Počtnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaia vsak petek ob 16. // Narocnina znaSa mesečno po poSti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjcva ulica Stev. 1, pritličje, dcsno; uprava: levo // Telefon Stev. 65 / / Račun pri poSlnem eekovnem zavorlu v Ljubljanl Stev. 10.666 Leto XXII. Celie, petek 19. ianuaria 1940 Sfev. 4. V obrambo naše nevtralnosti O tem vainem vprašanju piše dr. Jo- ¦ip Smodlaka v zagrebski »Novi ri- ječi«: Kakršne koli so tudi simpatije, ki jih gojimo do tega ali onega naroda, ki je aašel v svetovno vojno, se vsi strinja- mo v tem, da moramo, če in dokler je mogoče, obvarovati naž narod pred voj- nimi strahotami. Znano je, da Jugosla- viji niti ne pride na um, da bi druge na- padala. V tem soglašajo vsi Srbi, Hr- vati in Slovenci in ni potrebno, da to fiele izjavljamo. Naša cdina skrb je ob- ramba neodvlsnosti naäe skupne drža- ve, ohranitev one nevtralnosti, za kate- ro se hočejo zakloniti v tem velikem spopadu velikanov vsi mali — ali ki ostane prazna beseda, če se ne nasla- nja na silo, ki more odoleti velikemu. Take 3ile mi sami nimamo, kakor je tudi nimajo posamezne druge manjše države v Evropi. Ko vidimo, kako se Belgija in Nizozemska stiskata druga k drugi in kako se nordijske države pod silo razmer približujejo, postaja tudi nam eedalje jasnejše, da moramo iskati zaveznika in sicer takega, s katerim se bomo mogli uspešno braniti, če bi nas kdo napadel. Nagli, katastrofalni raz- voj dogodkov je opomin vsem malim državam — in tudi za našo —, da je treba takega zaveznika najti čimprej, dokler še ni prepozno. Položaj naše države je tak, da nam ne more nobena zveza dati take sigur- nosti v obrambi, kakršno moremo do- biti v zvezi z Bolgarijo, kakor ne more na drugi strani nobena država nuditi Bolgariji tolikäne pomoči, kakor Tur- čija, ki je spet naä najbolj nesebični prijatelj. Vidimo torej, kako nas sama narava ¦tvari navaja k obrambni zvezi z Bol- garijo in Turčijo, ki predstavlja naj- močnejšo oboroženo silo v naši bližini, na katero se moremo zanesti .Ti dve državi in naäa predstavljajo združene veliko silo, ki ima toliko prebivalcev, in potemtakem tudi vojakov, kakor Fran- cija, in zemljo, bogato na raznovrstnih naravnih proizvodih, večjo kakor pet ttalij. To bi bila vojaška sila prvega reda, s pehoto, ki ji — brez zamere povedano — ni enake na svetu. Ce je le dobra volja, je ta zveza. ustvarljiva brez velikih težkoč — nied- tem ko o splošni Balkanski zvezi mnogo govorijo, a ne morejo nič st^ar- nega izvršiti. Tako nam osta.ie samo, dn izbiramo med zvezo z Bolgarijo in lurčijo ter mod — negotovostj\>. Vrhovno načelo balkanske politike ^Balkan lalkanpkim narodom« more sredi tega spopada velesil rešiti sa:.io jugoslovensko-bolgarsko-turška zveza. Tc mcra biti v^akomur jasno. Ta poli- tična dcgma Balkancev včlja tudi za Turöijo, ki ima enak interes, da prepre- čuje nadaljnje prodiranje tujih sil na Balkan, ker se zaveda, da je svobodni Balkan najboljša zaščita neodvisnosti turŠke države v Mali Aziji. Zveza teh treh držav nikakor ne za- hteva prekinitve prijateljskih odnoša- jev z druglmi balkanskimi državami. Nasprotno, vse bi si vzajemno pomaga- le, kolikor bi le mogle. Jedro balkanske obrambe pa bi moralo biti v naši trojni » zvezi. Ta zveza bi imela eden skupen, J[ jasno določen, balkanski cilj, ki ne bi Bmel biti naperjen proti nobeni drugi državi, a bi bil zato prost komplikacij z vprašanji Srednje in Vzhodne Evrope. Zvezo morejo seveda skleniti samo države, ki so prijateljsko rešile vse medsebojne spore. Teh odprtih računov je na Baikanu äe mnogo. Toda med Turčijo in Bolgarijo jih ni, z Jugosla- j vijo pa jih lahko Bolgarija hitro zaklju- ci. Da se to čimprej izvrši, je prav ta- fko v interesuBolgarije kakor Jugosla- vije. Ne vemo, katcri izmed njlju je to bolj potrebno. Toda to je ravno dobro, da ßta obe enako zainteresirani na tem. Razpoloženje je že davno na obeh stra- neh povoljno. Pomirjenje, ki sta ga pri- čcli dinastiji, 50 je spremenilo v prija- teljstvo in se razširilo na narod. Sedaj Živčna voina nevfralcev Voiaški ukrepi Belgiie in tfizozemske — Kon- ferenca Balkanske zveze — Nova iapontka vfada Sorbe na F'mskem ~ Nape tost med Sovietsko Rusiio ter Norveško in Šuedsko — Voina na za- padu - Romunska Maginotova liniia Belgija in Nizozemska sta v zadnjih dneh izdali obsežnc varnostne ukrepe in ojačili obmejnc posadke. Obe državi sta trdno odločeni upreti se morebltne- iuu nemškemu napadu. Val vznerairje- nja, ki je zajel obo državi vsled vesti o nemških vojaških pripravah na mejah obeh držav, se je v nekaj dneh polegel, vendar pa sta ostali obe državi v strogi pripravljenosti. Za bližnjo konfcrcnco sveta Balkan- ske zveze v Beogradu vlada v svetovni javnosti veliko zanimanjc. Po poročilih italijanskftga tiska bodo na dnevnem redu konfcrence naslodnja vprašanja: Sodelovanje Jugoslavije, Grčije, Turčlje in KomiinJje z Italijo. Določitev mcdse- bojnih odnosov in medsebojnega sodelo- vanja