je lep in postaven fant. Dolgo
Ljubljana, 19. junija
Gledališče
Drama: Sreda, 19. junija: »Ljubim te«. Red
Sreda. — Četrtek, 20. junija: »Ljutim te«. Red Četrtek. (Zaključek dramske sezone).
Opera: Sreda, 19. junija: »Werther«. Red A. Gostovanje Elze Karlovčeve, hrvatske mezzosopra-nistke in tenorista Josipa Gostiča. — Četrtek, 20. junija: »Werther«. Red Sreda. Gostovanje Elzc Karlovčeve in Josipa Gostiča. — Petek, 21. junija: »Carmen«. Premierski abonma.	v
Radio Ljubljana
Sreda, 19. junija. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Zvezde in zvezdniki (plošče)
—	12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Kvartet »Štirje fantje« — 14 Poročila — 18 Mladinska ura: a) Današnja mladina v šoli (g. prof. E. Boje), b) Malo telesne vzgoje (g. M. Zor) — 18.40 Družinske doklade v delavski mezdni politiki (g. dr. Ciril Zebot) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Uvod v prenos
—	20 Prenos iz ljubljanske opere v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. ravn. Vilko Ukmar), v II. odmoru: Napovedi, poročila.
Drugi
programi
Sreda, 19. junija; Belgrad; 20 Prenos opere — Zagreb; 20 Prenos opere iz Ljubljane — Bratislava: 19.40 Kono. z.ab. glasbe — Praga; 19.25 Koncertni valčki — Sofija: 18 Lahka in plesna glasba •— Beromiinster: 21 15 Duet: za gosli in violo — Budimpešta: 19.30 Verdijeva opera »Traviata« — Bukarešta: 22 Konc. bolgarske narodne glasbe — Stockholm-Hoerby: 19.30 Ork. in pevski koncert — Sottens; 19 15 Pisan drobiž, 20 Operetna glasba
Belgrajska kratkovalna postaja: YUA, YUB (49.18): 19.45 Poročila v slovenščini, YUF (19.69): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko, YUG (19.69): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
Prireditve in zabave
Tretja sklepna produkcija Glasbene akademije,
na katere sporedu so izključno skladbe za orgle, bo drevi ob pol 7 v Hubadovi dvorani. Nastopijo gojenci gg. mons. prof. Premrla in prof. Tomca. Četrta sklepna produkcija je določena za petek, 21. junija ob četrt na 7 z\ečer v veliki Filharmo-nični dvorani. Vstop k produkcijam je dovoljen proti nakupu sporeda, ki se dobi po 3 dinarje v knjigarni Glasbene Matice, pred pričetkom produkcije pa pri večerni blagajni.
Sestanki
Redni letni občni zbor Socialno-ekonomskega instituta v Ljubljani bo danes ob 18.15 v sejni dvorani Kmetijske zbornice, Gosposvetska c. 21. K udeležbi vabi odbor.
Lekarne
Nočnos lužbo imajo lekarne: mr. Leustek. Res-Ijeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Poizvedovanja
Izgubil je dne 18. junija okrog 9 Invalidsko protezo s pasom v Komenskega ulici invalid Do-bovšek Martin, Stožice 72.
časa se je spreha jal po promenadi s plavolaso Marico, dokler ga ni lepega dne čmolusa, temperamentna Stanojka pretentala, da je zapustil svojo prijateljico Marico. Odslej ga je bilo videti samo s Stanojko. Marica pa ni odnehala od svojih pravic in je fotografa stulno zasledovala. Junaški fotograf pa se ji je znal vedno izmakniti. Zgodilo pa se je. da jc morala Stanojka za nekaj dni odpotovati. Ko se je vrnila, je na svojo veliko jezo zvedela, da se je fotografa spet polastila plavola«a Marica. Nesrečen sluča j je hotel, da je Stanojka naletela na osovraženo pluvolasko v neki trgovini. Kakor dve divji mački sta pihali lepotici druga v drugo in iz rdeče namazanih, sladkih ustnic, se je vlila ploha nujgrših psovk. Sledile «o zaušnice, nakar sta obe zapustili trgovino in šli na cesto, kjer je bilo več prostora za nadaljevanje boja, ki je kmalu privabil množico radovednežev, Ko so pa videle, da gre za res, so se hitro umaknili, da ne. bi bilo treba pozneje pričati. Tudi povzročitelj tega dvoboja je prihitel, vendar pa pripovedujejo zlobni jeziki, da je z bliskovito hitrostjo spet izginil. Medtem sta pa Stanojka in Marica potegnili sončnike in začel se je hud boj. Kmalu je bil en sončnik zlomljen in na tleh je ležal tudi klobuček, nakar sta si skočili razkačeni bori-teljici v lase. Sledilo je še boksanje, ki pa je obe tako utrudilo, da sta krvavi in raztrgani zapustili bojišče.
Anekdota
Slavni ustanovitelj petrograjskega anatomskega muzeja profesor VVenzel Gruber ni bil nikdar v gledališču, dokler ga niso njegovi prijatelji peljali v opero.
Med predstavo je profesor neprestano godrnjal: »Neumnost! Smešna stvar! škodljivo ruzsipavanje moči!« V tem je stopila na oder plesalka Adela Grantzov in začela plesati Profesor je naenkrat utihnil in ni premaknil kukala od oči, Prijatelji so se norčevali: »Končno se je pa le zagledal!« Ko pa je plesalka končala, je dejal profesor anatomije Gruber: »Te mišice! Nekaj divnega! Škoda, da jih ne morem prepa riruti v laboratoriju.«
»Gospod, plinsko masko ste pozabili!«
m L1UBD4N4
Mineraloški zavod izticiliran
V ponedeljek je bila na tehničnem oddelku banske uprave prva licitacija za zgraditev poslopja zavoda za mineralogijo, za tehnično raziskavanje in izkoriščanje mineralov. Celokupni gradbeni stroški za ta vseučiliški zavod so proračunani na okrog 10 milij. din. Za sedaj so prišla na licitacijo težaška, zidarski, betonska in železobetonska dela ter kleparska dela in strelovodne naprave. Kljub temu, da v zadnjem času stavbeni podjetniki zaradi težkih razmer le neradi prihajajo na licitacije za nove zgradbe, je bila udeležba podjetnikov na tej licitaciji zadostna. Tako za zidarska kakor tudi kleparska dela so nastopili po trije podjetniki in ponudili svoje cene za izvršitev predpisanih del. Težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela so bila preračunana na 4,022.000 din. Najugodnejšo ponudbo je stavilo stavbeno podjetje Einil Tomaži? iz Ljubljane, ki je bilo voljno prevzeti ta dela za 3,900.700 din. Za kleparska dela in strelovodne naprave je znašal prora?un 306.500 din. Najugodnejši ponudnik je bilo kleparsko podjetje Jože Mihelčič iz Ljubljane, ki je stavilo ponudbo na 280 tiso? 900 din. Ker so ponudbe podjetnikov popolnoma povoljne, je prav verjetno, da bodo pristojna oblastva licitacijo potrdile, zaradi česar lahko pričakujemo, da bodo čez dober mesec dni že začeli s prvimi gradbenimi deli za mineraloški zavod.
Zavod za mineralogijo bo stal ob Aškerčevi in Snežniški ulici, torej nasproti poslopju stare fakultete. Bo to velika dvonadstropna zgradba, ki bo imela tri trakte, ki bodo stali drug na drugega pravokotno. Prvi bo ob Aškerčevi ulici, drugi ob Snežniški ulici, tretji pa bo šel od konca stavbe v Snežniški ulici vzporedno s traktom ob Aškerčevi ulici na dvorišče stavbišča. Glavni vhod bo z vogala na Aškerčevi ulici. V pritličju bo ob Aškerčevi ulici imel svoje prostore zavod za tehnično oplemenjevanje ekonomskih mineralov, kjer bo imel veliko predavalnico. Prav tam bo tudi prostorna lična avla, v zadnjem traktu pa bo šest laboratorijev istega zavoda. Jasno je, da ne bo manj-
kalo potrebnih pritiklin. Na vogalu ob Snežniški ulici bo tudi velik preizkuševalni jašek z dvigalom. Ob avli bo tudi glavno stopnišče, ki bo vodilo v vsa nadstiopja stavbe. V prvem nadstropju bo dobil svoje prostore ob Aškerčevi ulici zavod za transport gmot. Tam bo dobil učne prostore, risalnico, sobo za profesorja, docenta in asistenta ter kabinete za zbirke. V traktu v Snežniški ulici bo v prvem nadstropju zavod za izkoriščanje mineralov z učnimi prostori in zbirkami. Prnv tam bo tudi podobne prostore imel drugi oddelek tega zavoda. V dvoriščnem traktu bo imel svoje prostore zavod za iužinarstvo, kjer bo imel pet laboratorijev, mikroskopsko dvorano in profesorsko sobo. V drugem nadstropju bo v traktu ob Aškerčevi ulici zavod za jamomerstvo in geofizična raz-iskavanja. Imel bo dve veliki zbirki, veliko predavalnico, več sob za profesorje. Ob Snežniški ulici bo zavod za mineralogijo, petrografijo, geologijo in nauk o slojiščih. Segal bo tudi v dvoriščni irakt in bo imel laboratorije, dve veliki dvorani zbirk, veliko risalnico, učilnico, profesorske sobo in sobe za docente in asistente. Iz ravne strehe bo na vogalu dvoriščnega trakta in trakta ob Snežniški ulici gledala proti nebu velika kupola, v kateri se bo končala strojnica jaška z dvigalom, v kupoli sami pa bo še observatorij za astronomska opazovanja. Posebno zanimiva bo klet, kjer bodo laboratoriji zavoda za fužinarstvo, zavoda za oplemenilevanje kovin in zavoda za transport gmot. V kleti bo zgrajena tudi krožna proga za preizkuševanje transportnih sredstev. Proga bo šla pod vsemi tremi trakti in bo zvezana s posebnim predorom pod dvoriščem.
Dograditev vsega zavoda bo veljala v surovem okrog 5 milijonov dinarjev. Tu niso vštete instalacije, kakor centralna kurjava, vodovodna napeljava, električne instalacije in druge specialne opreme. S temi in s popolno dograditvijo bo veljal zavod okrog 8 milij. din. Popolnoma opremljen z vso potrebno opravo pa bo veljal verjetno nad 10 milij. din.
Novo kopališče v Koleziji
Stara, idilična Kolezija je zapuščena, ker je pač opešala, da ni več varna za razposajene kopalce. Čeprav vsa okolica ve, da ima mestna občina že prav lepe načrte mladega nadarjenega inž. arh. Marjana Tepine, ki so bili nagrajeni s prvo nagrado pri javnem natečaju za to kopališče, vendar se sosedje nc morejo ločiti od napol podrte, male in domače Kolezije. Oglašajo se tožbe, znkaj mestna občina vsaj za silo ne popravi razdejanega kopališča, da bi bilo kopanje vsaj nekaj časa še mogoče. Zvesti prijatelji Kolezije pač ne vedo, da se nagibajo stranice bazena in je nevarno za kopalce, hkrati bi bilo pa to popravilo za tako kratek čas tudi mnogo predrago, saj že letos mestna občina prične postavljati novo, veliko in res sodobno ljudsko kopališče.
Po nagrajenem osnutku inž. arh. Marjana , Tepine namreč sedaj mestni tehnični oddelek izdeluje podrobne načrte. ter, bo mogoče že v kratkem razpisati dela. Novo kopališče bo imelo normalen olimpijski bazen, 50 m dolg in 16 m širok, ki bo na zgornji strnili globok 60 cm, na spodn ji strani pa bo globina segla do 2.50 m, ker ne bo velike skakalnice, ki jo imamo že v kopališču SK Ilirije. V preprostih kabinah z omaricami in v družinskih kabinah bo toliko prostora, da se bo lahko v novi Koleziji kopalo, sončilo in igralo hkrati 750 vode, zraka in sonca željnih ljudi. Za otroke bo pa poseben bazen, namenjen tudi šolskemu plavan ju ter dolg in širok po 12.50 m. Poleg obeh bazenov bo pa veliko, z vsemi mogočimi pripravami opremljeno otroško igrišče, ki bo vedno odprto in otrokom na razpolago, čeprav ne bo kopalne sezone. Za odrasle bo pa prostor za balinanje in seveda neizogibni bufet. Prav tako pa bo imelo novo kopališče še vse druge potrebne pritikline, ki jih bomo opisali pri podrobnejšem orisu pozneje, ko prično novo kopališče graditi.
Nikogar naj ne moti, če letos še ni potekla pogodba s SK Planino, ki ima kopališče v najemu, saj ta pogodba jamči, da ne bo nobenih ovir in se z zidanjem lahko takoj prične, ko bodo načrti gotovi. Velika popravila nikakor ne bi bila ekonomična in bi pomenila zapravljanje javnega denarja, zato bodo pa stari prijatelji Kolezije gotovo radi potrpeli in veselo čakali, da sc zapuščena podrtija ogne novemu, prekrasnemu modernemu kopališču v Koleziji. Da pa ne bo niti najmanjše nevolje, jim smemo povedati še to, da bodo novo Kolezijo lahko
uživali takoj prihodnjo pomlad.
#
1 Matura na klasični gimnaziji. V včerajšnjem poročilu je pomotoma izpadlo ime Olge Trtnik, ki je opravila maturo brez ustnega izpita, torej z odliko.
I Rdeči križ nujno prosi! Skoraj v vsaki hiši in rodbini je nekaj odvišne posteljnine in perila, morda tudi obvezilnegn materiala. Vse
nabiralna dneva bosta v soboto 22. in v nedeljo 23. juniju t. I. Zato Vus nujno prosimo, da takoj doma pogledate, ako imule kaj odvišuega materialu, ki bi mogel služiti svojemu namenu. Če ga imate, javite nam v nušo pisarno, Gospo-svetska cesta 2-22, telefon 40-31, kdaj lahko pridemo po ta material, llvula Vum že vnaprej.
1 Rekorden obisk protiletalske zaščitno razstave je bil gotovo v nedeljo, ko so našteli 73,30 obiskovalcev in med njimi 0103 odraslih oseb. kar je najboljše znamenje, kako potrebna in zanimiva ter koristna je ta razstava za vse sloje mestnega in jKKleželskeua prebivalstva. Za mestni zaščitni urad, ki je to razstavo priredil, so velike številko obiska najlepše priznanje, prav tako pa tudi zaslužena pohvala za tovrstno ureditev razstave. Tudi še ves ta teden se bodo razni strokovnjaki potrudili z vsakemu razumljivimi besedami obiskovalcem razložiti vse, kar jih zanima in kar jim je najbolj potrebno. Med tem bodo pa obiskovalce privlačili tudi še zanimivi poskusi z »Antioginom«, zlasti pu umetna zameglitev, ki jo bomo v posebno velikem obsegu videli za slovo v nedeljo poiKildne, seveda pa tudi še med tednom. Vse obiskovalce pa še posebej opozarjamo, nai se po-služijo brezplačnih belordečih brošuric »Letalski napad — Varujmo sek, ki jih je za pouk vsega prebivalstva izdal mestni zaščitni urad.
1 Dr. Grebene zopet redno ordinira.
1 Kolo žen zadrugark obvešča članice, da obiščejo razstavo o obrambi pred napadi iz zraka na ljubljanskem velesejmu v četrtek, dne 21. t. m., Zbirališče ob pol 16 pred Velesejmom. Vstop prost. Žene zadrugarke, ne zamudite te prilike!
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
1 Motocikel je podrl raznašalca časopisov. Včeraj je okrog poldneva na Gosposvetsk: cesti v bližini gostilne Kmet po nesrečnem naključju zadel motociklist z motorjem v triinpetdesetletnega raznašalca časopisov Karla Borina. Motor je pahnil moža pa tleh s tolikšno silo, da je Borin dobil na glavi precej hude poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Ptuj
to potrebuje Rdeči križ za svoje sanitetne ustanove. Denarnih sredstev ima malo, zato je navezan na podporo od strani celokupnega prebivalstva dravske banovine. Dajte, preglejte svoje zaloge in darujte odvišne stvari Rdečemu križu! Prosimo!
1 Pododbor Rdečega križa v Ljubljani organizira po navodilih nadrejenih odborov tudi v Ljubljani zbirko posteljnine, telesnega perila, obvezil itd. za svoje sanitetne ustanove, ki jih mora za vsako eventualnost pripraviti. Glavna
Nedeljski nogomet. Na igrišču »SK Drave« v Ljudskem vrtu je bila v nedeljo nogometna tekma med domačo »SK Dravo« in mariborsko »,SK Slavijo«. Po zelo slabi in nezanimivi igri se je končala tekma 4:0 (0 : 0) v korist »SK Slavijo«, Igra je jMiteknla povečini v premoči gostov, ni pa pokazala nobenih posebnostih. Sodil je g. Murko precej dobro.
Nočno lekarniško službo ima do 2t. t. m. lekarna ;Pri zlatem jelenu« mr. ph. Leon Behr-bulk.
Umrla je v ptujski bolnišnici neznana starka, ki so jo našli v solioto popoldne na mestnem pokopališču nezavestno. IDoscdaj še niso mogli ugotoviti njene identitete. Naj počiva v miru!

Nevaren požar v mariborski tovarni
Maribor, 18. junija.