posameznih balkajiskih tlržav. Do- ločitev stališča balkanskih držav glede na sedanjo vojno. Določitev skupnega stališča napram boljševizmu. Novo japonsko vlado je seatavil admi- ral Jonaj. Jonajevo vlado smatrajo za znak, da hoče Japonska izboljsaW svoje odnose z Združenimi državami, Veliko Britanijo in Sovjetsko Kusijo. Sovjetska letala so v zadnjih dneh v zelo velikem štcvilu bombardirala razna sinska mesta in povzročila velika razde- janja. Finske čete so prizadejale pri Ki- teli severovzhodno od Ladoškega jezera Hovjctskim cetatn nov poraz, pri Salli pa so se morale po izredno močnem napadu sovjetskih čet umakniti. Na Finsko, kjer vlada sedaj silen mraz, prihajajo skoraj v»ak dan nove skupine prostovoljccv iz nordijskih in drugih držav ter transpor- ti vojnega matcrlala. Sovjetska vlada je poslala NorveSki in Svedski protestno noto, češ da stališče obeh držav, ki dovoljujeta organlzlranje pomoči Finski, ni v skladu s politiko ne\i;rabiosti, ki sta jo proglasill. Norve- ška In švedska vlada sta odgovorili, da nc nnd^ta Füiski nobene oficieuie pod- pore in da gre pri podpori Finski le za zasebno iniciafcvo. Nordijski tisk odloč- no zavrača vmešavanje Moskve v notra- nje zadeve nordijskih držav. Kakor v finskem vjirašanju, podp'ra Nemčija tu- di v tem pogledu Sovjetsko Kusijo. V zadnjih dneh so bile potopljene tri anglcške in dve neinški podmornici ter več angleških In nevtralnih ladij. Angleški minister za blokado Cross je v sredo v svojem poročilu spodnji zbornici poudaril, da je Nemčijo z blo- kado zadel izredno hud udarec. Omcnil je tesno sodelovanje Anglije, Francije in vseh delov angleškega imperija v go- spodarski vojni proti Nemčiji in o/načil kot glavni cilj te gospodarske vojne, da povzroči, da Nemčija ne bo več mogla vzdr/ati vojncga napora. Na zapadni fronti so slej ko prej na dnevnem redn borbc izvidnLških patrulj in posamezni topovski dvoboji. Po angleških poročilih so angleška iz- vidniška letala poletela pred dnevi nad Nemčijo in prispela do Dunaja in Präge i ter se nato vrnila nemoteno čez Nemčijo v svoja oporišča. Anglija Xn Francija sta naroeili v Združenih državah 8.000 voj- nili letal. Romunija je dogradlla na svojih me- jah osromen obrambni sistem. Namesto betoniranih utrdb je zgrajen na vseh ob- čutljlvlh točkah države VI m globok prekop, ki se lahko napolni z vodo v nekaj minutah in je nepristopen za mo- torizirane čete, tanke in oklopne avto- mobilo. V Karpatih, kjer je bila zgradba prekopa nemogoča, so bili vsi prelazi za- varovani z moenimi betonskimi utrd- bami. Zakonitost in prawi€a — temeli zdrave države Za izboliianie položaia iavnih namešcencev in upokoiencev Celje, 19. januarja. V beograjski »Politiki« je priobčil univ. prof. dr. Mihailo Ilič članek, ki je po svoji jasnosti in odločnosti vzbudil splošno pozornost ne le prizadetili jav- nih nameščencev in upokojencev, temveč tudi vse javnosti, v kolikor še ni izgu- bila čuta za življenjske pravice in člo- veško dostojanstvo, ki je temelj vsake pravno urejene države. Ugledni pisec, ki je š."rši javnosti znan kot lastnik poli- tičnega tednika »Napreda« v Beogradu, obravnava položaj javnih nameščencev z dveh gledišč, z moralnega in material- aega, ter ugotavlja, da v obeh pogledih I>oložaj ni dober in da niti ni znosen. Znano dejetvo je, da prejemki javnih nameščencev ne odgovarjajo njihovim potrebam in niso v nikakem skladu a cenami na trgu. O tem bi bilo pač od- več zapisati äe kako besedo. Država je zelo počasna v poviäanju prejemkov, kadar se cene dvigajo, zelo hitra pa je v znižanju prejemkov, kadar cene neko- liko popuščajo. S tem država kaže, da v lastno škodo loči svoj interes od inte- resa svojih nameščencev. Na ta način pridobljeni finančni prihranki gredo re- snično v äkodo državnih nameščencev, istočasno pa tudi v škodo državne služ- be, kar pomeni škodo države same. Sta- ra, priznana prislovica je bila in je še danes, da je za svoje delo dobro placard nameŠčenec stvarno tudi najcenejši na- meščenec. Pisec obravnava dalje dve kri- vici, od katerih zadene ena izvestne ak- tivne, druga pa upokojene nameščence. Logika stvari pa zahteva, da se za ena- ko delo plača tudi enaka nagrada, pri čemer bi vsakdo odobraval, ako bi se preko te oenovne črte vodil še tudi ra- čun o izvestnih socialnih momentih po- danih po družinskih razmerah. Pri upo- kojencih služi kot podlaga za viäino pre- jemkov slučajna letnica, kdaj in po ka- kem zakonu je bil kdo upokojen, kakor da niso vsi enakopravni državljani, dasi so služili tej naäi državi in imajo na- pram tej državi vsi iste in enake držav- ljanske dolžnoati« Ustava jasno pravi, da ima država v interesu celote pravico in dolžnost posredovanja v gospodarskih odnosih svojih državljanov v duhu pra- vice, Kako naj državna uprava izvaja ta duh pravice med službodajalci in delavci, ako tako postopa s svojimi lastnimi na- meščenci m upokojenci! V pogledu moralnega položaja javnih nameščencev in upokojencev ni stvar ni5 boljša. Najmanj, kar bi se moralo na- meačencu zagotoviti, je varnost obstan- ka v službi in napredovanja, ako v pol- nem obsegu odgovarja svojim službe- nim dolžnostim. Tega manjka pri nas tako v pogledu stalnosti službe, kakor v pogledu napredovanja. Vse to je prepu- ščeno samovoljni presoji in odločitvi upravne oblasti. Pisec podčrtava, da je sedaj pri napredovanjih podana mož- noat, da dado resorni minlstri višje položaje nameščencem, ki so recimo ocenjeni samo dobro, prezrejo pa name- ščence, ocenjene odlično. Cemu se potem sploh še vodi ocena dela in službe? Dr- žavni nameščenec, kakor že ime kaže, služi državi. Obstoji pa težnja, da g^ stavijo v službo stranke. Ta težnja ob- atoji pri vseh takih strankah, ki postav- ljajo sebe v isto vrsto z državo, kljub dejstvu, da stranke in režimi prihajajo in odhajajo, država pa ostane. Iz tega samovoljnega tolmačenja političnih strank prihajajo te stranke do zaključ- ka, da če je država isto kar je stranka, potem mora državni nameščenec biti pravzaprav uslužbenec stranke, pa mora po dolžnosti hoditi na strankine zbore in ob volitvah glasovati za strankine kandidate. Te bolne težnje se lahko po- javljajo pri nas samo zato, ker javni nameščenci po večini ne uživajo stalno- sti, morejo biti torej vsak čas preme- ščeni, odpuščeni ali upokojeni po odlo- čitvi mlnistrov. Resnica je, da je zako- nodajalec dal to oblast ministrom v ci- lju, da jo izvräujejo v interesu državne službe in države, ali ker se stvari pri nas razvijajo tako, da more napredovatl slabše kvalificirani in za položaj službe manj usposobljeni, je podana tudi polna možnost, da se v službi pridržijo slabäi in odstranijo boljši, ako niso stranki po volji. Kako je mogoča dobra javna sluz- ba ob takem sistemu, ko so nameščenec ne more v m'ru za svoj in svoje rodbine obstanek posvetiti svojemu odgovorne- mu poklicu! Nad namcšeenci naj se iz- vaja strog rcžim odgovornosti, ker ne more biti cilj zaačititi nevrednega urad- nika, temveč poštenega in sposobnega nameščenca rešiti ncgotovoeti, ki lcbdi nad nj'm. Država zahteva od svojih nameščen- cev, da čuvajo svoje dostojanstvo. Kdor se pregreäi nad tem, odgovarja disci- plinski kazni, Najmanj, kar se torej je napočil čaa, da bi obe vladi izvajali posledice iz tega razpoloženja in iz med- narodnega položaja. To bo krona nju- nih prizadevanj, da obvarujeta obe državi pred vojno. Brez dvoma ne bo- do — seveda obojestranske — žrtve in odreke nikoli tako velike, kakor je ve- lik cilj, ki mu naj služijo. Ce se bosta sporazumela Beograd in Sofija, bo do- bil Balkan, ki je najbolj trpel vsled ri- valstva dveh slovanskih držav, v nji- ma najzanesljivejšega čuvarja, kakor moreta tudi Bolgarija in Jugoslavija samo v neodvisnosti Balkana od tuje nadoblasti najti zavarovanje svoje svo- bode. Pogrešna je miscl, da je ključ balkanskega vprašanja v oblasti te ali one tuje sile. Ključ je v rokah beograj- skih in sofijskih oblastn!kov. Ce se bo- do oni zedinili na krepki, neomajni os- novi, se bodo dala rcšiti brez krvi tudi vsa ostala vprašanja, ki ne dopuščajo, da se ustvari Balkanska zveza. V inte- resu vseh, tudi bratske Bolgarlje, o- krepljene s to zvezo, pa bo, da bodo pri- stopilc k mirni rešitvi teh vprašanj, ko se bo vrnil v Evropo mir. Samo Jugo- slavija in Bolgarija morata razč!stiti medsebojne račune že sedaj. Strogo defenzivna zveza, katere na- men je preprečiti zavajanje Balkana v vojno, ustreza željam vseh velesil, da se vojne operacije ne razširljo na jugo- vzhodno Evropo. Balkanakim državam se zaradi tega ni treba odreči prijatelj- stva, ki jih veže s to ali ono velesilo. Velesile bodo morale pozdraviti kot ra- dosten dogodek stabilizacijo prilik, ki bo nastala na Balkanu, kadar bodo tri glavne balkanske sile skupno vodile sa- mostojno nevtralno balkansko politiko, ki ne bo iskala zaščite pri eni skupini velesil in s tem vzbudila ljubosumnoati in ncvolje pri drugi. Od šestih balkanskih s.l bi torcj ta zvcza obsegala samo tri, a bi bila zato homogenejša in sposobnejša, da ohrani mir na Balkanu, ki je Italiji in tudi bal- kanskim narodom pri sreu. Vsi razlogi govorijo za jugosloven- sko-bolgarsko-turško zvezo. Toda naj- boljši razlogi korlstijo le malo, če osta- nejo mrtva črka. Potrebno je deja- nje, ki more ohraniti mir na Balkanu. Previdnost je pametna in koristna, toda v odločilncm trenutku je potreb- na smolost. Audaces fortuna juvat! (Pogumnim pomaga sreča!) »trau *. »NOVA DOBA« 19. I. 1940 Stev. 4. Knez namestnik Pavle In kneginSa Olga med Hrvati Nov pomemben korak h froniofjdaci/j Jugoslavüe V nedeljo popoldne je Zagreb sveča- no in navduseno sprejel Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kncginjo Olgo, ki ata prlspela na prvi službeni obisk v hrvatsko prestolnico. Dvorni vlak je prispel v Zagreb ob 15. Na postaji so b— i.e zbrani vsi ministri ß podpred- sednikom vlade g. dr. Mačkom na če- lu, ban g. dr. Subaaič, člani vodstev Hrvatske seljačke stranke in Samo- stojne demokratske stranke, generali- teta z armijskim koraandantom gene- ralom g. Nedeljkovičem na čelu in predstavniki zagrebških ustanov. Pred- sednik vlade g. Dragiša Cvetkovic se je pripeljal v spremstvu kneza namest- nika z dvornim vlakom. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta bila sprejeta z nav- dušenim vzklikanjem. Izstopila sta iz avojega vagona med igranjem državne himne. Ko so jima bili predstavljeni na peronu zbrani, odlicniki in je knez namestnik v spremstvu ministra za vojako in mornarico generala Nediča pregledal častno četo, je g. dr. Mačck pozdravil visoka gosta s kratkim nago- vorom, v katerem je poudaril svoje in vseh Hrvatov veselje nad njunim obi- skom ter jima želel toplo dobrodošlico. Knez nameatnik mu je odgovoril: »Va- že besede so me zelo ganile. Nenavad- no srečen sem, da sem danes v Za- grebu.« Nj. Vis. kneza namestnika in kneginjo Olgo sta nato pozdravila še ban dr. Subašič in komisar mesta Za- greba g. Starčevič. Tudi njima se je knez namestnik zahvalil s toplimi be- > sedami. j S postaje sta se visoka gosta odpe- I ljala s svojimi spremljevalci v bansko I palačo. Vozili so se v slavnostnih ko- J čijah, v katere »o bili vpreženi krasni : lipicancL Vso, kake tri kilometre dol- i go pot so delali špalir člani hrvatske seljačke in meščanske zaščite ter orga- nizacij Hrvatske seljačke stranke in Samostojne demokratske stranke, za j njimi pa so se gnetle množice ostalega zagrebškega in okolškega prebival- stva, ki so knežji dvojici neprestano prirejale navdušene počastitve. Za kne- | zom in kneginjo sta se vozila predscd- } nik in poclpredsednik vlade gg. Cvet- I kovič iii dr. Maček, nato pa so slediii i ostali predstavniki. Na Trgu Stjepana Radiča, nekda- njem Markovem trgu, se je sprevod j ustavil. Tudi tarn je blla za špalirjem f mešcanske zaščite zbrana velika mno- j žica prebival3tva, ki je Nj. Vis. kneza j in kneginjo viharno pozdravila. Pred j cerkvijo sv. Marka je sprejel knežjo i dvojico nadškof dr. Stepinac na čelu j zagrebške katoliške duhovščine. Po- | zdravil ju je z daljšim nagovorom, na- | to pa je v cerkvi opravil zahvalno mo- i litev. Po njcj sta &e knez in kneginja j s spremstvom napotila v sosedne ban- ! ske dvore, spet sprejeta od množic z j velikimi počastitvami, ki so se še stop- | njevale, ko sta se po nekaj minutah po- i more od državne uprave zahtevati, je, da tudi ona sama spoštuje to dostojan- etvo in ga ne žali. To svojo dolžnost pa more država izpolniti samo tako, da omogoči svojim nameščencem tak polo- žaj, da za dosego eksistenčnega minima ne bodo morali hoditi po raznih skritih potih, v moralnem oz'ru pa da jim ne bo treba grešiti proti osebnemu dostojan- stvu in Ia3tnemu prepričanju, ki ns more biti nikomur naprodaj. To je istočasno tudi lastni interes države, kajti ako so njeni nameščenci brez ugleda, izgubo tu- di ona avtoriteto. Vse te stvarne navedbe, ki smo jih v izvlečku priobčili iz članka univ. prof. ! dr. Iliča, veljajo v nezmanjšanem obsc- I gu tudi za banovinsko službo in dru- j ge samoupravne edinice. Mi v Sloveniji, ] ki smo na torn, da dobimo skoro polno- pravno samoupravno življenje, moramo tern vprašanjcm posvctiti vso stvarno objektivnost, ako resnično hočemo pre- lom'ti s preteklostjo in ustvariti zdrave razmere v banovini in v državi. Ivan Prekoršek. , javila na enem izmed oken banske pa- lace. Sledil je pester mimohod seljačke in meščanske zaščite in organizacij obeh omenjenih strank pred Nj. Vis. knezom namestnikom in kneginjo ol- go. Mimohod je trajal nad pol ure. Po mimohodu je župa kmečkih pev- ekih društev »Matija Gubcc« zapela v g. dr. Mačka sestavljeno in uglasbeno pesem »Seljački život«, potem pa je kneza namestnika pozdravil v imenu hrvatakega kmečkega ljudstva bivši poslanec g. Torao Baburie, ki je po po- klicu tudi sam kmet. Nj. Vis. knez namestnik Pavle mu je odgovoril z na- 3lednjim govorom: »Veselim ee, da se mi je nuNa Njegovem Dedinju«, »Neznanetnu junaku«, »Na naš jug«, »Balkanska ci- vilizacija«, »Slovanska in jugosloven- ska misel pri Hrvatih«, »Naši stari«, »Tajne sile Zemlje«, »Lepota in pomen znanosti«, »Fran Bubanovič«. V po- glavju »Na Njegovem Dedinju« zahte- va kralj-mučenik od mineraloga, da mu najde pod zemeljsko skorjo vse ono, kar je treba njegovi državi. U- gledni pisatelj je posvetil svojo knjigo jugoslovenski mladini z naslednjimi besedami r V teh dneh vclikih zmešnjav, ko skušajo z nuiogiih strani zasenčiti na rajine nadine vgs trud in mucno delo naših očetov in bratov za zedinjenje troimencga naroda in 3 tern tudi nje- govo svobodo, ko ta trud in to delo skušajo celo prikazati v popolnoma na- pačni luči in kot pogreško naših naj- pametnejših, najboljših in najpoštenej- ših, mlslim, da ne bo odveč, ako zbe- rem nekaj svojih priložnostnih besed in člankov za našo mladino. Morda bo našla v njih okrcpčila in vzpodbude v svojem pripravljanju za življsnie in živijenjsko delovanje. Morda jo lioclo žrtve za svobodo in cast domovine, kri in življenja, darovana za to cast in svobodo, odvrnila od