Danes ob pol 1 popoldne je po dobri navadi starih časov plat zvona oznanjal Mariboru in članom mariborske gasilske čete, da je v mestu izbruhnil požar. Takoj po prvih udarcih zvona so mariborski gasilci hiteli v svoje prostore na Koroški cesti in kmalu nato je gasilsko vozilo odbrzelo po mariborskih ulicah na krnj požara. Plameni so si za žrtev tokrat izbrali livarno in tovarno kovin v Mariboru, katere lastnik je g. Penggl. V posebnem oddelku te tovarne, v katerem izdelujejo izolirane cevi sistema Bergman, je nastal požar, V tem oddelku v posebni peči segrevajo smolo, v kateri prekuhavajo cevi, ki so izdelane iz posebne lepenke. Tn smola se je iz doslej neznanega vzroka vnela. Gasilci so z vso naglico energič-
no intervenirali in plamen v najkrajšem času zadušili. V samo peč in na ves oddelek, v katerem je bilo precej materiala, so namerili močan curek votle, ki je plamenom vzel moč in jih končno zadušil, je pa pri tem trpela tudi peč in materijol, ki je ves premočen in za na-daljno ujmrabo nemogoč. Na peči. strehi in uničenem materialu ima jxxljetje veliko škodo, ki znaša okoli 80.000 din, ki je pa krita z zavarovalnino. Mariborskim gasilcem vse priznan je, da so nn kraj jx>žara prihiteli z rekordno naglico. Nikakor pa Mariborčunom ne ugaja dejstvo, da se gasilci za njihovo dolžuost še vedno kličejo na tradicionalen način, ''' ' , . .' , . . i .» . . .. Čas bi bil, da se dela na novih alarmanih napravah pospešijo in dokončajo in tako v našo gasilsko službo uvedejo tudi v tem oziru sodobnejše metode.
m Avtobusno podjetje na progi Maribor— Gornja Radgona, Neki mariborski listi objavljajo poročilo, da je avtobusni promet na progi Maribor—Gornja Radgona ustavljen. Mestna podjetja nam na to vest sporočajo, da je promet na tej progi ukinilo le zasebno jxxljetie Lininger, avtobusi mestnih podjetij pa na tej progi do Murske Sobote obratujejo kakor doslej.
m Dijaški kuhinji v Mariboru je namesto venca na grob pokojne ge. J. Jakijeve g. dr. Fanin-ger daroval 100 dinarjev. Prof. Rudolf Rakuša pa je namesto venca pok. učitelju Francu Zaherlu daroval enako vsoto. Obema iskrena hvala 1
m Opozorilo vinogradnikom. Peronospora je pričela že v precejšni meri nastopati posebno v vinogradih, kjer se je pravočasno škropljenje opustilo. Deževno vreme zadnjih dni bo razvoj te bolezni zelo pospešilo, zaradi česar se vinogradniki opozarjajo, da izvršijo tretje škropljenje do 21. t. m. — Banovinski sadjarski in vinarski zavod v Mariboru.
Nemški pionirji, ki z mctalci ognja r. spadajo sovražni del utrdbe (bunker).
ni Dekliški krožek Maribor I ima danes ob sedmih zvečer v mali dvorani na Aleksandrovi cesti svoj redni sestanek. Udeležba za vse članice strogo obvezna.
m Gostovanje mariborskega gledališča. Dramski ansambl mariborskega gledališča je te dni priredil razne predstave na podeželju, tako pri Svetem Lovrencu na Pohorju, kjer so predvajali veseloigro Konto X. Narodno zavedni Šentlovrenčani so docela napolnili dvorano in navdušeno ploskali našim požrtvovalnim igralcem. V nedeljo pa je gostovala drama v Marenbergu. Tudi tukaj so igralci doživeli podoben triumf ter se Marenberžani kar niso mogli ločiti od igralcev, vendar so morali ti odpotovati v Ruše, kjer je v nabito polni dvorani predstava doživela ponovno priznanje. Ta gostovanja je organiziral režiser Milan Kosič in je treba požrtvovalnost naših igralcev pohvaliti.
m Zaradi vročine in žeje poginjojo prašiči. Včeraj je v Maribor prispel transport osem vagonov prašičev, ki so namenjeni v Nemčijo. Pri pregledu transporta so v Mariboru ugotovili, da je 30 prašičev bržkone od vročine in žeje poginilo. Cas bi bil, da bi se izvršili ukrepi, ki bi podobne primere, ki nam povročajo veliko škodo, preprečili. Na živino bi bilo treba pod kaznijo bolj paziti in zanjo lepše poskrbeli.
m Umrli so. V Tvorniški ulici 30 jo umrla 30 letna soproga trgovskega potnika Marija Dogša, na Pobrežju v Gajevi ulici 11 pa 72 letni zasebnik Anton Laurich, na Meljski cesti 0 pa 79letna zasebnica Elizabeta Stuber. Naj počivajo v miru, preostalim naše sožalje.
in Razne nezgode. S kolesa je padel 17 letni delavec Stanko Šergot od Sv. Miklavža ter se je poškodoval po obrazu in glavi, desno ključnico si je zlomil pri padcu s kolesa 23 letni Anton Mohorko iz Maribora. S floberotvko je ravnal tako nerodno, da si je obstrelil kazalec leve roke 20 letni skladiščnik Rudolf Šunko iz Nove vasi. Poštni služitelj Kajzovar Karel iz Bohove pri Unčah pa je pomotoma spil kozarec steklene vclde ter se je tudi on, kakor vsi ostali moral zateči v bolnišnico. Devet-indvajsetletnega delavca Leopolda Paluca iz Du-pleka pa je udaril njegov svak z motiko po levi roki tako močno, da mu jo je zlomil ter se je moral zateči na zdravljenje v bolnišnico.
m Nevurnegn tatu so aretirali. Studenški orožniki so aretirali Ivana Zunkoviča iz Limbuša, ki je bil že enkrat kaznovan zaradi tatvine, pa je bil iz kaznilnice odpuščen na pogojni odpust. Sedaj so ga orožniki zopet aretirali, ker je izvršil vlom v stanovanje posestnika Antona Jauka v Limbušu, kateremu je odnesei iz omare 700 dinarjev denarja. Posestnik Jauk je izjavil, da mu je v zadnjem času
zmanjkalo okoli 2000 dinarjev denarja in nekaj drugih predmetov, Žunkovič priznava le tatvino 700 dinarjev, vsa ostala dejanja pa odločno zanika. Preiskava bo še ugotovila, koliko je resnice na njegovih zagovorih. Ker =1 je Žunkovič v zadnjem času nabavil novo obleko in dvokolo. oblasti sumijo, da je Žunkovič v resnici izvršil tudi ostale tatvine.
m Sezona za tatove koles se jc pričela. S hodnika neke hiše na Meljski cesti je bilo ukradeno ekonomu Vrubiču iz Stoperc 1T>00 din vredno kolo znamke »Brenabor«. Šivilji Marti Obrehl pa je sunil neznani tat iz drugega nadstropja hiše na Aleksandrovi cesti 55 skoral novo žensko kolo znamke »Turnir«, vredno 1000 din.
m Kovaško nakovalo je bilo ukradeno iz neke nove stavbe v Dr Medvedovi ulici ključavničarskemu mojstru Karlu llitzlu. Nakovalo je vredno okoli 1000 dinarjev.
m Nehvaležnost je plačilo sveto. Krojaški pomočnik Franc Jug je bil v družbi nekega svojega prijatelja F. D. v neki gostilni na Aleksandrovi cesti ter je z njim popival. Ko se je Jug za trenutek odstranil iz lokala, je njegov prijatelj izrabil priliko ter izginil iz lokala, z njim pa tudi Jugov dežni plašč.
m Tudi dinamo svetilke niso varne. Z dvorišča kina Union v Cafovi ulici je neznan tat od-mnntiral lOvoltno dinamo svetilko s kolesa čevljarskega pomočnika .loška Greguroviča. Povzročil mu je s tem 200 din škode.
Celjske novice
c Opozarjamo na koncert znanega tenorista
Angela Jarca, ki bo jutri, v četrtek 20. junija ob pol devetih zvečer v mali dvorani Celjskega doma.
c Konferenca delegntov krojaških združenj iz Slovenije v Celju. V ponedeljek dopoldne so se sestali v hotelu »Pošta« delegati važnejših krojaških združenj iz Slovenije na konferenco, na kateri so premotrili položaj v svojih organzacijah in skušali doseči, da glede na nastali položaj podvza-niejo potrebne ukrepe zn enotno nastopanje v vseh življenjsko važnih vprašanjih te stroke. Konferenca je dosegla potrebno soglasje v pogledu sklepanja kolektivnih pogodb, ki naj bi bile glede na gotovo specialne potrebe te stroke docela enotne ter bi tudi glede mezd upoštevale interese skupnosti in enotnosti. Da se preprečijo nekatera dosedanja trenja, se je doseglo načelno soglasje v raznih specialnih vprašanjih, tako glede pomožnega osebja, določitve mezdnih razredov, vajenštva itd. Sklenilo so je med drugim tudi čim bolj pospeševati načelno odločbo upravnih oblasti o vprašanju plačevanja mezd onim pomočnikom, ki so na orožnih vajah večk-nt zaporedoma, kar občutno ogroža obstoj malih in srednjih obrtnikov. Konferenca je po štiri-urnem delu zaključila svoje delo v upanju, da bodo sprejeti sklepi v bodočnosti pokazali ugodne rezultate.
c Združenje avtobusnih podjetij dravske banovine v Ljubljani bo imelo v četrtek, 20. junija ob 10 dopoldne v Mestni posvetovalnici v Celju svoj redni letni občni zbor.
c Salezijanski mladinski dom v Gnberjih pri Celju sprejema za prihodnje šolsko leto prvo- in drugošolce celjske realne gimnazije in njenih klasičnih vzporednic. Vse informacije in navodila dobite pri vodstvu Salezijanskega mladinskega doma v Gaberjih.
c Srečke I. efektne loterije Legije koroških borcev dobite v podružnici »Slovenca« v Celju, Aleksandrov trg G (pred kolodvorom).
Uprava javne bolnišnice v Celju
proda pri upravi zastavljeno
zlatnino, pohištvo, porcelan, knjige.
Interesenti si morejo ogledati to predmeto vsak dan dopoldne pri upravi bolnišnice v Celju, kjer dobe tudi točne informacije.
c Mestno pogluvarstvo v Celju namerava nabaviti za stražnico mestne policijo posteljne vložke, napolnjene z morsko travo, za devet postelj in šest podzglavnikov. Ponudbe, kolekovane z 10 din, jo vložiti pri mestnem poglavarstvu v zaprtih ovojih z napisom »Ponudba za posteljne vložke mestni stražnici« do vključno 30. junija. Ponudbam je priložiti vzorce blaga in morske trave.
c V Zavodni št. 34 je umrla 79 letna občinska reva Jerič Marija. Naj v miru počiva!
c Pri delu je padel s stavbe zidar Košec Mihael iz Šmiklavža pri Škofji vasi in si zlomil desno roko nad zapestjem.
c Desno roko si je zlomila 12 letna Čretnik Marija iz Malega vrha pri Šmartnem ob Paki. Ko je hitela po cesti domov, je padla, nakar so jo morali prepeljati v celjsko bolnišnico.
Limbarska gora pri Moravčah
Običajni vsakoletni cerkveni romarski shod na nedeljo pred kresom bo tudi letos pri sv. Valentinu na Limbarski gori. Letos bo padla ta nedelja na 23. junij. Cerkveno ojiravilo bo sledeče: Na predvečer v soboto bodo ob 7 zvečer litanije in pridiga Dve uri prej, to je ob 5 |>o-poldne, se začne spovedovanje romarjev. V nedeljo zjutraj bodo sv., maše ob 4 30. 5.30 in ob tO. Ob 5.30 in tO bo tudi pridiga. Oba dneva bo dovolj spovednikov na raz.polaec za prejem sv. zakramentov. Cerkev sv Valentina je stara in dobro obiskovana romarska božja ]>ot, ki stoji na 768 m visoki I.imbarski gori Obiskovalcu se nudi obširen in zelo lep razgied. Zveza ugodna z avtobusi, posebno na progi Ljubiiann-Celje (postajališče Tavčarjeva ul ). Železniški postaji, iz katerih vodi najbližja pešpot, sta Kresnice ali Jevnica, odkoder je najbližje na l.imbarsko goro, so: Krašnjn, Spodnje Loke in Blagovica. Iz Sp Lok do vrha jc 40 minut pešhoje. Romarji in turisti, vabljeni!
Kranj
Nesreča pri delu. Pri gradnji ceste Naklo-Kranj se je ponesrečil 18letn: delavec Murgelj Franc. Pn kopanju gramoza v jami ga je zasulo in je dobil nevarne poškodbe pn glavi in životu. Poklican je bil kranjski rezilni avto, ki je ponesrečenca takoj prepeljal v ljubljansko splošno bolnico,
Brežice
Odbor Podružnice Slovenskega čebelarskega društva Brežice in okolica sc najprisrčnejc zahvaljuje banski upravi dravske banovine za podeljeno podporo k nabav; čebeiarskrga orodja. — Enako tudi g. Josipu Lesarju, notarju in lian. svetniku v Brežicah, ki nam jc nadvse naklonjen. — Odbor.
KULTURNI OBZORNIK
Massencf: Werther
z gostoma Karlovčevo in Gostičem
V	soboto smo doživeli izvrstno predstavo, morda najboljšo v letošnji sezoni, pa ae morda le zaradi dveh odličnih gostov; vsi so se igralsko in pevsko res potrudili z orkestrom in dirigentom vred, da je predstava zapustila vtis visoko kvalitetne reprodukcije; obenem nas je prepričala o možnosti resnejše poglobitve v celotni interpretaciji, kakršna je svoječasno že dvigala naše tovrstno prizadevanje na visoko stopnjo operne umetnosti.
V	vlogi Šarlote je v našem gledališču prvič nastopila gilč. Klza Karlovac iz Splita, ki nas je prijetno iznenadila. Predvsem je pogodila značaj svoje junakinje; svojo igro je znala vzdržati od početka do konca na odgovarjajoči psihološki bazi. Mirna igra je bila v popolnem skladu z lirično dramo ter ni silila preko danih meja, dasi bi ta vloga povprečnega igralca kaj rada zavedla v teatralno pretiravanje. Vendar smo na nekaterih mestih pogrešali odtenkov notranjega dogajanja, ki se kaže v naj-tankočutnejšem mimičnein izrazu. Zlasti la izrazito lirična vloga zahteva to, ker ima gledalec drugače vtis nekake stagnacije. Zaradi tega pa ostra kretnja, ki ima v razvoju drame sicer svojo upravičenost, pa v igri iste manjka z ozirom na prej zamujeno — v prejšnjem smislu omenjeno — manično izražanje, Toda to ne izvira iz nemožnosti doživljanja njene junakinje; v teh nedostatkih, ki zahtevajo že do kraja izdelanega igralca, vidim le njeno odrsko ne-rutiniranost iu bo te na videz malenkosti, za celoten vtis pa občutne pomanjkljivosti v kratkem doprinesla. Kajti v osnovi je bila igra vendarle prav dobra; višek je dosegla v drugi polovici tretje slike in pa v zadnji.
Kot pevko jo odlikuje lepo barvani glas in njegova izvanredna prodornost, ki napolni ves prostor in se niti v fortissimih orkestra ne izgubi. Zlasti lepe so njene nižine. Petje izkazuje precejšne poznanje pevske tehnike, toda zdi se mi, da bi ob nekoliko novejše dognanih pevsko-tehničnih principih glasovno še mnogo pridobila in to kljub temu, da že zdaj kaže visoke odlike. V višini je občutiti še nekoliko rahle krčevitosti. Pri fraziranju pa nekoliko moti včasih nepravilna vezava konzonantov z naslednjimi zlogi: ton sloni na vokalih, konzonante pa je treba trenutno zvezali z naslednjim zlogom in ton takoj opreti na vokal, sicer nujno nastane občuten zvočni premor, ki prekine niuzikalno črto in učinkuje neestetsko. Ta manira ima po navadi svoj izvor v stremljenju za dramatskimi učinki, kar pa ni vedno na mestu; muzika zahteva svoje estetske norme, preko katerih ni mogoče in jih tudi še tako dobra igra ne more nadomestiti. V celoti pa je kultura glasbenega izražanja visoka; podpirajo jo zgoraj omenjene sposobnosti, zato je nudila močan
vtis zlasti v tretji sliki, kjer je njena glasbena obli-kovnost dosegla višek. V tej sceni je pokazala prav dobre pogoje, da se razvije v še večjo igralko, predvsem pa v jievko eniineiitnega formata. Njen nastop ie dal slutiti močno osebnost; v kratkem se bo znala orientirati ter uveljaviti vse razpoložljive sposobnosti, ki obetajo nudili izvanredno umetniško poustvarjalno silo. Njen nastop je pojiolnoma uspel; iz njega je zazrcalila velika resnost do dela.
Najtežjo nalogo je pač imel g. Gostič kot Wer-ther, ki pa jo je igralsko in pevsko izvanredno dobro izpeljal. Po tej predstavi sodeč mu gre po pravici prvo mesto v smislu umetniškega pojmovanja, ki mu daje značaj dozorelega umetnika. V tej vlogi so prišle do izraza vse pevsko-tehnične pridobitve. Kdor namreč ve, kaj se pravi preiti iz for-tissiina v visokih legah v neprisiljen, miren ton v mezzoforte srednje lege, kjer mu zveni V krasnem voix mixte in če upošteva pri tem, da ima za seboj že poldrugo uro efektivnega dela na odru, mora priznati, da je pevec izvanrednih zmožnosti, velikega znanja, pridnosti in resnosti. Smisel za glasbeno interpretacijo je pokazal v takem vzponu, da je glasbeni učinek nudil visoke estetske vrednosti v vsem blesku in notranji prodornosti umetnine. To je menda njegova najboljša igralska in pevska vloga. Da bi še v višinah omilil krčevito prijemanje tona, kar bi se gotovo dalo odpraviti s pravilno orientacijo v dihalni funkciji, bi imeli tudi tehnično brezhibno tenorsko kapaciteto, ki bi jo še bolj uva-ževal muzikalni svet.
Alberta je pel g. Dolničar, ki je bil igralsko dober. Pevsko pa je v višinah kazal utrujenost. Pri njegovi interpretaciji pogrešamo večje dinamične pažnje, kajti brez te ni mogoče frazi dati popolnega muzikalnega obraza. Zato zapusti njegovo petje suh vtis. Dane glasovne zmožnosti, ritmična preciznost ter čista intonacija, ki ga odlikujejo, ne zadostujejo za popolnejši učinek. — Gospa Ribičeva je prav lepo izvršila svojo nalogo kot Zofija. Njena iskrena igra je prepričevalno učinkovala. Prav tako je njena pevska stran zadovoljila. Sodnika nam je lepo predstavil g. Zupan. — G. Kristančič kot Schmidt je pokazal smisel za igro in tudi dokaj dobro zapel. — Njegov tovariš Johann je bil g. Perko.
Dirigiral je g. A. Neffat z velikim smislom za interpretacijo te čudovito lepe lirične umetnine. Pa tudi orkester je to pot izvanredno dobro muzi-ciral. Sploh je predstava izpričala možnost napredka, ki pa izhaja le iz resnega prizadevanja vsakega poedinca. — Delo je režiral g. Zupan zadovoljivo.
sil.
li. sklepna produkcija $redn;e glasbene šole
Druga sklepna produkcija Sr. gl. šole je predstavila mnogo novih mladih moči, ki so 6trumno namerili 6voj korak v hram glasbene umetnosti in si zato skrbno pridobivajo tehničnega znanja, ki jim omogoča čim globokeje prodreti v tajne glasbenih dogajanj. Številne skladbe, pripadajoče različnim stilnim dobam, so posameznim izvajalcem nudile dovolj prilike, da so mogli izpričati, koliko so umetnino notranje izčrpno dojeli in jo znali poslušalcem tudi pravilno prikazati. V splošnem jih pri tovrstnih nastopih bolj zajame zunanja stran, kar je povsem razumljivo — vendar nam notranje premišljeno podajanje mladega umetnika čimbolj približa. _
V	pevskem oddelku so nastopili: Godina Lidija — z dvema opernima samospevima — začetno z malo tremo, polagoma z naravno sproščenostjo, ki jc pokazala lep, prožen glas, ki ga obdelava vešča učiteljeva roka. Jančar Angela je nastopila s polnim žametasto pobarvanim glasom in hkrati s em;.6elno občutenim prednašanjem.
Toplega aplavza je bila deležna Pavla Frlan, ki je pela z zanosom, čeprav ji je bil glas še nekam
zastrt.	, , .
To se je stopnjevalo še pri Nadi Stritar, ki je nastrojenje obeh pesmi točno pogodila in jih krasno prikazala. Lahkota in izdelanost glasu pričata o dobri šoli.
V	instrumentalnem oddelku so nastopili;
Spet Erika, ki je pri dveh Regerjevih skladbah zlasti line dinamične vzpone uveljavila.
Mala Grobming Mirjana je istotako lep smisel
za prednašanje pokazala. Posebno zanimanje sta vzbudili Grutzmacherjeva: Posvetilna pesem za 4 čela (op. 65) in Pcpperjev: Requiem: za 3 cela in klav;r (op 11). Ta sestava ni kdovekaj pogostna. Prva je v splošnem zvenela nekam enolično, čeprav so vsi sodelujoči brezhibno izvežbanost pokazali, v drugi so se pa mogli bolj uveljavit, zlasti še s smiselnim fraziranjem.
Mali Ozim Igor se je postavil z dobro informacijo in solidno tehniko, nedostaja mu pa še tonov-ske širine.
Bachovega preludija in fuge v d-molu se je lotila Kruljc Steika in je dobro stilne posebnosti po-
S°dOperman Lidiji se je bolj posrečila Smetanova:
Poetična polka, dočm jc bil Chopinov: Preludi) v Des-duru malo razvlečen,	_
Prav dobre tehnične vrline je pokazala Prinčic Milena, v obeh skladbah: V cerkvi in v »Romantičnem valčku«. Obe zložbi D. de Severac.
Tud: Legata Leopolda v Malem Paganini-ju (op 8) ^ožil Rihovsky — ne smemo pozabiti.
' Kot nalašč za zaključek so bili: Tango Scher-zo, Zvončki - (zložil Martinu) - v klavirskijz-vedbi Hedvike Bajdetove. Skladbe, ki so ritmično težko izvedljive, so bile odlično podane in so v celotni program prinesle mnogo svežosti in ogn)a.
Klavirski spremljevalci so bili tu pa tam malo presamosvoji in deloma izpadli iz celotnega okvirja.
Sicer je pa večer dosegel svoj namen. —o—
v 19. stoletiu in je tudi predaval (1. 1930) na kalifornijski univerzi. Po vojni je izdal vrsto esejev, ocen in potopisov po angleški Ameriki.
»Maestrale«, tak naslov bo imela nova revija, ki bo še ta mesec izšla v Rimu. Njen namen je dati svoje stolpce na razpolago liričnim pesnikom vseh stremljenj. Zbirala in< ocenjevala bo tudi vse, kar bo novega v liriki iz inozemstva Ustanovitelji (Giuseppe Agnino, Luigi Volpicelli, Adriano Gran-de) pravijo, da hočejo kritično ocenjevati najbolj žive pojave kulturnega življenja in dokazati, da ne more nič ubiti duha poezije ter da je treba vedno verjeti, tudi v teh časih, v duhovne sile italijanske skupnosti, — Hvalevredni naporil
Enciklopedija za otroke. V Italiji se je zadnji dve leti silno močno vzbudil pokret za otroško slovstvo. Vzgojevatelji in pisatelji iščejo nova in prava pota. V maju so imeli v ta namen posebna zborovanja. Odločno pot je ubrala založba Utet, ki izdaja »11 tesoro del ragazzo italiano« (Zaklad italijanskega otroka). To je prava, bogato slikana enciklopedija v osmih velikih (velika 8 a) zvezkih po 800 strani vsak. Žal, da ima ta velika slikanica veliko hibo, ker je zaradi ogromne cene (c. L 800) za večino otrok res le bajni zaklad.
Študij preporoda. Še vedno gori v vodilni plasti italijanskih kulturnih tvorcev živ ogenj ljubezni do duhovnega ustvarjanja — kljub grozečemu pohodu v golo snovnost nekaterih. Nov dokaz temu je ustanovitev Narodnega središča za študij preporoda (Cenlro Nazionale di studi sul Rinascimento) s sedežem v Firenzi. Ustanova — kakor že dve sestrski, to je ena za proučevanje srednjega veka in druga za humanizem — je od države bogato podprta. Njen ravnatelj pa je znani vodilni katoliški pisatelj Gio-vanni Papini.
Novi kulturni hram izdaja tudi obzornik »Preporodi (11 Rinascimento) in ima v prvem načrtu izdaje iz italijanske renesančne dobe, ki jo omejujejo z dvema vrhovoma: Francescom Petrarco (1304 do 1374) in Michelangelom (1475—1564). Natisnili bodo med drugim: »Poezije« Julijana de Medici, »Pisma« Lorenza Medici Michelangelu, Papini bo o njem zbral življenjepis v luči tedanjih pisateljev, izšli bodo komentarji Eneja Silvija Piccolominija, tudi v naš razvoj posegajočega poznejšega papeža Pija II.
Imenovanje Papinija za osrednjo osebo te kulturne ustanove kaže, da bo raziskovanje in pravilno ocenjevanje italijanske renesance šlo pravo pot, t. j., da se ne bo skušalo dati renesanci — ki je med drugimi vrednotami dokončno uveljavila jezik ljudstva kot pravi narodni italijanski jezik — napačne vrednote. Namreč, da ni srednji vek, ta »ob-skurna-verska doba«, kulturno nič pomenil za narodov razvoj in da je šele renesanca moralo prinesti vse kulturne in duhovne dobrine. Tako podtikanje kulturnega antagonizma renesanci napram srednjemu veku se tudi pri nas rado javlja v škodo pravemu vrednotenju zgodovinsko - kulturnih dob. Italijani učijo, kako je treba tako raziskovanje nastaviti.
Pri isti založbi so pričeli tiskati tudi »zelenec, »sinje«, »rdeče« in »sive« knjižice. To so v poljudni obliki in lepi opremi in poceni »knjige za vse«, in sicer po vrsti kol zgoraj: zgodovina, potopis, pripovedni spis, poljudno znanstvo. Pripominjamo, da je Mondadori ena največjih založb in se ne obotavlja vreči na trg poljudne, ljudske knjižnice — razumljive n dosegljive vsakomur.	R. B.
Sovražno letališče, ki so ga nemške letalske bombe povsem uničile.
Iz katoliških misijonov
0 milijonih na severu Kanade
V Gypumville, na končni postaji železniške proge, ki poteka med jezeroma Manitoba in Winni-peg in vodi še kakih 300 km severozahodno od Winnipega, je že 20 let katoliška, poljska kolonija, kamor je le zdaj pa zdaj, po dolgih presledkih prišel kak duhovnik. Zdaj pa so ondi sezidali majhno cerkev in jo posvetili sv. Tereziji od Deteta Jezusa.
Pol stoletja misijonski škof v Južni Afriki
Nedavno je na Irskem umrl misijonski škof Hugh Mac Sherry, bivši apostolski vikar v Portu Elizabeth. Z njim je umrla osebnsot, ki je bila tesno povezana z južnoafriškim katoliškim življenjem. Ko je rajni misijonski škof nastopil svojo službo, je bila Južna Afrika tik pred izbruhom mogočnega prevrata. Odkritje diamantnih pokrajin pri Kim-berleyu in zlatih rudnikov pri Johannisburgu je povzročilo industrijski prevrat prve vrste. Msgr. Mac Sherry je doživel ves razvoj burskih vojska, ki se jih je udeležil kot kurat, in ludi novo ustavo Južnoafriške Unije kot dominiona, kakor je bilo določeno v vvestminstrskein statutu 1. 1938. Mimo te politične spremembe pa se je izvršil tudi v verskem življenju velik preobrat. Nizozemci, ki so imeli prej zasedeno Južno Afriko, ko bili trdovratni kal-vinci, ki niso katoliškim duhovnikom niti dovolili pristajati v Kapštadtu. Katoliški misijoni so imeli
dolgo samo v tistih krogih uspeh, ki so govorili angleško. Prvi misijonarji, ki so prišli v Južno Afriko, so bili večidel irskega rodu. Prvega južnoafriškega škola je imenoval papež Gregor XVI. za tisli del dežele, kjer so vladali Angleži Ko je msgr. Mac Sherry prišel v Južno Afriko ,je bila katoliška cerkev v obeh provincah Kapland in Natal že trdno zasidrana. V državi Oranje in v Transvaalu so padle ovire, ki so jih Buri povzročili zoper katoliški misijon šele takrat, ko je industrijska revolucija spremenila tudi sestavo prebivalstva obeh burskih republik. To so bili »Uitlanderji«, ki so prinesli katoliško vero v deželo. Kmalu se je katoliška vera utrdila tudi pri zamorcih Južne Afrike. Med Zulukafri v Natalu so delovali posebno marianhillski patri, medtem ko so med zamorci Ba-suto misijonarili patri oblatov.
Spreobrnjenje med Jakobiti na Malabarju
Pred 10. leti ni bilo v indijskem mestu Tiru-valli niti enega katoličana. Zdaj berejo vsak dan sv. mašo na 7 krajih v mestu in mnogo ljudstva, katoličanov in nekatoličanov prisostvuje sv. maši. Pristojne osebnosti prirejajo zmeraj več predavanj, verskih govorov in javnih molitev, da bi čim hitreje dosegli združenje s sirijskimi kristjan iMala-barja. Poznavalci cerkvenih razmer upajo, da bodo v najkrajšem času doseženi veliki tozadevni uspehi.
ŠPORT
športni drobiž z doma in od drugod
Drobiž iz italijanske kulturne kronike
Akademik Cecchi. Namesto italijanskega akademika pisatelja Lucia D'Ambra ie izvol,en, Emil Cecchi. Novi »nesmrtnih« je zanimiv PO ^p kul-turni rasti. S Papini em in pesnikom Soffici )e ku-moval literarnemu pokretu okoli lista »Voce«.
Pozneje se je posvetil časnikarstvu in predvsem lozneie se)e p y ^	nn7navatelj antfle-
S'°iketf^"slovstva. Šoissl i« tudi niedovo zgodovino čevalnostjo res odmikajo od teh žalostnih časov.
Za te dni je posebnost pasaža, znana Kosova razstavljalnica likovne umetnosti. Razstavni okus nam nudi Koželja Maksa slike, najlepše motive in najznačilnejše odrise naših planin od Skute do Martuljka, od idiličnih kotov Kamniške Bistrice do romantike Razora, Prisojnika itd. Človek sc nehote ustavi ob teh slikah, ki ga s svojo prepri-
BSK : Venus 3 i 0 (1:0). Včeraj popoldne je bila v Belgradu prva tekma za mali srednjeevropski pokal. Igral je BSK proti drugemu romunskemu zastopniku Venusu. Za tekmo ni vladalo posebno zanimanje in jo je gledalo komaj 3000 ljudi. Že takoj v začetku igre je leva zveza Venusa Bodola v dvoboju z Božovičem za žogo padel tako nerodno, da si je zlomil ključno kost. Bodolo so takoj prenesli v bolnišnico, Venus pa je igral vso tekmo le z desetimi igralci. Prvi gol je po lepi kombinaciji Ma-nola-Božovič-Valjarevič padel v 12. minuti. Gol je dal Valjarevič. V drugem polčasu je v 18. minuti Nikolič zabil drugi gol, tretji gol pa Glišovič v 25. minuti. V prvem polčasu je dal BSK precej povprečno igro. Razgibal se je šele v drugem polčasu. Romun: so kljub porazu pustili dober vtis in so zlasti dobro igrali v obrambnem pogledu. Tekmo je sodil madžarski sodnik Ujvari.
Dosedanji državni nogometni prvaki so bili doslej sledeči klubi: leta 1922-23 »Gradjanski«, Zagreb; 1923-24 »Jugoslaviqa«, Belgrad; 1024-25 »Jugoslavija«, Belgrad; 1925-26 »Gradjanski«, Zagreb; 1926-27 »Hajduk«, Split; 1927-28 »Gradjanski«, Zagreb; 1928-29 »Hajduk«, Split; 1930-31 »Concordia«, Zagreb; 1931-32 »Concordia«, Zagreb; 1932-33 BSK, 1933-34 ni bilo končano; 1934-35 BSK, Belgrad; 1935-36 BSK Belgrad; 1936-37 »Gradjanski«, Zagreb; 1937-38 »Hašk«, Zagreb; 1938-39 BSK Belgrad; 1939-40 »Gradjanski«, Zagrek
Tekme za mali srednjeevropski nogometni pokal. Takoj po končanem državnem nogometnem prvenstvu Jugoslavije 6e že začno tekme za tako imenovani mali srednjeevropski pokal. Od znamenitih tekem za srednjeevropski pokal je v današnjih časih ostal le okrnjen turnir nogometni, ki se ga udeležujejo po trije najboljši klubi iz Jugoslavije in Madžarske in pa dva kluba iz Romunije. Prva tekma med BSKom in Venusom (Bukarešta) je bila predvčerajšnjim. Danes igrajo: v Zagrebu Gradjanski in Ujpest (Budimpešta), v Sarajevu pa Slavija in Ferencvaros (Budimpešta). — Povračilne tekme bodo po nasledniem sporedu: v 6oboto, 22. jur.ija, v Budimpešti Ujpest : Gradjanski, v Bukarešti pa Rapid : Hungaria (Budimpešta). — V nedeljo, 23. junija, v Budimpešti: Slavija: Ferencvaros, v Bukarešti pa Venus : BSK.
Izločilne tekme za sestavo atletske reprezentance za dvoboj proti Madžarski tudi v Zagrebu niso prinesle kakšnih posebno dobrih rezultatov. Veliko presenečenje pa je napravil mladi, komaj 16 letni Haškov junior Šimonovič, ki je v troskoku dosegel prav lepo daljavo 13.60 m. Ta talentrani skakalec je imel skoraj vse skoke nad 13.30 m. Ostali rezultati pa so bili naslednji:	,
Tek na 100 m preko zaprek; Hanžekovič (Concordia) 16.3 sek.
Tek na 400 m: Rohm (Hašk) 54 sek.
Tek na 5000 m: Ftass (Hašk) 16,26.2.
Met diska; Čurčič (Concordia) 42,70 m.
Skok v višino: Abramovič (Hašk) 175 cm.
Skok v daljavo: Mar. Urbič (Marathon) 6,92 m.
Skok s palico: Ivanuš (Železničar) 3,40 m.
Veliki estonski metalec krogle, Aleksander Kreek, je dokazal, da je letos že v lepi formi. Kreek je vrgel kroglo v seriji 15.12, 16,28, 15.67, 16,14 in 15,87 m Kreek bi bil rad podrl svoj lanskoletni rekord 16,40 m, to pa se mu še ni posrečilo. Razen tega se je udeležil tudi tekmovanja v metu diska. Pri tem je zaznamoval naslednje mete: 41, 45,78, 43 42, 50,45 in 43 m. Celo v metanju kopja se je poskusil, pri tem pa ni prišel dalj kakor na 50.30m No, konec koncco tudi to ni nobena slaba znamka, kajne?
Kot letalski podčastnik je padel 25 letni nemški smučar na dolge proge, Leonhard Bach iz Sont-hofena. Bach je imel pri Fisinih tekmah v Zakopanih na drugi progi najboljši čas, 61 1. 1939 osvojil prvenstvo Allgaria in bavarsko smuško prvenstvo, bil tudi preteklo zimo v štafeti ter 6i priboril sedmo mesto pri tekmovanju za nemško smučarsko prvenstvo.
Italijansko prvenstvo v hockeyju na travi je
končano. Teh tekem se je udeležilo šest moštev, med njimi štir;e vseučiliški klubi. Iz 10 tekem 6i je GUF Genua osvojila največ, 17 točk. SS Sertam, Milan, ji sledi s 16 točkami.
Iz mednarodne nogometne zveze. Na predlog mednarodne nogometne zveze (FIFA) letošnjega zasedanja »International Football Board« (najvišja instanca za pravila) ne bo. Prvotno je bilo to zasedanje sklicano za London. — O bivanju posameznih članov eksekutivnega odbora FIFe ima generalno tajništvo v Ziirichu zelo zanimive podatke. Predsednik Jules Rimet je nekje v Franciji, podpredsednik Seeldrayeis (Belgija) se namerava v nekaj dneh odpeljati v Amerko, Maura (Italija) je bil mobiliziran. Norvežan Eye je v Oslu, s Holandcem Lot-syjem pa bodo prihodne dni poskušali priti v stik. Ostali člani izvršilnega odbora FIFe pa so večidel na svojih stalnih bivališčih.