vsakdanjih zaps- ljevanj na stranska pota, na katerih nam grozi propast, in jo dovedla na pota naših očetov in bratov, ki so s svojim delom in s svoj'mi žrtvami po- stavili trdne temelje naši zedinjeni do- movini, kraljevini Jugoslaviji. Morda bo s čitanjem teh člankov in bescd ob- čutila, da je deca junaškega, ustvarja- jočega naroda, pa bo tudi sama svojo ustvarjajočo moč uporabila za krepi- tev in povzdigo svojega naroda. Ze- lim, da bi naša mladina začutila v sebi nepremagljivo potrebo za čuvanje vse- ga onega, kar so naši očetje in bratje ustvarili kot osnovo velike zedinjene domovine. Zelim ji sile uma in srea, da se more obraniti pred vsakdanjimi na- padi proti edinstvu in svobodi domovi- ne. Zelim, da bi se mladina čutila v širni Jugoslaviji povsod kakor doma, med svoj'mi rodnimi brati od sloven- skih Alp do Kajmakčalana, Sokolca, Do- brega Polja in Kozjaka, da bi čutila, da tu ni in ne more biti meia, kajti na tem prostoru žive od davnine bratje ene krvi in enega jezika. Or. Milan tiojadinovii nekdanji vodja JRZ in predsednik vla- de, je te dni izgubil svoje poslednje politične pripadnike. Bili so to člani beograjskega akademskega kluba po- Kino ¦ UNION ¦ Celje 19. in 2O.januarja na)sija]nejši orientalskl film SAFIJA Film sc odigrnva v Orientu, dcloma v pre- stolnici Francije - Parizu. - V glavn;h vlogah Vivlane Romance Pierre Renoir 20. januarja ob 20 30 premiere nadvse zabavnega filma FLORENTINSK! KLQBUK Videli boste, koliko neprijetnosti in šKode je povzročil florentinski klobuk mlademu žeainu HEINZU BÜH91ANNU Film se bo predvajal od 20. do 22. lanuarja 23. in 24. januarja Bohemska sreca Robert Montgomery Rosalind Russell litične skupine dr. Stojadinovica. Te dni so ti akademiki izdali izjavo, v ka- teri pravijo, da zapuščajo svojega vo- ditelja, ker so se nad njim razočarali. Dolgo so čakali, da bo mož zapustil svojo škodljivo okolico, pa so doslej čakali zaman. Dr. Stojadinovič je sicer otvoril svojo politično pisarno, toda med narod ni šel s svojim programom. V pisarni je pa celo namestil ljudi, ki stoje v tesnih zvezah s komunisti. Ta- ko opravičujejo ti akademiki svoj ko- rak. Stran 1153. Med knjigami Mohorjeve družbe za leto 1940. je tudi nov snopič dr. Mala »Zgodovine slovenskega naroda«. Pri- poročamo našim cenj. čitateljem, da vzamejo ta snopič v roke in dobro pre- čitajo stran 1153. Soviets in CesfcosfovaSfra Pariški »Cehoslovaški boj« objavlja pod gornjim naslovom sledeče: »Iz Moskve nam poročajo, da so na- pravili sovjeti nov korak, s katerim spreminjajo svoje prvotno stališče na- pram Ceškoslovaški. Po priznanju sa- mostojne Slovaške in akreditiranju za- stopnika bratislavske vlade poslanika Tise se je odločila sovjetska vlada pre- trgati tudi ostale zveze s Ceškoslova- ško in je naročila poslaniku dr. Fier- lingerju, da mora do novega leta zapu- stiti po3lopje češkoslovaškega poslani- štva v Moskvi, ki ga sovjetska viada po 15. marcu 1939 ni hotcla izročiti Nemčiji. Razen tega so dr. Fierlinger- ju prepovedali vsakršno politično in javno delovanje, če hoče uživati gosto- ljubje. To poročilo sicer ne more pre- senetiti onega, ki verjame v zbližanje sovjetov z Nemčijo in utrjevanje med- sebojiaih zvez obeh držav ... Vseeno je mnogo Ceho8lovakov v inozom3tvu in doma, ki se jih bo ta ukrep nepri- jetno dojmil... Se pred nokaj dnevi nam je neki dopianik poročal na pod- lagi razgovora z diplomatom, ki S3 je vmil iz Moskve, da so sovjeti odločeni obnoviti Ceškoslovaško v prvotnih me- jah, tudi s Podkarpatsko Rusijo, in da tudi s simpatijami zasledujejo inozom- sko češkoslovaško obrambo. Dej3tva pa govore drugače.« Zaposiitev ieikih delavcev Domneva se, poroča »Delavska poli- tika«, da jo nad 100.000 čeških delav- cev zaposlenih v Nemčiji. Po praznikih so češki list! javili, da se vračajo de- lavci z božičnih dopustov iz Brna pred- vsem s posebnimi vlaki, ki so usmerje- ni deloma preko Berlina na sever, de- loma pa preko Dunaja v Linz, kjer je zlasti mnogo českih delavcev po tovar- nah Goring-Werke. Tudi Slovencev je tam mnogo zaposlcnih. Poijska tragedija Francoski generalni stab je b'l sve- toval Poljakom, da zgradijo močne u- trdbe in vodijo za njimi obrambno voj- no. Vrhovno poveljstvo poljske vojske pa ni poslušalo tega nasveta, temveč se je odločilo za premično vojno, ki se je žalostno končala. General Sikorsky, predsednik poljske vlade v Franclji, je izjavil, da je proti- narodna politika bivših poljskih reži- mov glavni krivec poljske narodne ne- sreče. P U S T N I TOREK! Obiiaina maškarada v Narodnem domu Stev. 4. »NOVA DOBA« 19, I. 1940 SU-M * »Nova riječ« poroča, da je izdal u- pravnik nemške policije v Torunu v okupirani Poljski proglas, v katerem odreja, da se »morajo poljski prebivalci na ulici izogibati predstavnikoin nem- ykc oblasti«, češ da »ulice pripadajo zmagovalcem, a ne premagancem«, in da bodo »poljske žene in poljska dekle- ta, ki bodo nagovorile Nemca ali ga nadlegovale, oddali v javne hiše.