Italijansko prvenstvo v bantamski kategoriji. Gino Cattaneo, ki je pred leti mnogo nastopal tudi po raznih evropskih mestih, je danes italijanski in evropski prvak v bantamski kategoriji. Zadnjič je moral braniti svoj ponosni naslov v zgomjeitalijan-skem mestu Bergamu. Ta naslov je branil popolnoma uspešno v boju z domačinom Luttijem. Cattaneo je šest od desetih rund, na kolikor je bil boj. dogovorjen, odločil v svoj prid ter visoko zmagal po točkah.
Uspela atletska prireditev ASK Gorenjca
Alpinsko-sportni klub »Gorenjec« je priredil 15 junija t. 1. popoldne ob 4 klubski miting, na katerem so bili doseženi klub slabemu vremenu dobri rezultati
Tek na 1000 m: 1. Bertoncelj Jože 3.13.5, 2. Novak Atmar 3,15; skok v daljavo; 1. Bertoncelj Jože 5.32, 2. Miceli Leon 5.13; met krogle: 1. Mi-celi Leon 10.75, 2, Torkar Rado 10.53; met diska: 1 Bertoncelj Jože 30.86: met kopja 1. Miceli Leon 34, 2. Bertoncelj Jože 32.77
Tek na 100 m: 1. Malej Tine 12.8, 2. Markež Ivan 12.8, 3. Ahac Rudi 13; skok v daljavo: 1. Malej Tine 5 85 m, 2. Markež Ivan 5.32 m; met krogle:
1	2van Jože 10.68 m, 2. Malei Tine 10.35 m, 3. Ahac Rudi 9 60 m; met diska: 1. Ahac Rudi 31.35,
2	Ž van Jože 30.36, 3. Praček Ciril 43.40m: met kopja; 1. Praček Ciril 43.40, 2. Malej Tine 36.95, 3. Ahac Rud: 33.75 m.
Mitinga se ie ugeležilo 20 članov.
Pokalni turnir SK Slavije
pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena
Turnir bo 23. junija dopoldne in popoldne na igrišču SK Mladike na Kodeljevem. Sodelovali bodo Jugoslavija iz Celja, Litija iz Litije Mladika in prireditelj Dopoldne nastopijo sledeči pari: ob 10: Jugoslavija (Celje) • Slavija, ob 11: Litija : Mladika. Popoldne pa ob 15: premaga"'-'«, ob 16.30 zmagovalca.

Stolnica v Tunisu.
Litija
G. Kračman Anton — 90letnik. Letos bi imeli pri nas kar tri 90letnike. Ga. Helena Bevk je umrla en mesec pred svojo 90letnico, katere se je tako prisrčno veselila, pa jo jc zn svoj god že obhajala v nebesih. Dva 90letnika sta pa le šc ostala, dva očuka nove dobe: to sta /ajc Franc, ki bo 2. oktobra izpolnil 90. leto, drugi pa jc g Kračman Anton, ki je 5. junija izpolnil svoje 90. leto. /a svoju leta še kar čil in zdrav v družbi svoje skrbne /euke ge. I' ran-čiške. ki jc tudi že izpolnila svoj 85. rojstni dan. V miru uživa svoj zasluženi pokoj kot bivši c. kr. ječar Sin major Kračman je že v večnosti, hčerka je pa upokojena učiteljica. Je zvest čita tel j »Slovenca«, ki ga ima že nad 50 let naročenega. Nobenega 1. pelka ga ne man jka pri mizi Gospodovi. Kot Fileinon in Bavcis prihajata oba starčka v cerkev iskat tolažbe in moči za svoja stara leta. kateru preživljata v v pravi in resnični zakonski zvestobi, Bog jima daj dočakati še višje obletnice!
Kužno znamenje, pa ni kužno znamenje, samo obliko ima radi praktičnosti Pred več leti je stalo na istem mestu pred Kokličem znamenje na čast sv. 1'lorijanu v zahvalo, da je bil irg pred nekako KK) leti obvarovan popolnega uničenja po požaru, ki je nastal v Sitar-jevcu, hribu nad Liti jo, ki je l>ognt na rudninah ne pa na drevju, kakor že Valvazor omenja. Zob časa pa je, kakor mnogim stvarem, tako tudi temu znamenje naredil konec. Več let ni bilo ničesar več razen sjiomina na znamenje. Pa so prosili ljudje, jjosebno oni izjjod št. Jurija, —• oni se ustavljajo tam z mrliči — naj bi se postavilo znamenje; bili so pripravljeni tudi na žrtve. Pa je občina založila, mojster Konjar je sezidal, akademska slikaricn Mira Pregelj pa je znamenje poslikala in celo s slikami na steklo. Tri slike so: Glavna slika: Šegačeva Francka prosi sv. Florijana, naj jih obvaruje ognja, ki preti uničiti Litijo, druga: Je/.us obudi mladeniča iz Najina, tretja: Jezus obudi Lazarja. Tako je dolg pri sv. llorijanu izbrisan Znamenje je vpričo številnih vernikov blagoslovil domači župnik v nedeljo, 16. t. in.
Meningitis. Skoraj bi bili prisiljeni postaviti novo kužno znamenje proti tej kužni bolezni. V takem obsegu se je ta kuna razširila, da resno skrbi oblast, kako bi ji napravila konec. Iz kraja in bližnje okolice je /e do 100 bolni-nikov v Ljubljani. Vsak dan pridrvi z žalostnim opominom »rešilni«, celo po dvakrat in trikrat. Ker se kugi ni stopilo takoj resno na prste. se kažejo zdaj nasledki. Odredba je pa sedaj energična. Vse šole =o ukinjene, vsako zbiranje in shajanje, posebno otrok, je prepovedano, obolele pa spravijo v izolirnico, katero so
firiredili v šoli, v |x>sebnili ločenih prostorih, tešil ni bo pa prihajal po svoje »žrtve« vsak dan enkrat. Da bi jo bilo že skoraj konec!
Predilnica. Obrazi naših .iclavcev niso nič več tako veseli in brezskrbni. Besni in že nekoliko mračni jiogledi odsevajo iz njihovih oči. Razumljivo. 5 »šihtov« na 1+ dni napravi vsak delavec. Zares ga mora skrbeti, da bo obrnil vsak dinar večkrat, prerlon ga bo izdal, posebno. če itna družino. (Podjetnejši so se oprijeli kakega poljskeia dela: košnje, dela na polju itd.) Pa še to: dela se samo nn eno jvostat (pas), ne na dve kot doslej. Vodstvo tovarne je uredilo vse tako, da se 1k> delalo kar moč dolco. čeprav v skrajšani meri — bolje je nekaj kot nič — pa so vstale seveda »modre« glave, ki so rekle: »Delajmo sedaj s pn'no paro, dokler ie ka j surovin. jx>tem pa bo, kar bo « Kako prozoren nameni Ali ne vidite kam pes taco moli? Sijajne limanice za »marksistične nad vse modre in edino zveličavne ideje!« Pamet: pamet je boljša kot žamet! so rekli naši stari; pn njihova preizkušena stara modrost velja tudi za naše moderne in »prosvitlione«.
Pokopolišče in voda. To, da! lo je pn res dobro, da dobimo vodo blizu pokopališča. Zdaj ko je več ali manj pokopališče urejeno in olcj>-šano, pride v nejiosredni bližini tudi vodnjak, katerega so si Litijani že davno želeli. Cvetlice na grobovih so skoraj še bolj žejne kot po vrtovih, ker so izpostav)jene celodnevnemu pekočemu soncu Ako so lastniki grobov hoteli imeti sveže cvetje, so morali no-iti vodo od doma navkreber. Sedaj bo pa tudi tn odpadlo z novim vodnjakom, ki ima prvenstveni namen osveževati cvetje na grobovih.
Skrb za gobavce v misijoruh
V Toungu na Birmi so odprli zavetišče za gobavce, ki ga vodijo usmiljene sestre blaženega Kapitanija. Zavetišče je prirejeno po naselitvenih načelih in vsebuje v posameznih pavilijonih kakih 120 gobavcev. Kolonijske oblasti so bile z napredno organizacijo tako zadovoljne, da so zavetišču obljubile vsakršno pomoč. Zdaj ga bodo tako razširili, da bo imelo v njem prostora 12Cfl bolnikov. To je ; število gobavcev, ki so doslej brez vsakršne oskrbe tavali po deželi.
Otok na robu sveta
Islandska, otok polnočnega sonca
Reykjavik, glavno mesto Islandije.
Islandska se dviga iz morja kakor pravljično bitje. Daljno in nedotakljivo, samotno in očarujoče strme skalnati bregovi, sneženi vrhovi ognjenikov in blesteči se ledeniki Vatnajokulla iz morskih valov. To je prvi in poslednji vtis, ki ga imaš, če se otoku približaš od zahoda ali odhajaš z njega od vzhoda.
Ko je ladja priplula do divje razcefedrane, naravnost iz morja kipeče otoške skupine Vest-mannaeyjar, potem je le še nekaj ur vožnje do R e y k j a v i k a , ki je prestolnica in središče otoka. Razburjene jate galebov spremljajo ladjo, potniki pa stojijo začudeni na krovu, vsi na tisti strani, ki je obrnjena k naglo bližajočemu se bregu, tako da se skoraj bojiš, da se bo ladja nagnila na to stran.
Kdor bi pa rad sfioznal veliko ljubezen Islandcev do domovine, ta jih naj v teh trenutkih opazuje, preden stopijo na domača tla. Mogoče je njihova strast za jiotovanje, ki je prišla že kar v pregovor, zato tako velika, da spet in spet doživijo ta trenutek. »Island er bezta land, sem solin skin a.«. »Islandska je najboljša dežela pod soncem.« Teh navdušenih besed nisem slišal samo zdaj pred pristankom, marveč tudi sicer večkrat in povsod. Vendar — kdor koli je kdaj stopil na ta otok z navdušenjem, se mu je ta vzhičenost kmalu polegla in bil je razočaran. Brez dvoma so bili taki »navduševalci« polni davnih islandskih zgodb in junaških slavospevov, ki jih pozna Islandija. Toda Islandci niso hoteli ostati le narod, ki bi ga svet občudoval kot nekakšno germansko starino. Jako moderno in prosvetljeno se je mali narod, ki šteje malo več ko 110.000 duš — kakih 30.000 jih živi še v Ameriki — ob vstopu v 20. stoletje začei približevati življenjskim in delavnim oblikam ostalega sveta in se je po več stoletjih najhujše stiske začel okoriščati z moderno tehniko. Islandec je ponosen na to, da se je začel moderno razvijati njegov nepristopni in neprijazni otok — ki je s svojimi 102.846 kv. kilometri .trikrat tako velik ko Danska — in vozijo po njem avtomobili in je ondi elektrika in brzojav in radio. Dobro zna Islandec ceniti izkoriščanje prirodnih izvorov moči in industrializacijo najvažnejše pri-dobnine: ribištva.
Veliko častihlepje in napor Islandcev sta pri pri tem seveda povzročila, da se je stopnjevala modernizacija z ameriško naglico. Več in več kmetov je zapustilo tišino svojih domov, da bi bili na obsežnih krajih deležni »življenja«. V glavnem mestu Reykjaviku biva tretjina vsega prebivalstva. Mesto se je kar skokoma razširilo. Poleg skromne, staroislandske travnate bajte stoji čez-moderna, nič kaj okusna vila, ki dobiva toplo vodo po dolgih ceveh iz prirodnih vročih vrelcev okolice. Stavbarska mešanica mesta močno razočara slehernega, ki se navdušuje za Islandce, prav tako te pa razočarajo veliki, živahni in dragi hoteli, dalje te odvračajo trgovine, polne neokusne šare, in kinematograli s sladkobno lilmsko romantiko in preveč nalepotičene ženske in bledi plesni mladeniči.
Navdušenemu in za romantiko dovzetnemu potniku je zoprno slišati v teh najsamotnejših pokrajinah, da trobijo avtomobili, in v srce ga zadene, ko vidi, kako na kaki osamljeni kmetiji v topli gredi trgajo paradižnike. Vendar je tu sredi večno grozečih izbruhov ognjenikov, sredi skalnate, neprijazne pokrajine nastala z vročimi vrelci in z žilavo pridnostjo rodovitna oaza iz puščave. Vedno zvonkljajoči telefon je za kmetijo, ki je po več ur oddaljena od slehernega človeškega bivališča, jako priljubljena zveza z zunanjim svetom.
Mimo stremljenja po sodobni, neodvisni izobli kovanosti življenja v svojem svobodnem otoškem kraljestvu, pa je bil najvišji smoter Isladcev, da bi dosegli politično neodvisnost. Iz vseh razgovorov z Islandci se je že več let razodevalo veselje, da bo dala revizija zveznega zakona o personalni uniji z Dansko 1. 1040 vendarle svobodo. Že več let pa obvladajo angleški trgovci islandski izvoz in si skuša Anglija pridobiti Islandijo kot letalsko oporišče na poti za v Ameriko.	_
Islandija je kot turistovska dežela najbolj pri ljubljena na svojem severu. Tu je pač tisti edini, slavni »gozd«, ki sestoji iz mršavih brezovih dre-
vesc, in pa podnebje je bolj stalno kot na jugu. Tu imajo tudi posebne žilave konjiče, ki so za promet v tem kraju, kjer ni ne potov ne železnice, neobhodno potrebni. Varno nosijo svojega jezdeca po pokrajinah iz same okamenele lave, kjer je vse spolzko ko na ledu, čez šumeče rečice, mimo ka-dečih se vročih vrelcev, gejzirov, mimo rjavih, rdečih in rumenih hribov in po kamnitnih, z nežno zelenim mahom poraslih obronkih.
V tej daljni samotiji stoji le tu in tam v kaki kotlini kaka kmečka hiša, ki potnika lepo po domače sprejme in mu postreže, tako da se sleherni težko loči od gostoljubnih ljudi.
Visoka izobraženost islandskih kmetov je pač edinstvena na svetu. Ljudstvo je nekam vse pesniško navdahnjeno in mimo tega težko preizkušeno po hudih prirodnih neprilikah. Tako rekoč iz kamenja si je treba gnesti testo za kruh. Takšne razmere pa bistrijo duha in utrjujejo žilavost volje in poglobljenje duše.
Že od leta 1911 je v Reykjaviku univerza s štirimi fakultetami. Na širokem prostoru nad mestom, v čigar sredini se dviga spomenik Leifa Erikssona, ki je odkril Ameriko še pred Kolumbom, je tudi Narodna knjižnica, ki vsebuje dragoceno zbirko staroislandskih rokopisov. Slava Islandske v izobraženem svetu temelji na visoki duhovni kulturi davne dobe in še delovanje sedanjosti se okorišča s starim jezikom iz teh stoletij. (V slovenščini poznamo več knjig islandskega pisatelja, katoliškega duhovnika Svensona.) Kakor smo nedavno zapisali, živi na Islandiji le še kakih 200 katoličanov.
Iz Julijske Krajine
Smrt znanega trgovca. V četrtek, 13. junija,
smo v Gorici spremili k zadnjemu počitku gospoda Ignacija Savn i ga, ki je dosegel visoko staro9t 85 let. Bil je doma iz Bil j. Po poklicu je bil mehanik in puškar. Svoje obrti se je naučil v Budimpešti in je mnogo potoval. V oseindestih letih se je naselil v Gorici in bil družabnik znane tvrdke Sav-nik i Dekleva. Bil je izvežban obrtnik in podjeten trgovec, poleg tega pa zaveden narodnjak in prijeten družabnik, ki je zelo rad stresal svoje dov-tipe in skrbel za smeli. Ustvaril si j eširok krog prijateljev in znancev. V povojnih letih se je trgovsko malo udejstvoval, zadnja leta se je na popolnoma umaknil v zatišje svojega doma. Pri svojih kratkih sprehodih je pa skoro do zadnjega bil še vedno dobre volje in je povedal kako šaljivo. V nedeljo 9. junija ga je zadela kap, kateri je podlegel. Naj v miru počiva delavni mož! Naj zaključimo z zanimivo podrobnostjo: Pokojni Nace, tako so ga splošno klicali vsi, je pred desetletji prvi v Gorici prodajal gramofone.
Izpraznjena duhovniška mesta. Zadnji uradni knezonadškolijski list v Gorici prinaša obvestilo, da je razpisano mesto stolnega kanonika pri goriškem kapitlju; mesto je izpraznila smrt blago; pokojnega msgr. A. Berlota. Razpisana je tudi župnija Hilje, ki je osirotela s prerano smrtjo zaslužnega g. Cirila Jamarja. Prošnje je treba vložiti do 22. junija.
Nova sv. maša. V nedeljo, 23. junija bodo v Vrbojbi pri Gorici obhajali novo sv. mašo, ki jo bo daroval tamošnji domačin g. Kazimir Kumar, ki študira višje bogoslovne šole v Rimu.
Umrl je čudaški samotar. V Kanalu ob Soči je umrl, star 60 let, Anton Magajna. V svojih mladih letih se je veliko potikal po svetu in je s konji mešetaril tudi po Bosni, zadnja desetletja je pa preživel doma, kjer je bil splošno znan kot čudaški samotar. N. p. v in.!
Novice iz Sp. Idrije. Zadnje tedne razburja našo duhovnijo nevarnost, da bi bilo naše pokopališče, ki leži ob farni cerkvi, ukinjeno in bi morali svoje drage nositi zakopavat na oddaljeno novo pokopališče v Idrijo. Uverjeni smo, da odgovorni in odločujoči krogi tega ne bodo zahtevali in ukazali. Ce v bližini naše vasi res ni mogoče dobili primernega prostora za novo božjo njivo. f>otem nam naj bo vsaj dopuščeno, da sedanje pokopališče primerno preuredimo in ga še za naprej ohranimo. Stroške za to preureditev smo v glavnem že itak prevzeli nase. Časi res niso kar nič pripravni, da bi trpeli zaradi zadev, ki režejo do srca. Zato upamo, da bo našim željam ustreženo! — V Srednji Kanomlji je umrl Franc Veli-konja. Veselil se je, da bo v novembru praznoval svojo zlato poroko, pa ga je smrt prehitela in ga odtrgala žalujoči družini! — V Sp. Idriji je zaspal v Bogu Ignacij Lampe, nekdanji občinski odbornik; dočakal je 80 let. — Obema rajnkima naj sveti večna luč! — Vreme imamo za naše jx>trebe dobro, polja in travniki kažejo dobro. Bog nas varuj vseh uim!
Tanrs, afriško mostišče
Pogled na mesto Tunis
Tunis, afriški podaljšek Apeninskega polotoka,
je za polovico večji, kot je bila sedanja Avstrija, ima dva in pol milijona prebivalcev, in sicer: 2.2 milijona mohamedancev, približno 60.000 domačih Judov, 91.000 Francozov, več ko 100.000 Italijanov, 9.000 Maltežanov, ki so tudi večidel Italijani, ostali so Grki, Španci in Sirijci.
Po zmagi nad Kartago je večja polovica sedanjega Tunisa postala rimska. Tam, kjer je zdaj puščava in kjer živi komaj 1.500 ljudi-nomadov, to je blizu Kafserina in Sbeitle, je takrat bivalo vec ko 50.000 ljudi. Na ozemlju, ki meri 27.000 hektarov, so izkopali skoraj 1.100 stiskalnic za olje iz tistih časov, še dandanes so več kilometrov daleč ohranjeni akvadukti in prekopi in ruševine rimskih, severnoafriških mest Dugga in Timgad, Leptis
Pogled na Sueški prekop, ki se bije zanj že dolga besedna borba med Anglijo in Italijo.
Magna ali Cezarea, ki so najmogočnejša, kar jih jih je bilo. Dasi Tunis zdaj že zdavnaj ni več tako bogat, kot je bil takrat, ko je bil rimska afriška provinca, pa je vendar še med Tunisom in Slaksom na milijone sadnih dreves, med Tunisom in Ham-mametom pa 30.000 hektarov vinogradov. Dolina Medžerda tn doline okrog Enfide, Kairuana in severni Sahel pa dajejo neizmerne množine pšenice, ječmena in ovsa. V Tunisu raste skoraj 20 milijonov oljk, jx> puščavah pa se paseta 2 milijona ovac, 0S0.C00 glav druge živine. Več ko 50.000 ton trave hafla iz teh step pa izvažajo vsako leto v Anglijo, kjer izdelujejo iz nje luksuzni papir. Pri Galli pa so bogata fosfatna najdišča. Dalje je še obilo cinka, svinca in železa v Tunisu.
Za Rimljani so Tunis zasedli Vandali, leta 533 Bizantinci, slednjič so Arabci zasedli deželo in si izbrali Kairuan za glavno mesto. Križarski pohod francoskega kralja Ludovika XI. 1. 1270 se je ponesrečil. Karel V. je osvojil Tunis 1. 1535, a čez 40 let je prišel pod nadoblast sultanov, in 1. 1782 se je Bei Hamuda osamosvojil. Kot njegovi predniki, se je tudi on preživljal z morskim razbojništvom. Italijan, cavaliere Ruflo, je Sini Ahmeda prisilil, da je deželo začel po evropsko urejevati. A potem je Bei iz Tunisa podpiral Emira Abd E1 Kadra, ki se je leta 1832 postavil na čelo arabsko-berberske obrambe zoper Francoze, in ko je bil Abd E1 Kader izdan in odveden v Francijo in je bil arabski odpor končan, je postal Tunis s pogodbo v Parizu francoski. Bei je izgubil Tabarko in moral plačati visoko denarno odškodnino. Ta odškodnina pa je povzročila finančno razsulo. K temu se je pridružilo še razkošno življenje vladarjev in tako so leta 1869 glavni unniki Anglija. Francija in Italija prevzeli upravo financ. Komaj se je začela Italija pripravljati na to vprav zaradi svojega uspešnega delovanja v Tunisu, da bi si jo prilastila, se je temu uprla Anglija. Bei iz Tunisa je spet priznal sultana za vrhovnega gospodarja in mu je v tur-ško-ruski vojni 1. 1S77-87 nudil vojaško pomoč. — Leta 1881 je bilo v Tunisu 11.200 Italijanov in le 700 Francozov. Leta 1882 je Italija vprav zaradi Tunisa pristopila k nemško-avstrijski zvezi.
V vseh desetletjih, ki so minila med Tunisom in Abesitiijo, je obstojal sfior zaradi Severne Afri-i ke med Italijo in Francijo.
perfektii'eia Q 0 S P 0 S ll B g B SlUgO
I a dolgoletnimi spričevali. Pismene p-nn ■ Puhllrltan d.d.. Znprpl). Iliru 9.
(HerrscbaftB-1 diener) onudbe h sliki. | pod It. 5(810,
železostrugar
perfekten, dobro verziran, dobi takoj stalno ugodno mesto. Ponudbo na podružnico »Slovenca« v Celju pod značko »Železostrugar«.
Za vsa
zidarska dela v Dohlnlu
se priporoča
oarln Anion, Nomenl, p. Boh. Bistrico
oblastveno koncesionirani zidarski mojster
Kur I a očesa
NajboljSe sredstvo proti kurjim očesom jc mast CLAVEN. OobUe v lekarnah, drogerijah ali naravnost i* tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte potvorb!
Mali oglasi
V malih »Klanih »elja tlaka beseda 1 din: leultovanjskl lirtMl I dln Debelo tiskane nastavna besede «e računajo ivujno. NaJmanJAl snesek sa mali orlu It dln. • Mali •rlaal •• platujelo takoj pri naročilu. • Pri orlaslh reklamnera matiji ae rafuna enokolonska, 3 mm visoka •atltna »rstlea po I dln • Za pismene odgovora glede aiallb oclasoT treba prllntlU snamko.
Zaiiltnl inak
LTmrla nam je naša ljubljena mama, sestra, teta in svakinja, gospa
Marija Vehovc
vdova po trgovcu
dne 18. junija, po dolgi, mučni bolezni, previden« s tolažili sv. vere.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 20. junija ob 4.30 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska c. 9, na [pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. junija 194G,
Žalujoča hčerka Marija in ostalo sorodstvo.
Službodobe
Kuharico
starejšo, varčno, zanesljivo, sprejmem k dvočlanski družini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Oskrba« 9051.	(b
Pridno služkinjo
ki bi opravljala vsa dela, sprejmem na posestvo na Dolenjskem. Dobra plača ln oskrba. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Trajna služba« 9052.	(b
Prekajevalski pomočnik
prvovrsten, ki zna delati vse mesne izdelke, dobi takoj stalno službo pri Jerneju Jeršlnu, Kranj. Samo prvovrstna moč.
Samostojnega strojarja
za podplate, t. j. za kru-pone, vratove in okrajke sprejmemo. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Kožar« 9044.	(b
Poštenega šafarja
z več delavnimi močmi, veščega sadjarstva, kmetijstva, živinoreje in čebelarstva, takoj sprejmemo po ugodnih pogojih. Ponudbe upravi »Slov.« »Slovenca« pod »šafar« 9028.	(b
Zahvala
Za premnoge srčne dokaze odkritega sožalja ob smrti našega ljubega soproga in očeta
Avgusta Lakitscha
kakor tudi za darovano krasno cvetje in mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, izrekamo vsem ljubim prijateljem in znancem, ki so se ga udeležili, našo iskreno zahvalo. Celje, v juniju 1940.
Ana in Edo Lakitsch.
Zahvala
Za premnoge dokaze sočutja, ki sva jih prejela ob prebridki izgubi našega nad vse ljubljenega edinčka
Milčka
najina iskrena zahvala. Hvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. — Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 20. junija ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 18. junija 1940.
Žalujoči starši Milovan in 11 e r t a Zajec.
Tapetniškega pomočnika
dobro izurjenega - takoj sprejme Tonejc, Kranj, Layerjeva 1.	(b
CBEEE^H
Gnoj
prodam. Sv. Petra c. 81.
Damsko kolo
proda Selan, Hradeckega cesta 7, Ljubljana. (1
DKW motorno kolo
97 ccm, zelo dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Praprotnik, Ljubno 79, Podnart, Gorenjsko.
Hišni posestniki!
Gasilske kavlje, lopate, krampe, lomilne droge, sekire, vedrice za vodo Itd. vam nudi železnina Fr. Stupiea, Ljubljana -Gosposvetska 1.	(1
Otroški kotiček
VINO
pristno in poceni dobite pr
Centralni vinarn) v Ljubljani
TELEFON ŠTEV. 25-73
v , ,1»f
ODDAJO?
Veliko suho skladišče
primerno za delavnico -oddamo. Kolodvorska 25.
Hotelsko restavracijo
v večjem mestu v provinci, prvovrstno, takoj oddam proti prevzemu inventarja ln zaloge. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9053.	(n
SOBE ODDAJO:
Lepo sobo }i
z dvema posteljama Oddam v centru. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9058.	(s
Za meščansko šolo
oddajo starši svoje otroke pod skrbno nadzorstvo čč. šolskim sestram ln v dobro ceneno oskrbo v Tržič na Skalo. Interesenti za prihodnje šolsko leto naj se oglasijo takoj t
ZAČARANI GOZD
(193) >Ali slišiš, kako je ptička nvaležna?« je vprašal Samotaroek, ko je spet splezal z drevesa. »Pravi, da ne bo nikdar pozabila, kar sva storila za njenega malčka in da se lahko vedno zaneseva na njeno pomoč, kadar bi jo potrebovala.«
Gumbnke, gumbe, plise,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana. FranfiSkanska ulica
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
(194) Ančka se je smejala :n rekla: »To je ptička vesela! Le škod.., da je ne moreva razumeti. Samo misliti si morava, da tako govori.« Puščavnik ni nič rekel, samo pripogniil se je in odtrgal list neke rastline, ki je rastla pod drevesom.
Večja parcela
v bližini mesta Celja naprodaj kv. m po 15 dln. Ponudbe podr. »Slovenca« v Celju pod zn. »Nakup parcele«.	(p
Velika hiša
dvonadstropna, v mestu Celju naprodaj. Ponudbe podr. »Slovenca« v Celju pod zn. »Dvonadstropna hiša«.	(p
Posestvo
z novo žago, mlinom ln 40.000 m' okrog ležečega sveta v industrijskem okraju naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 9042.	' (p
Umrla nam je po kratki in mučni bolezni naša nad vse ljubljena hčerka, sestra in svakinja, gospodična
Vilma Požgaj
hčerka posestnika in knjigoveza
previdena s tolažili sv. vere. — Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 20. junija ob 5 popoldne iz hiše žalosti na novo pokopališče v Kranju.
Maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Kranj, dne 18. junija 1940.
Žalujoči oče;
Edo, Vladko, Janko, bratje; Vida, Mara por. Gregorinčič, Helena, sestre — in ostalo sorodstvo.
ni
Umrl nam je danes po dolgotrajni bolezni, previden s svetimi zakramenti, naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod
Valentin Sturm
Pogreb bo na pokopališče v Begunjah v četrtek, 20. junija ob 10 dopoldne. Polj če, dne 18. junija 1940.
Žalujoči: Liza Stnrm, soproga; Ida por. inž. Legat, hčerka in ostalo sorodstvo.
E. Claess	14
Pokojni župnik Kampens
Iz flamščine prevedel L Ogrin
X. O našem grobarju.
Ko je umrl Peter Pegger, stari grobar, je dobil njegovo službo Mus den Dribbel — (njegovo ime je bilo prav za prav Everard van Gin-derachter, toda že njegovemu ranjkemu očetu so kdo ve zakaj rekli Mus den Dribbel in to je ostalo tudi sinu). Do te službe pa je Mus prišel takole: Mus den Dribbel je večkrat pomagal Petru Peggerju. ki je poleg njega stanoval. Mus ni storil tega tako rekoč iz dobrosrčnosti, tudi ne. da bi s tem kaj zaslužil, ne, ampak samo zato. ker včasih ni imel nobenega drugega dela. Poleg tega je Peter Pegger dobil od družine, za katero je naredil grob, dva franka. Že od nekdaj je biia to »talna cena v župniji, poleg tega pa je jk> pogrebu spil lahko dva ko-z/irčka brinovčka v krčmi cerkovnika Fideela. Fideel je ta dva kozarčka vnesel v obračun cerkvenega odl>ora. Toda zadnja leta je Peter Pegger dobil neke vrste vnetja v grlu. raka ali kuj. so ljudje govorili, tako da je novi zdravnik iz Scherpenheuvela ki «p je na ta stvari razumel, Petru zelo strogo prepovedal, še kdaj piti brinovec ali pivo nI' druge take dobrote, če ne, on nič ne odgovarja, če se bo Petrr kdaj nenn-rloma mrtev zgrudil, brez vseh zakramentov in drugega. Kaj takega se v vasi ni še nikdar slišalo. Kapljica brinovca so vedno smatrali kot nekaj, kar človeka lahko zopet spravi pokoncu, če se slučajno prav slabo počuti, ali če ga lx»li trebuh, želodec, zobje, nekaj kar te v mrazu pogreje. Ali niso celo gospoda župnika večkrat slišali reči pri kakem župljanu, ki je ležal v zadnjih zdihljajih: »Daj mu ga kapljico!?« In
ali niso potem večkrat videli, kako je bil umirajoči zopet poživljen, tako da je še to ali drugo lahko naročil ženi in otrokom, kako nuj se imetje razdeli, katero delo na j se še opravi, kako naj bo s pogrebom in podobno? Sedaj naj pa ubogi Peter Pegger samo še pijijeno mleko ali votlo pije! Če bi se naš stari zdravnik drznil predpisati tako zdravilo, bi vsakdo rekel: »Malo je prismojen!« Ker pa je bil to novi zdravnik iz Schcrpenheuvela, so verjeli. Peter Pegger je od takrat naprej zgubil vse veselje. Kadar je kojjal kak grob, je ves čas zmajeval s svojo sivo glavo. Če se je kdo ustavil pod zidom pokopališča in se z laktmi oprl na zid, da bi Petru rekel kaj o mrtvecu, je Peter odgovarjal brez razlike: »Prav kmalu bodo tudi zame naredili tukajle takole štirioelato jamo.« Če si potem I>oskusil Petra s kako dobro besedo nekoliko opogumiti, je obstal naslonjen nn svojo lopato in vprašal: »Ali veš kaj se to pravi, če moraš živeti ob pinjenem mleku in vodi?« To je bilo neka j tako bridkega, da je vsakd > govoril s sočutjem o tem. Celo pri pogrebu, ko jc gospod župnik molil zadnje molitve nad krsto, je stu,1 Peter )>oleg groba in s solzami v očeh gledal krsto, kar prej nikdar ni nihče opazil, tako da so ljudje vedno mislili bolj na primer Petra Peggerja, na njegovo grlo, nn pinjeno mleko in vodo, kot na mrtveca. In tako se je zgodilo, da je včasih Peter dobil od rlrii/ine nekaj več kot rlva franka. Ko so po pogrebu ljudje sedeli v krčmi pri cerkovniku, je vedno kdo rekel, med tem ko je pil svojo kapljico: »Za Petra je pa to res žalostno!«
Toda to bi še bilo: ampak kaj naj sedaj počnejo z dvema kozarčkoma brinjevcu cerkvenega odbora, na katera jc Peter po vsakem pogrebu imel pravico? Prvikrat, ko je po obsodbi zdravnika iz Schcrpenheuvela zadelal neki grob in prišel nato v cerkovnikovo krčmo, je sedel na svoje navadno mesto k pečici, gledal v tla in nobene besede rekel. Anzelina za točilno
mizo je imela iz navade stcklenico že v roki, jo že celo odmašila, cla bi mu nalilu kozarček, jia se je nenadoma spomnila, da ga Peter ne sme in je steklenico zopet zamašila. Peter je to od strani dobro videl, dasi se je delal, da ni nič opazil. Ko je slišal, cla je steklenico postavila nazaj v omaro, ga je začela kuhati huda jeza na Anzelino.
»Pusto vreme danes, kaj Peter!« je rekla Anzelina, ker pač ni vedela drugega reči
»Meni je vse eno. kakšno vreme je,« je odgovoril Peter čemerno. In ko je videl, cla Anzelina nato nič ne odgovori: »Nekateri bi radi videli, da bi bil jaz mrtev, ampak ne bo še nič iz tega ... Kar povej, ali ste pri vas že plačali tisti semenski krompir Broos Machielsu?« To ni seveda Petra čisto nič brigalo, toda še vse kaj hujšega bi rad rekel, cla bi Anzelino trapil. Bila je vesela, ko je vstopil cerkovnik Fideel ic takoj razumel pri čem je, ko je videl Petra Peggerja pri mizi brez vsake pijače. Rekel je dober dan. več pa tudi ne. sedel za neko mizo in bral neki star časopis. Tako so sedeli vsi trije, kakor na trnju, ne cla bi vedeli kaj reči.
Nenadoma je Fideel vprašal iz čiste, odkrite dobrosrčnosti: »Bi hotel, morebiti, kozarec vode z malinovccm, Peter?«
Tedaj pa je Peter skočil kvišku, še nikdar v življenju ni nikogar jiogledal tako besno in skoro zarjul. »Da si upaš človeka v njegovi nesreči še žaliti, cerkovnik, tega si o tebi ne bi mislili... Bi rad sam dobil tista dva moja kozarčka, če možiček, amjiak ne bo nič iz tega!« ln jc pljunil, preden je odšel, ne kot navadno, v pljuvalnik, ampak naravnost v Fideelove coklje, ki so se sušile pod pečjo, ^e zunaj so ga slišali rohneti: >Malinovec. hudiča! Si že kdaj v življenju kaj takega slišal!«
Peter Pegger je skušal nato dobiti denar mesto svojih dveh kozarčkov. Toda cerkeni odbor se je temu uprl, češ da ni taka navada in
Fideel je bil tudi zoper to, ker je imel pač svoj dobiček pri pijači.
Tako se je zgodilo, da je Peter Pegger ob prihodnjem pogrebu prišel po opravilu k cerkovniku z Mus den Dribbelom, ki mu je na pokopališču jx)inagal.