« Ix bivše divsiršjG Berlinski »Völkischer Beobachter« napada »razne podzemeljske hujskače, ki zastrupljajo dobro voljo nemškega naroiln v bivsi Avstriji zaradi raznih težkoč s prehrano itd.« Clanek ima na- slov »Ali bodo Prusi zares vse požrli?« in navaja, da sc podzemeljski hujskači in brezvestni elementi s temi besedami pritožujejo, da so Prusi odpeljali za se- he vse mleko, vse ribe, vso paprLko itd. iz Avstrije. Berlinski list zanika vse te trditve in trdi, da je nasprotno res in da uvažajo vsak dan iz rajha v biv- šo Avstrijo mnogo surovega masla, mleka in krompirja. Tsi cetrtine cloveštva v voinem stanju Sedaj so v vojnem stanju tri četrtine človeštva in sicer britanski imperij, francoski imperij, Nemčija, Sovjetska Rusija, Kitajska, Japonska in Finska, ki imajo skupaj milijardo in pol prebi- valcev.. Posfedicca blokade Izvoz Združenih držav v Nemčijo pa- da vsled zavezniške blokade od meseca do meseca. V preteklem novembru so izvozili iz Združenih držav v Nemčijo blaga v vrednoctti 2.000 dolarjev, med- tem ko je novembra 1938 znaäala vred- noat izvoza Združenih držav v Ncrnc'ijo nad 12 milijonov dolarjev. Posebna rubrlka za smrine obMOdtoe Nemäki ILst »Frankfurter Zeitung« je uvedel posebno rubriko, v kateri objav- Ija imena oseb, ki jih v Nemčiji obso- jajo na smrt zaradi političnih deliktov. Oborož&vanje Združesiih cfržav Združene države Severne Amerike so lani porabile v vojaške namcne 35 rai- lijard dinarjev, letos in prihodnje leto pa namoravajo izdati za oborožitev in za vzdrževanje vojske, moniarice in le- talstva 250 milijard dinarjev. Domaie vest! Uredite volitne Imenike! Meseca januarja se po vseh obein- 8kih uradih popravljajo volilni imeni- Ui. Zakon doloca, da morajo občinske uprave po uradni dolžnosti vpisati v volilne imenike vse osebe, ki niso vpi- sane, pa iinajo že volilno pravico in črtati iz iunenika one, ki so umrli, se odselili ali so sicer izgubili volihio pra- vico. Vojake, ki1 se v tern letu odslu- žijo svoj rok, morajo obcinske uprave po svoji uradni dolžnosti vpisati v stal- ni imsnik volilcev. Popravki volilnih imenikov se v teku januarja ne vršijo na podlagi reklama- cij, kakor je to običaj pred voliivami. Popravki volilnih imenikov so sedaj enostavni, ker ni treba dokumentov. Sedaj zadošča, da opozorite občinsko upravo na tiste, ki še niso vpisani, dasi imajo po zakonu pravico in na tiste, ki so vpisani, pa nimajo za to zakonite pravice. Preglejte torej volilne imeni- ke in jih prepišiite ter stavite predloge za vpis in izbris volilcev! Vpis v volilni imenik ali izbris lahko pri občini za- hteva vsak sam zase ali pa za druge- ga. Kdor biva eno leto v občini in je polnolcten, spada v volilni imenik. Ako na obemi ne bi Vaši zahtovi ugodili, ja- vite takoj prlstojni sreski organizaciji JNS! Bodoče volitve tuko v občine, kakor v aarodno skupščino bodo svobodne in tajne. Volja naroda naj pride tako do izraza im moči, zato pa glejmo, da bodo naši volilci vsi vpisani in da bodo vo- lilni imenikL natančni in pravilni! — Oskrba pasivnOi pokrajin. Uav- nateljstvo za prehrano pri kmetijskem mlnistrstvu je poslalo v zetsko banovi- no 163 vagonov koruze za oskrbo širo- rnašiiega prebivalstva te banovine. Za drinsko in vrbasko baiiovino je dolo- čena dobava 665 vagonov koruae, ki jo že pošiljajo. Za dravsko banovino je določena dobava 200 vagonov pšenice. Poleg töga bodo dobili tudi pasivni okraji banovine Hrvatske potrebne ko- iičine žita. — Orožne vaje v letu 1Ü40. Te dni je izšel naslednji ukaz: V imenu Nj. Vel. kralja so kraljevi namestnikl na predlog ministra vojske in mornarice in na osnovi člena 255. zakona o u- strojstvu vojske in mornarice «klenili, da lahko minister za vojsko in morrva- rico po določbah zakona o uatrojstvu vojske in mornarice v letu 1940. pozo- ve na orožne vaje rezervne oficirje, re- zervne uradnike in obveznike, kornoro (tren) in prevozna sredstva, kadar in kolikor bo potrebno. — Anketa o muiunalnih mezdah /,a trgovske pomočnike in «awebne -uanu1!- šeeiice je bila v torek pri ba^iski upravi v Ljubljani. Predmet aukete je bil, da se o vprašanju, ki je v razpravi, zasli- äijo prizadete delodajalske in deloje- jemalske organizaeije. Predstavniki tr- govskih pomočnikov in zasebnih name- äcencev so predlagali, da se doloci mi- niinalna mezda za trgovske pomoenike na 4.50 din na uro za oatale nameščen- ce pa na 6 din na uro. Po posvetova- nju so nato zastopniki delodajalcev iz- javili, da so predlogi delojenialcev ta- ko dalekosežni, da je potrebno daljŠe in podrobnejše proučevanje, in bo predla- gali, da se razprava odgodi za en te- den. Po soglasnem sklepu je bila an- keta prekinjena in se bo nadaljevala v soboto, dne 27. t. m. ob 10. pri banaki upravi. Gostilna „PR! TURŠKI MAČKI" D- nes lepa izbira morskih rib. V soboto in nedcljo divji zajec. CeUeinokolica c Gradbeiia delavnost. V mestni ob- oini celjski so lani zgradiii 56 novih stanovanjs-kih in 17 nestanovanj3kih zgradb, skupaj torej 73. Od teh je bilo kolavdiranih 52. Skupni stroski za