»Daj mu ga dva kozarčka!« je rekel Peter Anzelini in z roko pokazal Musa, glas pa mu je zvenel kot bi hotel reči: »Tokrat sem te pa!« Mus je izpil dva kozarčka, drugega za drugim, nekako s prevdarkom, kakor cla bi tudi s tem [»omagal Petru Peter ga je molče gledal, njegove oči so poželjivo sledile vsakemu gibu M'u-sove roke, ki je nesla kozarček k ustom. Ko je bil prvi prazen, ga je nenadoma pograbil in dolgo vdihaval vonj iz njega, lako je potcin prišel Mus den Dribbel vsakikrat, ko je bilo kaj dela na jjokopališču in spil Petrova dva kozarčka. Dveh frankov pa si nista nikdar delila, o njih med sabo tudi nikoli govorila nista. In ko je Peter čez dve leti umrl za »fleurusom«, ki si ga je nakopal, ko se je prav premočil, je Mus čisto naravno dobil njegovo službo grobarja.
Mus den Dribbel je delal po malem vse. Gojil je kaline in kanarčke, popravljal ure in harmonike. če niso bile preveč pokvarjene, prodajal cvetno seme, znal delati mazila ;z kutine in praprotnih korenin, pomagal tu ali tam zbiti golobnjak, imel petelina-borca in hodil na božje poti. Čc si se zaobljubil, cla boš šel na božjo pot. pa nisi imel časa, da bi sam šel, tedaj jc mesto tebe odrinil Mus, v lloog«truten k sv. Krvi, k sv. Korneliju na Blatnvberg, k sv. Amandu v Schoot in še mnogo delj. Poznal je stalno število očenašov, ki jih inora zmoliti med potjo, vedel je, kaj se mora kje darovati in vse drugo in mislil, da je svoje delo opravii. Dobil je tri (ranke za božjo pol. plus daiovanje. Poleg vsega tega je bil Mus den Dribbel največji lenuh v župniji
ti jugoslovansko tiskarno v Ljubijani: Jože Kramarič
izdajatelj; inž. Juže Sodi?
Urednik: vifior Čenči*
LJUBI14N4
zavod izlicitiran
V ponedeljek je bila na tehničnem oddelku banske uprave prva licitacija za zgraditev poslopja zavoda za mineralogijo, za tehnično raziskavanje in izkoriščanje mineralov. Celokupni gradbeni stroški za ta vseučiliški zavod so proračunani na okrog 10 milij. din. Za sedaj so prišla na licitacijo težaška, zidarski, betonska in železobetonska dela ter kleparska dela in strelovodne naprave. Kljub temu, da v zadnjem času stavbeni podjetniki zaradi težkih razmer le neradi prihajajo na licitacije za nove zgradbe, je bila udeležba podjetnikov na tej licitaciji zadostna. Tako za zidarska kakor tudi kleparska dela so nastopili po trije podjetniki in ponudili svoje cene za izvršitev predpisanih del. Težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela so bila preračunana na 4,022.000 din. Najugodnejšo ponudbo je stavilo stavbeno podjetje Emil Tomažič iz Ljubljane, ki je bilo voljno prevzeti ta dela za 3,900.700 din. Za kleparska dela in strelovodne naprave je znašal proračun 306.500 din. Najugodnejši ponudnik je bilo kleparsko podjetje Jože Mihelčič iz Ljubljane, ki jc stavilo ponudbo na 280 tisoč 900 (lin. Ker so ponudbe podjetnikov popolnoma povoljue, je prav verjetno, da bodo pristojna oblastva licitacijo potrdile, zaradi česar lahko pričakujemo, da bodo čez dober mesec dni že začeli s prvimi gradbenimi deli za mineraloški zavod.
Zavod za mineralogijo bo stal ob Aškerčevi in Snežniški ulici, torej nasproti poslopju stare fakultete. Bo to velika dvonadstropna zgradba, ki bo imela tri trakte, ki bodo stali drug na drugega pravokotno. Prvi bo ob Aškerčevi ulici, drugi ob Snežniški ulici, tretji pa bo šel od konca stavbe v Snežniški ulici vzporedno s traktom ob Aškerčevi ulici na dvorišče stavbišča. Glavni vhod bo z vogala na Aškerčevi ulici. V pritličju bo ob Aškerčevi ulici imel svoje prostore zavod za tehnično oplemenjevanje ekonomskih mineralov, kjer bo imel veliko predavalnico. Prav tam bo tudi prostorna lična avla, v zadnjem traktu pa bo šest laboratorijev istega zavoda. Jasno je, da ne bo manj-
kalo potrebnih pritiklin. Na vogalu ob Snežniški ulici bo tudi velik preizkuševalni jašek z dvigalom. Ob avli bo tudi glavno stopnišče, ki bo vodilo v vsa nadstropja stavbe. V prvem nadstropju bo dobil svoje prostore ob Aškerčevi ulici zavod za transport gmot. Tam bo dobil učne prostore, risalnico, sc-bo za profesorja, docenta in asistenta ter kabinete za zbirke. V traktu v Snežniški ulici bo v prvem nadstropju zavod za izkoriščanje mineralov i učnimi prostori in zbirkami. Prav tam bo tudi podobne prostore imel drugi oddelek tega zavoda. V dvoriščnem traktu bo imel svoje prostore zavod za fužinarstvo, kjer bo imel pet laboratorijev, mikroskopsko dvorano in profesorsko sobo. V drugem nadstropju bo v traktu ob Aškerčevi ulici zavod za jamomerstvo in geofizična raz-iskavanja. Imel bo dve veliki zbirki, veliko predavalnico, več sob za profesorje. Ob Snežniški ulici bo zavod za mineralogijo, petrografijo, geologijo in nauk o slojiščih. Segal bo tudi v dvoriščni trakt in bo imel laboratorije, dve veliki dvorani zbirk, veliko risalnico, učilnico, profesorske sobe in sobe za docente in asistente. Iz ravne strehe bo na vogalu dvoriščnega trakta in trakta ob Snežniški ulici gledala proti nebu velika kupola, v kateri se bo končala strojnica jaška z dvigalom, v kupoli sami pa bo še observatorij za astronomska opazovanja. Posebno zanimiva bo klet, kjer bodo laboratoriji zavoda za fužinarstvo, zavoda za oplemenitevanje kovin in zavoda za transport gmot. V kleti bo zgrajena tudi krožna proga za preizkuševanje transportnih sredstev. Proga bo šla pod vsemi tremi trakti in bo zvezana s posebnim predorom pod dvoriščem.
Dograditev vsega zavoda bo veljala v surovem okrog 5 milijonov dinarjev. Tu niso vštete instalacije, kakor centralna kurjava, vodovodna napeljava, eiektrične instalacije in druge specialne opreme. S temi in s popolno dograditvijo bo veljal zavod okrog 8 milij. din. Popolnoma opremljen z vso potrebno opravo pa bo veljal verjetno nad 10 milij. din.
Najnovejša poročila
Konferenca v Monakovem
Novo kopališče v Koleziji
y /
Stara, idilična Kolezija je zapuščena, ker je pač opešala, da ni več varna za razposajene kopalce. Čeprav vsa okolica ve, da ima mestna občina že jirav lepe načrte mladega nadarjenega inž. urh. Marjana Tepine, ki so bili nagrajeni s prvo nagrado pri javnem natečaju za to kopališče, vendar se sosedje ne morejo ločiti od napol jiodrte, male in domače Kolezije. Oglašajo se tožbe, zakaj mestna občina vsaj za silo ne popravi razdejanega kopališča, da bi bilo kopanje vsaj nekaj časa še mogoče. Zvesti prijatelji Kolezije pač ne vedo, da se nagibajo stranice bazena in je nevarno za kopalce, hkrati bi bilo pa to popravilo za tako kratek čas tudi mnogo predrago, saj že letos mestna občina prične postavljati novo, veliko in res sodobno jjudsko kopališče.
Po nagrajenem osnutku inž. arh. Marjana Tepine namreč sedaj mestni tehnični oddelek izdeluje podrobne načrte ter bo mogoče že v kratkem razpisati dela. Novo kopališče bo ime.lo normalen' 0 1 i m p i j s ki b d Ž% ti, 50 m dolg i n 16 m širok, ki bo na zgornji strani globok 60 cm, na sjiodnji strani pa bo globina segla do 2.50 m, ker ne bo velike skakalnice, ki jo imamo že v kopališču SK Ilirije. V preprostih kabinah z omaricami in v družinskih kabinah bo toliko prostora, da se bo lahko v novi Koleziji kopalo, sončilo in igralo hkrati 750 vode, zraka in sonca željnih ljudi. Za otroke bo pa poseben bazen, namenjen tudi šolskemu plavanju ter dolg in širok po 12.50 m. Poleg obeh bazenov bo pa veliko, z vsemi mogočimi pripravami opremljeno otroško igrišče, ki bo vedno odprto in otrokom na razpolago, čeprav ne bo kopalne sezone. Za odrasle bo pa prostor za balinanje in seveda neizogibni bufet. Prav tako pa bo imelo novo kopališče še vse druge potrebne pritikline, ki jih bomo opisali pri podrobnejšem orisu pozneje, ko prično novo kopališče graditi.
Nikogar naj ne moti, če letos še ni potekla pogodba s SK Planino, ki ima kopališče v najemu, saj ta pogodba jamči, da ne bo nobenih ovir in se z zidanjem lahko takoj prične, ko bodo načrti gotovi. Velika popravila nikakor ne bi bila ekonomična in bi pomenila zapravljanje javnega denarja, zato bodo pa stari prijatelji Kolezije gotovo radi potrpeli in veselo čakali, da se zapuščena podrtija ogne novemu, prekrasnemu modernemu kopališču v Koleziji. Da pa ne bo niti najmanjše nevolje, jim smemo povedati še to, da bodo novo Kolezijo lahko
uživali takoj prihodnjo pomlad.
*
1 Matura na klasični gimnaziji. V včerajšnjem poročilu je pomotoma izpadlo ime Olge Trtnik, ki je opraviia maturo brez ustnega izpita, torej z odliko.
1 Rdeči križ nujno prosi! Skoraj v vsaki hiši in rodbini je nekaj odvišne posteljnine in perila, morda tudi obvezilnega materiala. Vse to potrebuje Rdeči križ za svoje sanitetne ustanove. Denarnih sredstev ima malo, zato je navezan na podporo od strani celokupnega prebivalstva dravske banovine. Dajte, preglejte svoje zaloge in darujte odvišne stvari Rdečemu križu! Prosimo!
1 Pododbor Rdečega križa v Ljubljani organizira po navodilih nadrejenih odborov tudi v Ljubljani zbirko posteljnine, telesnega perila, obvezil itd. za svoje sanitetne ustanove, ki jih mora za vsako eventualnost pripraviti. Glavna nabiralna dneva bosta v soboto 22. in v nedeljo 23. junija t. I. Zato Vas nujno prosimo, da takoj doma pogledate, ako imate kaj odvišnega materiala. ki bi mogel služiti svojemu namenu. Če ga imate, javite nam v našo pisarno, Gospo-svetska cesta 2-22, telefon 40-51, kdaj lahko pridemo po ta material, llvala Vara že vnaprej.
1 Rekorden obisk protiletalsko zaščitne razstave je bil gotovo v nedeljo, ko so našteli 7356 obiskovalcev in med njimi 6163 odraslih oseb. kar je najboljše znamenje, kako potrebna in zanimiva ter koristna je ta razstava za vse sloje mestnega in podeželskega prebivalstva. Za mestni zaščitni urad, ki je to razstavo priredil, so velike številke obiska najlepše priznanje, prav tako pa tudi zaslužena pohvala za tovrstno ureditev razstave. Tudi še ves ta teden se bodo razni strokovnjaki potrudili z vsakemu razumljivimi besedami obiskovalcem razložiti vse, kar jih zanima in kar jim je najbolj jx>lrebno. Med tem bodo pa obiskovalce privlačili tudi še zanimivi poskusi z »Antioginom«. zlasti pa umetna zameglitev, ki jo bomo v posebno velikem obsegu videli za slovo v nedeljo
popoldne, seveda pa tudi še med tednom. Vse obiskovalce pa še posebej opozarjamo, nai se po-služijo brezplačnih belordečih brošuric »Letalski napad — Varujmo sek, ki jih je za pouk vsega prebivalstva izdal mestni zaščitni urad.
1 Dr. Grebene zopet redno ordinira.
1 Kolo žen zadrugark obvešča članice, da obiščejo razstavo o obrambi pred napadi iz zraka na ljubljanskem velesejmu v četrtek, dne 21. t. m., Zbirališče ob pol 16 pred Velesejmom. Vstop prost. Žene zadrugarke, ne zamudite te prilike!
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
1 Motocikel je podrl raznašalca časopisov. Včeraj je okrog poldneva na Gosposvetski cesti v bližini gostilne Kmet po nesrečnem naključju zadel motociklist c motorjem v triinpetdesctletnega raznašalca časopisov Karla Borina. Motor je pahnil moža pa tleh s tolikšno silo, da je Borin dobil na glavi precej hude poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico,
Limbarska gora pri Moravčah
Običajni vsakoletni cerkveni romarski shod na nedeljo pred kresom bo tudi letos pri sv. Valentinu na Limbarski gori, Letos bo padla ta nedelja na 25. junij. Cerkveno opravilo bo sledeče: Na predvečer v soboto bodo ob 7 zvečer litanije in pridiga. Dve uri prej, to je ob 5 jk>-jjoldne, se začne spovedovanje romarjev. V nedeljo zjutraj bodo sv., maše ob 4 50. 5.30 in ob 10. Ob 5.30 in 10 bo tudi pridiga. Oba dneva bo dovolj spovednikov na razpolago zo prejem sv. zakramentov. Cerkev sv. Valentina je stara in dobro obiskovana romarska božja pot, ki stoji na 768 m visoki Limbarski gori. Obiskovalcu se nudi obširen in zelo lep razgled. Zveza ugodna
Monakovo, 18. junija AA. DNB: Medtem
ko so se v domu vodje rajha začeli razgovori med Hitlerjem in Mussolinijem, katerim prisostvujeta tudi nemški zunanji minister v. Rib-beutrop iu zunanji minister Ciano, kot tolmač pa poslanik dr. Schmit, vodijo ostali gospodje iz štabov Mussoliniju in Hitlerja živahno razpravo. Med drugimi se nahaja generalni ravnatelj evropskega in sredozemskega od;le'ka v italijanskem zunanjem ministrstvu Biitti. generalni ravnatelj stalnega oddelka v italijanskem zunanjem ministrstvu Videtti, namestnik načelnika italijanskega general štaba llotti, general de Castnlione ml italijanskega generalnega štaba, admiral de Curtin od italijanskega admiralnega štaba in general Perino od italijanskega letalskega štaba. Od nemške strani so navzoči šef nemškega vrhovnega |x>volj-stva Keitel, šef letalskega štaba general Boden-schatz, šef tiska Dietrich, državni (K)<1 tajnik Oaus, šef protokola v. Dermberg, veleposlanika Alfieri tn Mackensen, svetnik italijanskega veleposlaništva v Berlinu Tonnboni in italijanski generalni konzul v Monakovu Pitalis. Niti en glas od zunaj ne pride do sobe volje rajha. Razgovori potekajo v popolni izoliranosti. Na trgu ni ljudstva, medtem po teče po ulicah, ki vodijo proti »lomu vodje rajha, življenje v svojem običajnem teku. Kdino promet je močnejši, hiše jia so okrašene z zastavami.
Berlin, 18. juniju. A A. DNB: Medtem ko se Hitler in Mussolini pogovarjata, nemški listi razpravljajo o položaju. »Deutsche Allgemeine Zeitting« ugotavlja, da se borbe v Franciji nadaljujejo, medtem ko teče razprava o predlogu maršala Pctaina za ustavitev sovražnosti. V zvezi s tem poudarja list današnje poročilo nemškega vrhovnega poveljstva, da napreduje nemška vojska čez črte, čez. katere se umika razbita francoska vojska. »Nachtausgabenc poudarja v zve/.i s predlogom maršala Petaina, da je Nemčija pred 22 leti bila v istem položaju, v katerem se sedaj nahaja Francija in nato našteva odločbe francoskega generulisima Focha, katere je tolmač prebral nemški delegaciji. »Frankfurter Zoituugc prijx>minja v
zvezi s položajem ln včerajšnjim Churchillovim govorom, da ni \užno, kuj Churchill misli o sedanjih dogodkih, temveč je važno, kako se dogodki razvijajo. Naj bo potek dogodkov tak ali tak, Anglija je osamljena. S katastrofo Francije ni samo odpadel cn zaveznik Velike Britanije, temveč se je zrušil tudi politični sistem Naj vodja rajna in duce skleneta o ureditvi Evrope kakor koli, ti odloki bodo uvod v novo dol«) zgodovine naše celine. Anglija pri tem ne lx> navzoča in ne bo imela besede Angleži sede sedaj sami na svojem otoku, ki pa ni prav za prav več otok. Stvar vsega svetu, za katero je trdila, da jo brani, je s^dnj samo še njena lastna zadeva.
Monakovo, 18. junija. AA. I>NIJ: Vodja rajha Hitler in predsednik vlade Mussolini stu se sestala v posebnem kabinetu vodje rajha, ki se nahaja v prvem nadstropju. Hitler in Mussolini sta sedelu na dveh foteljih za mizo, na katerih so bile zemljepisne karte. V začetku razprave obeh šefov sta se Hitler in Mussolini fotografirala. Nato sta ostala sama do 18.^), ko sta poklicala grofa Ciano in von Ribbentropa ter oba šefa italijanskega in nemškega generalnega štaba. Ostali člani delegacije čakajo v sosednjih salonih, medtem ko se množice zbirajo pred palačo in vzklikajo vodji rajha in Mussoliniju.
Monakovo, 18. junija. Vodja rajhn Hitler in predsednik italijanske vlade Mussolini sta se na današnji konferenci popolnoma sporazumela o mirovnih pogojih, ki bodo postavljeni francoski vladi in sin potem oba odpotovala iz Mo-nakova. Pričakujejo, da hod* pogoji že jutri dostavljeni francoski vladi in objavljeni.