nove stanovanjske zgradbe so znašali lani 5,315.000 din, za nestanovanjske pa 2,520.000 din, skupaj torej din 7,835.000. Za novo stanovanjsko po- slopje Pokojninskega zavoda na Kreko- vi cesti so izdali 1,800.000 din, za osia- le nove stanovanjske zgradbe pa samo 3 in pol milijona dinarjev. Novih pri- tličnih stanovanj.skih his so lani 'i&vw- dili 38, enonadstropnih 10, dvonad- stropnih dvoje, trinadstropno pa eno. Lani je bilo prenarejenih 69 zgra'ib, od teh pet nadzidanih, pet preziolanih, 12 dozidanih, na 11 pa so bila zg-ajena podstrešja. Teh 69 zgradb ob3«ga 16 enosobnih, 46 dvosobnih, 15 trisobnih, pet ätiri- in vecsobnih ter 24 podstreä- nih fclfinovanj, skupno 103 stanovanja z 2?x pobumi. Na novo zgrajenih je bi- lo 22 tuvajniških prostorov, 30 trgov- skih in obitnih delavnic, 27 skladiač in 21 di'ugih prostorov, skupno 90. Kme- čkih gospodarskih prostorov je bilo la- ni zgrajenih 24, kopainic 24, stranišč j na yodno izplakovanje pa 62. Ötevilo prebivalstva Celja se letno zviäa za j okrog 1000 oseb, med temi je okrog 600 j oseb z dežele, ki dobijo zapaslitev v i celjskih tovarnah. Gradbena delavnost v Celju je mnogo premajhna, da bi rao- gla zadostiti atanovanjskim potrebam. V Celju in okolici zlasti primanjkuje malilli stanovanjj Predvsem primanj- kuje v Celju stanovanj za delavce, pa tudi za nameščence. Treba bo pokreni- ti obsežno socialno akeijo, da se stano- vanjska miaerija v Celju kolikor mo- goče omili odnosno sčasoma odpravi. Pustna sojuota — 3. februarja IV. CEUSKI KARNEVAL KonKusenca mask — Lcpu darila — Odeon jazz iz Ljubljanc — Bar c Iz sodno statistlke. Okrožno sodišče v Celju,..ki.obsega, 12..sodnih okrajev, je lani obravnavalo 709 kazen3kih pri- merov, med temi 208 primerov, v kate- rih je bil predlagan preiskovaLni zapor. Lani je bilo 450 glavnih kazen- skih razprav. Tričlanski senat jeracij nasproti 2618 leta J938., 2800 leta 1937. in 2609 leta 1936. V oöesnem odseku kirurgičnega oddelka je bilo lani 493, predlanskim pa 111 operaeij. V po- rodniško ginekološkem oddelku je bilo lani 847 operaeij nasproti 790 leta 1938., 615 leta 1937. in 586 leta 1936. Lani je bilo 75S porodüv s 770 otroki (med nji- mi 12 dvojčkov) nasproti 648 porodom s 659 otroki leta 1938., 571 porodi s 575 otroki leta 1937. in 509 porodi s 523 otroki leta 1936. Lani je umrlo v celjski bohüci 270 oseb. V odstotkih je znašalu umrljivost v caljski bolnici lani 2.90 nasproti 3.17 leta 1938., 2.8 leta 1937., 3.05 leta 1936. in 3.82 ieta 1935. Pov- prečna oskrhna doba bolnikov je znašala lani 12 dni in pol, povprečno pa je bilo na dan aprejetih 2ö bolnikov. Za oskrbo bolnikov je izdala c?ljska boinica lani 2,315.555 din. c CHjjski lni'ütni svet no iinui atevi ob pol 7. redno sejo. Na dnevnem redu so raČLuiski zaključek mestne obeine, njenih podjetij in ustan.>v za 1. lOIIR-.^O ter poročila odborov. c Kazniere v mestni kniviiioi. In a no- tico o razmerah v meslni klavnici v Ce- lju, ki smo jo v zadnji stevilki citirali iz mariborske »Delavske politike«, smo prejeli s piistojnega mesta sporočilo, da trditev v tej notici, da sc pojavljajo v hladilnici v me3i.ni klavnici podgane, ne odgovarja resnici, Upravičeno pa zastopamo stalisče, da mora talto ve- lika občina, Kanor je danes mesto Ce- lje, posvečati vso pozornost in skrb higienienira in sanitarium predpisom in dobro paziti, da odpade vsak povod za kakrsne koli zadevne pritožbe. V teh vprašanjih ne gre za nikakšno politic- no razračunavanje, marveč le za delo in ukrepe, ki jih davkoplačevalci po vsej pravici zahtevamo od občinske uprave. Samo »s tega stališča je naž list priobčil omenjeno kritiko po >De- lavski politiki«, ki je hotela brez dvo- ma služiti le občim interesom. c Ljudsko vscučiltšče. V ponedeljek 22. t. m. ob 20. bo predaval inž. Fran Premrl, univerzitetni asistent v Ljub- ljani, o temi >xNafta, svetovna velesi- la«. Opozarjamo občinstvo na to vele- zanimivo predavanje, ki je aktualno zlasti glede na orjaako borbe današnje- ga časa. c Na ljudskem vseučilišču je preda- val v ponedeljek znani odlični preda- vatelj univ. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba o »Hormonih«. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Občinstvo je z veliko pozorno3tjo sledilo zanimivim izvajanjem g. predavatelja, ki je s po- močjo diapozitivov in filmskih slik po- /z kulturne in po- fiffčne zgodovine šmankega okraia Ceprav ni imela ta pokrajina nikoli svojega naravnega središča in ga Še danes nima — kar je treba imeti traj- no v vidu — je vendarle dala celo vrsto odličnih mož, bodisi da jim je tekla na tleh tega okraja zibelka, bodisi da so tu- kaj le delovali ali pa tukaj dobivali po- bude za svoje delo. Poleg xnnogih še nedognanih slikarjev so slikali Jan. Val. Metzinger iz Lorene (1699—1709) v Rogatcu, Franc Ilovšek iz Mengša (1700—1764) na Sladki go- ri, Anton Zebey iz Ajdovščine (1722— K60) na Sladki gori in Tomaž l«'antoni 8 Furlanskega (1822—1892) v St. Pe- tru pod Sv. gorami, Smarju in Sv. Ro- ku. Peter