Važna posvetovanja v Rimu
Rim, 18. junija. Semkaj se je pripeljal znani nemški gospodarski strokovnjak in Hitlerjev zaupnik dr. Clodius, dn se z italijansko vlado pogovori o gospodarskih vprašanjih jugovzhodne Evrope,
Na bojišču
z avtobusi, posebno na progi Ljubijana-Celje rjeva ul.). Železniški postaji, iz katerih vodi najbližja pešpot, sta Kresnice
ali Jevnica, odkoder je najbližje na Limbarsko goro, so: Krašnja, Spodnje Loke in Blagovica Iz Sp Lok do vrha je 40 minut pešhoje. Romarji in turisti, vabljeni!

Kranj
Nesreča pri delu. Pri gradnji ceste Naklo-Kranj se je ponesrečil 18letni rielavec Murgelj Franc. Pri kopanju gramoza v jami ga je zasulo in je dobil nevarne poškodbe po glavi in životu. Poklican je bil kranjski rešilni avto, ki je ponesrečenca takoj prepeljal v ljubljansko splošno bolnico.
Celje
c Opozarjamo na koncert znanega tenorista
Angela Jarca, ki bo jutri, v četrtek 20. junija ob pol devetih zvečer v mali dvorani Celjskega doma.
c Združenje avtobusnih podjetij dravske banovine v Ljubljani bo imelo v četrtek, 20. junija ob 10 dopoldne v Mestni posvetovalnici v Celju svoj redni letni občni zbor.
Uprava javne bolnišnice v Celju
proda pri upravi zastavljeno
zlatnino, pohištvo, porcelan, knjige.
Interesenti si morejo ogledati te predmete vsak dan dopoldne pri upravi bolnišnice v Celju, kjer dobe tudi točne informacije.
c Salezijanski mladinski dom v Gaberjih pri Celju sprejema za prihodnje Šolsko leto prvo- in drugošolce celjske realne gimnazije in njenih klasičnih vzporednic. Vse informacije in navodila dobite pri vodstvu Salezijanskega mladinskega doma v Gaberjih.
c Srečke I. efektne loterije Legije koroških borcev dobite v podružnici *S!ovencat v Celju, Aleksandrov trg 6 (pred kolodvorom).
Brežice
Odbor Podružnice Slovenskega čebelarskega društva Brežice in okolica se najprisrčneje zahvaljuje banski upravi dravske banovine za podeljeno podporo k nabav; čebelarskega orodja, — Enako tudi g. Josipu Lesarju, notarju in ban. svetniku v Brežicah, ki nam je nadvse na- ( klonjcn, — Odbor«
Berlin, 18. junija. AA. DNB: Z merodajne strani sporočajo, da je včeraj del fruncoskih čet, ki so bile obkoljene v Alzaciji in Lota-ringiji, poskušal a prebojem pri Vesulu v smeri proti visoki planoti Longrai«. Napad je bil odbit s hudimi izgubami za sovražnika. Ujetih je bilo 20.000 fruncoskih vojakov. Kakor sporoča poročilo vrhovnega poveljstva, so nemške čete prispele do Orleansa na zgornji Loiri. Z ostalim vojnim plenom so Nemci zapleniti pri Neversu čez, 100 tankov, med njimi šest tankov po 70 ton. Ti tanki so na tem mestu prvič in zadnjič stopili v borbo.
Angleški letalski napadi
I.ondon, 18. junija, t. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča: Snoči so se tri naša letala tipa »Spitfire« srečala blizu Boulogne s tremi nemškimi »Junkerc bombniki. V zračni bitki je bil en nemški bombnik sestreljen, eden se - je v plamenu skril v oblak, tretji pa je pre-nehal z borbo. Zjutraj je na povratku iz severne Francije angl. bojno letalo tipa »Blen-lieim« sestrelilo nemški bombnik tipa »Heinkel«. Minulo noč so številna angleška letalu vršila napade na vojaške objekte pri Gelsen-kirchenu, Homburgu, Wanne, Eickclu, Lssenu, Dollbergenu, Hamburgu, Aachenu, Duisbergu, llhekltu, Kolnu in Koblenzu. Letalu so izvedla napade v serijah na skladišča olja pri Gelsen-kirchenu, Homburgu, AVanne in Eickelu so izbruhnili požari. Največji požar je bil opažen pri Homburgu. Dvoje ogromnih skladišč olja je bilo uničenih pri Gelsenkirchenu. Požar je razsvetljeval okolico, letalom je bilo omogočeno nato razdejanje železniške proge in železniškega križišča. Požar je nastal tudi v VVanne in Eickelu. Velika skladišča olja so bila napadena tudi pri Dollbergenu in Hamburgu. Požar, ki je nastal pri Dollbergenu, se je videl nad 60 km. Velik ogenj je nastal tudi v Hamburgu. Tam je bilo zadeto eno od največjih skladišč olja v severnozahodni Nemčiji. "1 u so se slišale silne eksplozije — Druge skupine letal so napadle arzenale in prometna središča, kakor tudi železniška križišča od I lamina d« Aacliena in vzdolž reke Rene od Duisberga do Koblenza. Tovarne v Aachenu, Rheidtu in Kolnu so bile zadete in zažgane. V Essenu in Koblenzu so bile lx>ml>ardirane tovarne in ar-zenoli. Nastali so mnogi požari tudi v arze-nalih in tovarnah v Duisbergu. Veliki požari so bili opaženi okoli letališč blizu Barmena. Z bombami so bili zadeti tudi hangarji in bližnje zgradbe pri Schippolu in Amsterdamu, kjer smo sestrelili tudi eno sovražno letalo. Mi pogrešamo dvoje letal.
Anglija ima najboljše čete
London, 18. junija, t. Reuter: Churchill je v govoru, ki ga je imel nocoj po radiu, nu-glušal, du ima sedaj Anglija nu svojem otoku velike in močne ter najbolje izurjene vojaške sile in najboljše čete, med katerimi jo na tisoče vojakov, ki so že pomerili svojo kakovost s sovražnikom, ki ni boljši od njih.
Begunsko gorje
London, 18. junija. AA. Reuler: Francosko radijske postaje so sporočile ukuz francoske vlade, ki ukazuje vsem civilnim prebivalcem, naj ostanejo tam, kjer trenutno s0. zaradi tega, ker ni možnosti, du bi tisoče mož in žena preselili s severa nn jug Francije. Hrana, zdravniška pomoč, red in varnost so zajamčeni.
Bern, 18. junija. AA. Štefani: Begunci iz Francije stalno prihajajo. Večinoma so to žene in otroci. Kar se tiče vojakov, računajo, da jih je v Švico prišlo dosedaj okrog 2000. Mod njimi je tudi nekaj motoriziranih oddelkov. Mejo je prestopil tudi neki franc. general.
Angleški vojaki so se vrnili iz Francije
London, 18. iunija. AA Reuter' Veliko vojakov angleškega ekspedicijskega zbora, ki so preteklo noč iz Francije prispeli v neko pristanišče v zahodni Angliji, so se pripeljali z majhnimi ladjami in tudi ribiškimi ladjami. Angleški vojaki, ki so prišli v zahodno Anglijo, so se lx>rili jugozahodno od Parza.
Bombardiranje Malte
La Valetta, 18. junija. AA. Reuter: Izve se, da je bila danes Malta ponovno bombardirana. Večje gmotne škode ni. eno sovražno letalo je bilo /.bito.
USA povečuje svo;e brodovje
AVashington, 18. junija. AA. Reuter: Pomorski odbor predstavniškega doma je imel tajno sejo, na kateri je admiral Stark podal poročilo in razložil program za gradnjo novih ameriških vojnih ladij. Po seji je admiral izjavil, da določa program gradnjo okrog 200 vojnih lad.ij in za 125 000 ton vojnih enot, medtem ko znaša skupna tonaža teh enot zdaj 170.000 ton.
*
London, 18. junija. Havas: V borbah z italijanskimi obmejnimi oddelki v Libiji so angleške čete zaplenile 12 tc/kih tankov, šest topov in 7 tovornih avtomobilov.
Nevaren požar v mariborski tovarni
Maribor, 18. junija.
Danes ob pol l popoldne je po dobri navadi starih časov plat zvona oznanjal Mariboru' in članom mariborske gasilske čete, da je v mestu izbruhnil požar Takoj ]x> prvih udarcih zvona so mariborski gasilci hiteli v svoje prostore na Koroški cesti in kmalu nato je gasilsko vozilo odbrzelo po mariborskih ulicah nn kraj požara. Plameni so si za žrtev tokrat izbrali livarno in tovorno kovin v Mariboru, katere lastnik je g. 1'enggl. V posebnem oddelku te tovarne, v katerem izdelujejo izolirane cevi sistema Bergman, je nastal požar. V tem oddelku v posebni peči segrevajo smolo, v kateri prekuha vajo ccvi, ki so izdelane iz. posebne lepenke. Ta smola se jc iz doslej neznanega vzroka vnela. Gasilci so z vso naglico energično intervenirali in plamen v najkrajšem*času zadušili. V samo peč in na ves oddelek, v katerem je bilo precej materiala, so namerili mo čan curek vode. ki je plamenom vzel moč in jih končno zadušil, je pa pri tem trpela tudi
poč in matcrijnl ki je ves premočen in za na-daljno tt|X)ral)o nemogoč. Nu peči. strehi in uničenem materialu ima podjetje veliko škodo, ki znaša okoli 80,000 din, ki je pa krita z zavarovalnino. Mariborskim gasilcem vse priznanje, da so na kraj po/ara prihiteli z rekordno naglico. Nikakor pa Maril>orčanom ne ugaja dejstvo, da se gasilci za njihovo dolino«! še vedno kličejo na tradicionalen način, ki tako razburjajo meščanstvo. Čas bi bil, da «e dela na novih alartnanih napravah pospešijo in dokončajo in tako v našo gasilsko službo uvedejo tudi
v tem oziru sodobnejše metode.
*
m Avtobusno podjetje na progi Maribor— Gornja Radgona. Neki mariborski listi objavljajo poročilo, da jc avtobusni promet na progi Maribor—Gornja Radgona ustavljen Mestna podjetja nam na to vest s|>ororajo. da je promet nn tej progi ukinilo le zasebno podjetje Lininger, avtobusi mestnih podjetij na na tej progi do Murske Sobote obratujejo kakor doslej.
KULTURNI OBZORNIK
Massenet: Werther
z gostoma Karlovčevo in Gostičem
V soboto smo doživeli izvrstno predstavo, morda najboljšo v letošnji sezoni, pa ne morda le za-
pa _ __________
radi dveh odličnih gostov; vsi so se igralsko in pevsko res potrudili z orkestrom in dirigentom vred, da je predstava zapustila vtis visoko kvalitetne reprodukcije; obenem nas je prepričala o možnosti resnejše poglobitve v celotni interpretaciji, kakršna je svoječasno že dvigala naše tovrstno prizadevanje na visoko stopnjo operne umetnosti.
V vlogi Šarlote je v našem gledališču prvič nastopila gdč. Elza Karlovac iz Splita, ki nas je prijetno izueuadila. Predvsem je pogodila značaj svoje junakinje; svojo igro je znala vzdržati od početka do konca na odgovarjajoči psihološki bazi. Mirna igra je bila v popolnem skladu z lirično dramo ter ni silila preko danih meja, dasi bi ta vloga povprečnega igralca kaj rada zavedla v teatralno pretiravanje. Vendar smo na nekaterih mestih pogrešali odtenkov notranjega dogajanja, ki se kaže v naj-tankočutnejšem niimičnem izrazu. Zlasti ta izrazito lirična vloga zahteva to, ker ima gledalec drugače vtis nekake stagnacije. Zaradi tega pa ostra kretnja, ki ima v razvoju drame sicer svojo upravičenost, pa v igri iste manjka z ozirom na prej zamujeno — v prejšnjem smislu omenjeno — manično izražanje, Toda to ne izvira iz nemožnosti doživljanja njene junakinje; v teh nedostatkih, ki zahtevajo že do kraja izdelanega igralca, vidim le njeno odrsko ne-rutiniranost iu bo te na videz malenkosti, za celoten vlis pa občutne pomanjkljivosti v kratkem doprinesla. Kajti v osnovi je bila igra vendarle prav dobra; višek je dosegla v drugi polovici tretje slike in pa v zadnji.
Kot pevko jo odlikuje lepo barvani glas in njegova izvanredna prodornost, ki napolni ves prostor in se niti v fortissimih orkestra ne izgubi. Zlasti lepe so njene nižine. Petje izkazuje precejšne poznanje pevske tehnike, toda zdi se mi, da bi ob nekoliko novejše dognanih pevsko-tehničnih principih glasovno še mnogo pridobila in to kljub temu, da že zdaj kaže visoke odlike. V višini je občutiti še nekoliko rahle krčevitosti. Pri fraziranju pa nekoliko moti včasih nepravilna vezava konzonantov z naslednjimi zlogi: ton sloni na vokalih, konzonante pa je treba trenutno zvezati z naslednjim zlogom in ton takoj opreti na vokal, sicer nujno naslane občuten zvočni premor, ki prekine muzikalno črto in učinkuje neestetsko. Ta manira ima po navadi svoj izvor v stremljenju za dramatskimi učinki, kar pa ni vedno na mestu; inuzika zahteva svoje estetske norme, preko katerih ni mogoče in jih tudi še tako dobra igra ne more nadomestiti. V celoti pa je kultura glasbenega izražanja visoka; podpirajo jo zgoraj omenjene sposobnosti, zato je nudila močan
vtis zlasti v tretji sliki, kjer je njena glasbena obli-kovnost dosegla višek. V tej sceni je pokazala prav dobre pogoje, da se razvije v še večjo igralko, predvsem pa v pevko eminentnega formata. Njen na-stO|> ie dal slutiti močno osebnost; v kratkem se bo znala orientirati ter uveljaviti vse razpoložljive sposobnosti, ki obetajo nuditi izvanredno umetniško poustvarjalno silo. Njen nastop je popolnoma uspel; iz njega je zazrcalila velika resnost do dela.
Najtežjo nalogo je pač imel g. Oostič kot Wer-Iher, ki pa jo je igralsko in pevsko izvanredno dobro izpeljal. Po tej predstavi sodeč mu gre po pravici prvo mesto v smislu umetniškega pojmovanja, ki 11111 daje značaj dozorelega umetnika. V tej vlogi so prišle do izraza vse pevsko-tehnične pridobitve. Kdor namreč ve, kaj se pravi preiti iz for-tissima v visokih legah v neprisiljen, miren ton v mezzoforte srednje lege, kjer mu zveni v krasnem voix mi.\te in če upošteva pri tem, da ima za seboj že poldrugo uro efektivnega dela na odru, mora priznati, da je jievec izvanrednih zmožnosti, velikega znanja, pridnosti in resnosti. Smisel za glasbeno interpretacijo je pokazal v takem vzponu, da je glasbeni učinek nudil visoke estetske vrednosti v vsem blesku in notranji prodornosti umetnine. To je menda njegova najboljša igralska in pevska vloga. Da bi še v višinah omilil krčevito prijemanje tona, kar bi se gotovo dalo odpraviti s pravilno orientacijo v dihalni funkciji, bi imeli ludi tehnično brezhibno tenorsko kapaciteto, ki bi jo še bolj uva-ževal muzikalni svet.
Alberta je pel g. Dolničar, ki je bil igralsko dober. Pevsko pa je v višinah kazal utrujenost. Pri njegovi interpretaciji pogrešamo večje dinamične pažnje, kajti brez te ni mogoče frazi dati popolnega muzikalnega obraza. Zalo zapusti njegovo petje suh vtis. Dane glasovne zmožnosti, ritmična preciznost ter čista intonacija, ki ga odlikujejo, ne zadostujejo za popolnejši učinek. — Gospa Ribičeva je prav lepo izvršila svojo nalogo kot Zofija. Njena iskrena igra je prepričevalno učinkovala. Prav tako je njena pevska slran zadovoljila. Sodnika nam je lepo predstavil g. Zupan. — G. Kristančič kot Schmidt je pokazal smisel za igro in tudi dokaj dobro zapel. — Njegov tovariš Johann je bil g. Perko.
Dirigiral je g. A. Neffat z velikim smislom za interpretacijo te čudovito lepe lirične umetnine. Pa tudi orkester je lo pot izvanredno dobro muzi-ciral. Sploh je predstava izpričala možnost napredka, ki pa izhaja le iz resnega prizadevanja vsakega poedinca. — Delo je režiral g. Zupan zadovoljivo. ; ....... ,	sil-
II. sklepna produkcifa Srednje glasbene šole
Druga sklepna produkcija Sr. gl. šole je predstavila mnogo novih mladih moči, ki 60 6trumno namerili svoj korak v hram glasbene umetnosti in si zato skrtno pridobivajo tehničnega znanja, ki jim omogoča čim globokeje prodreti v tajne glasbenih dogajanj. Številne skladbe, pripadajoče različnim stilnim dobam, so posameznim izvajalcem nudile dovolj prilike, da so mogli izpričati, koliko so umetnino notranje izčrpno dojeli in jo znali poslušalcem tudi pravilno prikazati. V splošnem jih pri tovrstnih nastopih bolj zajame zunanja stran, kar je povsem razumljivo — vendar nam notranje premišljeno podajanje mladega umetnika čimbolj približa. _
V	pevskem oddelku so nastopili: Godina Lidija — z dvema opernima samospevima — začetno z malo tremo, polagoma z naravno sproščenostjo, ki je pokazala lep, prožen glas, ki ga obdelava vešča učiteljeva roka. Jančar Angela je nastopila s polnim žametasto pobarvanim glasom in hkrati s smiselno občutenim prednašanjem.
Toplega aplavza je bila deležna Pavla Frlan, ki je pela z zanosom, čeprav ji je bil glas še nekam zastrt.
To se je stopnjevalo še pri Nadi Stritar, ki je nastrojenje obeh pesmi točno pogodila in jih krasno prikazala. Lahkota in izdelanost glasu pričata o dobri šoli.
V	instrumentalnem oddelku so nastopili:
Spet Erika, ki je pri dveh Regerjevih skladbah zlasti fine dinamične vzpone uveljavila.
Mala Grobming Mirjana je istotako lep smisel za prednašanje pokazala. Posebno zanimanje sta vzbudili Griitzmacherjeva: Posvetilna pesem za 4 čela (cp. 65) in Popperjev; Requiem: za 3 čela in klavir (op. 11). Ta sestava ni kdovekaj pogostna. Prva je v splošnem zvenela nekam enolično, čeprav so vsi sodelujoči brezhibno izvežbanost pokazali, v drugi so se pa mogli bolj uveljavit, zlasti še s smiselnim fraziranjem.
Mali Ozim Igor se je postavil z dobro informacijo in solidno tehniko, nedostaja mu pa še tonov-ske širine.
Bachovega preludija in iuge v d-molu se je lotila Kruljc Štefka in je dobro stilne posebnosti pogodila.
Operman Lidiji se je bolj posrečila Smetanova:
Poetična polka, dočim jc bil Chopinov: Prcludij v Des-duru malo razvlečen.
Prav dobre tehnične vrline je pokazala Prinčič Milena, v obeh skladbah: V cerkvi in v »Romantičnem valčku«. Obe zložbi D. de Severac.
Tud: Legata Leopolda v Malem Paganini-ju (op. 8) — zložil Rihovsky — ne smemo pozabiti.
Kot nalašč za zaključek so bili: Tango Scher-zo, Zvončki — (zložil Martinu) — v klavirski izvedbi Hedvike Bajdetove. Skladbe, ki so ritmično težko izvedljive, 6o bile odlično podane in 60 v celotni program prinesle mnogo svežosti in ognja.
Klavirski spremljevalci so bili tu pa tam malo presamosvoji in deloma izpadli iz celotnega okvirja.
Sicer je pa večer dosegel svoj namen. —o—
Drobiž iz italijanske kulturne kronike
Akademik Cecchi. Namesto italijanskega akademika pisatelja Lucia D'Ambra ie izvoljen Emil Cecchi. Novi »nesmrtnik« je zanimiv po svoji kulturni rasti. S Papinijem in pesnikom Soffici ie ku-moval literarnemu pokretu okoli lista »Voce«. Pozneje se je posvetil časnikarstvu in predvsem slovstveni kritiki. Znan je kot poznavatel| angle-
eln„«tva Snissl i« tudi metfovo zgodovino
v 19. stoletju in je tudi predaval (1. 1930) na kalifornijski univerzi. Po vojni je izdal vrsto esejev, ocen in potopisov po angleški Ameriki.
»Maestral««, tak naslov bo imela nova revija, ki bo še ta mesec izšla v Rimu. Njen namen je dati svoje stolpce na razpolago liričnim pesnikom vseh stremljenj. Zbirala in ocenjevala bo tudi vse, kar bo novega v liriki iz inozemstva Ustanovitelji (Giuseppe Agnino, Luigi Volpicelli, Adriano Gran-de) pravijo, da hočejo kritično ocenjevati najbolj žive pojave kulturnega življenja in dokazati, da ne more nič ubiti duha poezije ter da je treba vedno verjeti, tudi v teh časih, v duhovne sile italijanske skupnosti. — Hvalevredni naporil
Enciklopedija za otroke. V Italiji se je zadnji dve leti silno močno vzbudil pokret za otroško slovstvo. Vzgojevatelji in pisatelji iščejo nova in prava pota. V maju so imeli v ta namen posebna zborovanja. Odločno pot je ubrala založba Utet, ki izdaja »II tesoro del ragazzo italiano« (Zaklad italijanskega otroka). To je prava, bogato slikana enciklopedija v osmih velikih (velika 8 a) zvezkih po 800 strani vsak. Žal, da ima ta velika slikanica veliko hibo, ker je zaradi ogromne cene (c. L 800) za večino otrok res le bajni zaklad.
Študij preporoda. Se vedno gori v vodilni plasti italijanskih kulturnih tvorcev živ ogenj ljubezni do duhovnega ustvarjanja — kljub grozečemu pohodu v golo snovnost nekaterih. Nov dokaz temu je ustanovitev Narodnega središča za študij preporoda (Cent ro Nazionale di studi sul Rinascimenlo) s sedežem v Firenzi. Ustanova — kakor že dve sestrski, to je ena za proučevanje srednjega veka in druga za humanizem — je od države bogato podprta. Njen ravnatelj pa je znani vodilni katoliški pisatelj Gio-vanni Papini.
Novi kulturni hram izdaja tudi obzornik »Preporod« (11 Rinascimento) in ima v prvem načrtu izdaje iz italijanske renesančne dobe, ki jo omejujejo z dvema vrhovoma: Francescom Petrarco (1304 do 1374) in Michelangelom (1475—1564). Natisnili bodo med drugim: »Poezije« Julijana de Medici, »Pisma« Lorenza Medici Michelangelu, Papini bo o njem zbral življenjepis v luči tedanjih pisateljev, izšli bodo komentarji Eneja Silvija Piccolominija, tudi v naš razvoj posegajočega poznejšega papeža Pija II.
Imenovanje Papinija za osrednjo osebo te kulturne ustanove kaže, da bo raziskovanje in pravilno ocenjevanje italijanske renesanee šlo pravo pot, t. j., da se ne bo skušalo dati renesanci — ki je med drugimi vrednotami dokončno uveljavila jezik ljudstva kot pravi narodni italijanski jezik — na-jiačne vrednote. Namreč, da ni srednji vek, ta »ob-skurna-verska doba«, kulturno nič pomenil za narodov razvoj in da je šele renesanca moralo prinesti vse kulturne in duhovne dobrine. Tako podtikanje kulturnega antagonizma renesanci napram srednjemu veku se tudi pri nas rado javlja v škodo pravemu vrednotenju zgodovinsko - kulturnih dob. Italijani učijo, kako je treba tako raziskovanje nastaviti.
Pri isti založbi so pričeli tiskati tudi »zelene«, »sinje«, »rdeče« in »sive« knjižice. To so v poljudni obliki in lepi opremi in poceni »knjige za vse«, in sicer po vrsti kot zgoraj: zgodovina, potopis, pripovedni spis, poljudno znanstvo. Pripominjamo, da je Mondadori ena največjih založb in se ne obotavlja vreči na trg poljudne, ljudske knjižnice — razumljive n dosegljive vsakomur.	R. B.
Za te dni je posebnost pasaža, znana Kosova razstavljalnica likovne umetnosti Razstavni okus nam nudi Koželja Maksa slike, najlepše motive in najznačilnejše odrise naših planin od Skute do Martuljka, od idiličnih kotov Kamniške Bistrice do romantike Razora, Prisojnika itd. Človek se nehote ustavi ob teh slikah, ki ga s svojo prepri-čevalnostjo res odmikajo od teh žalostnih časov.
Sovražno letališče, ki so ga nemške letalske bombe povsem uničile.
Iz katoliških misijonov
0 milijonih na severu Kanade
V Gypumville, na končni postaji železniške proge, ki poteka med jezeroma Manitoba in Winni-peg in vodi še kakih 300 km severozahodno od Winnipega, je že 20 let katoliška, poljska kolonija, kamor je le zdaj pa zdaj, jx> dolgih presledkih prišel kak duhovnik. Zdaj pa so ondi sezidali majhno cerkev in jo posvetili sv. Tereziji od Deteta Jezusa.
Pol stoletja misijonski škof v Južni Afriki
Nedavno je na Irskem umrl misijonski škof Hugh Mac Sherry, bivši apostolski vikar v Portu Elizabeth. Z njim je umrla osebnsot, ki je bila tesno jx>vezana z južnoafriškim katoliškim življenjem. Ko je rajni misijonski škof nastopil svojo službo, je bila Južna Afrika tik pred izbruhom mogočnega prevrata. Odkritje diamantnih pokrajin pri Kiin-berleyu in zlatih rudnikov pri Johannisburgu je povzročilo industrijski prevrat prve vrste. Msgr. Mac Sherry je doživel ves razvoj burskih vojska, ki se jih je udeležil kot kurat, in tudi novo ustavo Južnoafriške Unije kot dominiona, kakor je bilo določeno v westminstrskem statutu 1. 1938. Mimo te politične spremembe pa se je izvršil tudi v verskem življenju velik preobrat. Nizozemci, ki so imeli prej zasedeno Južno Afriko, ko bili trdovratni kal-vinci, ki niso katoliškim duhovnikom niti dovolili pristajati v Kapstadtu. Katoliški misijoni so imeli
dolgo samo v tistih krogih uspeh, ki so govorili angleško. Prvi misijonarji, ki so prišli v Južno Afriko, so bili večidel irskega rodu. Prvega južnoafriškega škofa je imenoval papež Gregor XVI. za tisti del dežele, kjer so vladali Angleži Ko je msgr. Mac Sherry prišel v Južno Afriko ,je bila katoliška cerkev v obeh provincah Kapland in Natal že trdno zasidrana. V državi Oranje in v Transvaalu so padle ovire, ki so jih Buri povzročili zoper katoliški misijon šele takrat, ko je industrijska revolucija spremenila tudi sestavo prebivalstva obeh burskih republik. To so bili »Uitlanderji«, ki so prinesli katoliško vero v deželo. Kmalu se je katoliška vera utrdila tudi pri zamorcih Južne Afrike. Med Zulukafri v Natalu so delovali posebno marianhillski patri, medtem ko so med zamorci Ba-suto misijonarili patri oblatov.
Spreobrnjenje med Jakobiti na Malabarju
Pred 10. leti ni bilo v indijskem mestu Tiru-valli niti enega katoličana. Zdaj berejo vsak dan sv. mašo na 7 krajih v mestu in mnogo ljudstva, katoličanov in nekatoličanov prisostvuje sv. maši. Pristojne osebnosti prirejajo zmeraj več predavanj, verskih govorov in javnih molitev, da bi čim hitreje dosegli združenje s sirijskimi kristjan iMala-barja. Poznavalci cerkvenih razmer upajo, da bodo v najkrajšem času doseženi veliki tozadevni uspehi.
S P> O R T
športni drobiž z doma in od drugod
BSK: Venus 3:0 (1:0). Včeraj popoldne je bila v Belgradu prva tekma za mali srednjeevrofiski pokal. Igral je BSK proti drugemu romunskemu zastopniku Venusu. Za tekmo ni vladalo posebno zanimanje in jo je gledalo komaj 3000 ljudi. Ze takoj v začetku igre je leva zveza Venusa Bodola v dvoboju z Božovičem za žogo padel tako nerodno, da si je zlomil ključno ko6t. Bodolo so takoj prenesli v bolnišnico, Venus pa je igral vso tekmo le z desetimi igralci. Prvi gol je po lepi kombinaciji Ma-nola-Božovič-Valjarevič padel v 12. minuti. Gol je dal Valjarevič. V drugem polčasu je v 18. minuti Nikolič zabil drugi gol, tretji gol pa Glišovič v 25. minuti. V prvem polčasu je dal BSK precej povprečno igro. Razgibal se je šele v drugem polčasu. Romuni so kljub porazu pustili dober vtie in so zlasti dobro igrali v obrambnem pogledu. Tekmo je sodil madžarski sodnik Ujvari.
Dosedanji državni nogometni prvaki so bili doslej sledeči klubi: leta 1922-23 »Gradjanski«, Zagreb; 1923-24 »Jugoslaviqa«, Belgrad; 1024-25 »Jugoslavija«, Belgrad: 1925-26 »Gradjanski«, Zagreb; 1926-27 »Hajduk«, Split; .1927-28 »Gradjanski«, Zagreb; 1928-29 »Hajduk«, Split; 1930-31 »Concordia«, Zagreb; 1931-32 »Concordia«, Zagreb; 1932-33 BSK. 1933-34 m bilo končano; 1934-35 BSK, Belgrad; 1935-36 BSK Belgrad; 1936-37 »Gradjanski«, Zagreb; 1937-38 »Hašk«, Zagreb; 1938-39 BSK Belgrad; 1939-40 »Gradjanski«, Zagreb.
Tekme za mali srednjeevropski nogometni pokal. Takoj po končanem državnem nogometnem prvenstvu Jugoslavije se že začno tekme za tako imenovani mal' srednjeevrofiski pokal. Od znamenitih tekem za srednjeevropski poKal je v današnjih časih 06tal le okrnjen turnir nogometni, ki 6e ga udeležujejo po trije najboljši klubi iz Jugoslavije in Madžarske in pa dva kluba iz Romunije. Prva tekma med BSKom in Venusom (Bukarešta) je bila predvčerajšnjim. Danes igrajo: v Zagrebu Gradjanski in Ujpest (Budimpešta), v Sarajevu pa Slavija in Ferencvaros (Budimpešta). — Povračilne tekme bodo po nasledniem sporedu: v 6oboto, 22. jur.ija, v Budimpešti Ujpest: Gradjanski, v Bukarešti pa Rapid : Hungaria (Budimpešta). — V nedeljo, 23. junija, v Budimpešti: Slavija ; Ferencvaros, v Bukarešti pa Venus : BSK.
Izločilne tekme za sestavo atletske reprezentance za dvoboj proti Madžarski tudi v Zagrebu niso prinesle kakšnih posebno dobrih rezultatov. Veliko presenečenje pa je napravil mladi, komaj 16 letni Haškov junior Šimonovič, ki je v troskoku dosegel prav lepo daljavo 13.60m. Ta talentrani skakalec je imel skoraj vse skoke nad 13.30 m. Ostali rezultati pa so bili naslednji:
Tek na 100 m preko zaprek: Hanžekovič (Concordia) 16.3 sek.
Tek na 400 m: Rohm (Hašk) 54 sek.
Tek na 5000 m: Flass (Hašk) 16.26.2.
Met diska: Čurčič (Concordia) 42,70 m.
Skok v višino: Abramovič (Hašk) 175 cm.
Skok v daljavo: Mar. Urbič (Marathon) 6,92 m.
Skok s palico: Ivanuš (Železničar) 3,40 m.
Veliki estonskimetalec krogle, Aleksander Kreek, je dokazal, da je letos že v lepi formi. Krcek je vrgel kroglo v seriji 15.12, 16,28, 15.67, 16,14 in 15,87 m Kreek bi bil rad podrl svoj lanskoletni rekord 16,40 m, to pa se mu še ni posrečilo. Razen tega se je udeležil tudi tekmovanja v metu diska. Pri tem je zaznamoval naslednje mete: 41, 45,78, 43 42, 50,45 in 43 m. Celo v metanju kopja se je poskusil, pri tem pa ni prišel dalj kakor na 50.30m No, konec konceo tudi to ni nobena slaba znamka, kajne?
Kot letalski podčastnik je padel 25 letni nem ški smučar na dolge proge, Leonhard Bach iz Sont-hofena. Bach je imel pri Fisinih tekmah v Zakopanih na drugi progi najboljši čas, 6i 1. 1939 osvojil prvenstvo Allgaria in bavarsko smuško prvenstvo, bil tudi preteklo zimo v štafeti ter si priboril sedmo mesto pri tekmovanju za nemško 6mučareko prvenstvo.
Italijansko prvenstvo v hockeyju na travi je
končano. Teh tekem se je udeležilo šest moštev, med njimi štir;e vseučiliški klubi. Iz 10 tekem «i ie GUF Genua osvojila največ, 17 točk. SS Sertam, Milan, ji sledi s 16 točkami.
Iz mednarodne nogometne zveze. Na predlog mednarodne nogometne zveze (FIFA) letošnjega 6edanja »International Football Board« (najvišja instanca za pravila) ne bo. Prvotno je bilo to zasedanje sklicano za London — O bivanju posameznih članov eksekutivnega odbora FIFe ima generalno tajništvo v Ziirichu zelo zanimive podatke. Predsednik Jules Rimet je nekje v Franciji, podpredsednik Seeldrayers (Belgija) se namerava v nekaj dneh odpeljati v Ameriko, Maura (Italija) je bil mobiliziran. Norvežan Eye je v Oslu, s Holandcem Lot-syjem pa bodo prihodne dni poskušali priti v stik. Ostali člani izvršilnega odbora FIFe pa so večidel na svojih stalnih bivališčih.
Italijansko prvenstvo v bantamski kategoriji. Gino Cattaneo, ki je pred leti mnogo nastopal tudi po raznih evropskih mestih, je danes italijanski in evropski prvak v bantamski kategoriji. Zadnjič je moral branili svoj ponosni naslov v zgornjeitalijan-skem mestu Bergamu. Ta naslov je branil popolnoma uspešno v boju z domačinom Luttijeni. Cattaneo je šest od desetih rund, na kolikor je bil boj dogovorjen, odločil v svoj prid ter visoko zmagal po točkah.
Uspela atletska prireditev ASK Gorenjca
Alpinsko-sportni klub »Gorenjec« je priredil 15 junija t. 1, popoldne ob 4 klubski miting, na katerem so bili doseženi klub slabemu vremenu dobri rezultati.
Tek na 1000 m: 1. Bertoncelj Jože 3.13.5, 2. Novak Atmar 3,15; skok v daljavo: 1. Bertoncelj Jože 5.32, 2. Miceli Leon 5.13; met krogle: 1. Mi-celi Leon 10.75, 2. Torkar Rado 10.53; met diska: 1 Bertoncelj Jože 30.86: met kopja 1. Miceli Leon 34, 2. Bertoncelj Jože 32.77
Tek na 100 m: 1. Malej Tine 12.8, 2. Markež Ivan 12.8. 3. Ahac Rudi 13; skok v daljavo: 1. Malej Tine 5 85 m, 2. Markež Ivan 5.32 m; met krogle:
1	Žvan Jože 10.68 m, 2. Malei Tine 10.35 m, 3. Ahac Rudi 9.60 m; met diska: 1. Ahac Rudi 31.35,
2	Žvan Jože 30.36. 3. Praček Ciril 43.40;m; met kopja: 1. Praček Ciril 43.40, 2. Malej Tine 36.95, 3. Ahac Rudi 33.75 m.
Mitinga se ie ugeležilo 20 članov.
Pokalni turnir SK Slavije
pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena
Turnir bo 23. junija dopoldne in popoldne na igrišču SK Mladike na Kodeljevem. Sodelovali bodo Jugoslavija iz Celja, Litija iz Litije Mladika in prireditelj Dopoldne nastopijo sledeči pari: ob 10: Jugoslavija (Celje) ■ Slavija, ob 11: Litija : Mladika. Popoldne pa ob 15: premaganca, ob 16.30 zmagovalca.