Markovič iž Rožeka (1866— 1929) je poslikal cerkev Sv. Križa pri RogaSki Slatini. (Pravih slikarjev od Sv. Roka, iz Olimja i. dr. še ne pozna- rno, ker naša umetnostna zgodovina še ni imela <5asa posvetiti se študiju teh ravno v umetnostno zgodovinskem ozi- ru tako imenitnih krajev.) I^med znamenitih znanstvenikov je v letih 1743—1753 župnikoval v Smarju bivši profesor matematike na univerzi v Gradcu dr. Matej Vrečer, na Ponikvi je bil doma sloveči kartograf Blaž Ko- cen (1821-—1871), v St. Petru pod Sv. gorami bogoslovna profesorja dr. Jožef Ulaga (1826—1881) in dr. Josip Hoh- njec (roj. 1873), v Tekačevem pa fizik Jakob Cebular (1844—1915). Rogaško goro nam je opisal v Planinskem Vest- niku 1896 sloveči geograf Franc Oro- žen (1853—1912), nadžupnijo Sv. Kri- ža pri Rogaški Slatini v posebni knjigi 1. 1914. pa sloveči zgodovinar dr, Fran Kovačič (1867—1939), ki je zabeležil v Casopisu za zgodovino in narodopisje še marsikatero važno vest iz preteklo- sti tega okraja. Zgodovino pobožnosti sv. križevega pota pri Sv. Roku je znanstveno pre- iskal bogoslovni profesor dr. Avg. Ste- genšek (od Sv. Lenarta nad Laškim, 1875—1920) o božji poti sami pa je se- stavil 1. 1913. posebno knjigo lavantin- ski knezoškof dr. Mihael Napotnik iz Konjic (1850—1922), ki jo je 1. 1923. posnel v svoji knjižici šmarski rojak, duhovnik-profesor Ivan Vreže (roj. 1862), v Smarju pa je dorna znameniti raziskovalec rimske dobe na naših tleh dr. Franc Lorger (1884—1937). Lepo je tudi število slavistov: Na Ponikvi je doma Miha Zagajäek (1739 —1827), ki je pod imenorn Jurij Zelen- ko izdal prvo slovensko slovnico v slo- venskem jeziku, pri Sv. Emi je doma ustanovitelj in urednik celjske Sloven- ske Cbele Jos. Drobnič (1812—1861), na Ponikvi je župnikoval sloveči Davo- rin Trstenjak (1817—1890), od St. Pe- tra na Medv. selu je bil celjski profesor Mihael Zolger (1833—1890), deželni poslanec in urednik Popotnika, iz Ro- gatca sta bila oba Lendovška Mihael (1844—1920) in Josip (1854—1895), z Mestinja dr. Jakob Sket (1852—1912), iz Rogaške Slatine je vseučiliški profe- sor dr. Fran Kidrič (roj. 1880), ki sam ugotavlja (v »Slovencu«, 12. nov. 1939): Med Virštanjem in Drevenikom je bilo že v petih desetletjih pred mareno sikaterem drugem enako velikemšu revolueijo več »slavistov«, kakor v marsikaterem drugem enako velikem okolišu. Med pesniki in pisatelji moramo po- staviti na prvo mesto svetniškega ško- i'a A. M. Slomška (1800—1862), ki je rojen na Ponikvi pel svojo novo maio v Olimju in še tri dni pred svojo mašo blagoslovil v okraju cerkev sv. Rozali- je. Nekaj let starejši je bil njegov pri- jatelj in duhovni sobrat verzifikator Jakob Strašek (1796—1830) iz St. Pe- tra na Medv. selu. V Rogaško Slatino se je preselil na večer svojega življenjja in je tarn umrl pesnik Josip Stritar (1836-1923). V Podsredi in Smarju je kaplanoval od 1. 1881. do 1889 pesnik Anton Aškerc (1856—1912) in poleg pesmi »Pri Sotli« (Ljubljanski Zvon 1882, str. 745) dobil še pobudo za svoj ciklus »Za staro pravdo«. (O Aškercu v Podsrejsi in Smarju prim. »Zenski svet« 1934, str. 158 in Ljubljanski Zvon 1923, str. 171 in 1933, str. 500.) V Smarju prebiva zdravnik dr. Josip Rakež iz Zeleziie Kaple na Koroakem {roj. 1865), ki je napisal marsikateri tchtni sestavek v naših revijah in že kot visokošolec pod imenom I. R. Mu- koloveeky pHredii sloveče Križevačke statute. Od Sv. Florijana je doma no- vinar Ante Beg (roj. 1870), iz Smarja je pesnica Marica II, učiteljica Marica Strnadova (roj. 1872), iz Rogatca je pesnik dr. Dragan Sanda (roj. 1881). Svojim povestim je nabiral snovi nekaj let v Rogaški Slatini dr. Ivo Sorli s Podmelca (roj. 1. 1877.)(roman »Zadnji val«, 1924), ko je bil notar v Smarju, enako kakor oplaja Rogaška Slatina Innko^utno miizo peaniku Silvinu Sar- Stnui 4. •»NOVA DOBA« 19. I. 1940 Stev. 4. kazal organe, ki producirajo hormone, nadalje izolirane naravnc in umetne hormonalne snovi ter njihovo fiziolo- äko udejstvovanje. Film in aparaturo za tekoči trak je z veliko uslužnostjo dostavilo zastopstvo tvrdke Bayer »Jugefa« v Zagrebu, za kar mu gre najlepša zahvala. c Osebna vest. G. Anton Svetina, poli- tično - upravni tajnik pri banski upra- vi v Ljubljani, ki je služboval dalje ea- sa kot sreski podnaeelnik v Celju, je imenovan za sreskega načelnika v Crnomlju. Njegova soproga, ki je do- slej službovala kot ueiteljica v Cclju, je premeščena prav tako v Crnomelj. Gosp. sreskemu načelniku in njegovi ge. soprogi želimo na novih službenih mestih mnogo uspehov in zadovolj- stva! ;.. J,~$r\ c Iz poštne službe. Upokojen je pošt- ni Inspektor g. Viktor Wagner v Celju. c Iz šolsko službe. Učiteljica gdč. Vera Polakova je premeščena z II. drž. deške narodne sole v Celju na solo za dofektno deco v Ljubljani, učiteljica gdo. Ljudo- vika Terčkova pa iz Ljubljane na II. drž. deško narodno šolo v Celju. c Na dan sv. Save v soboto 27. t. m. bo ob 9. dopoldne v pravoalavni cerkvi sv. Save služba božja. Po službi božji bo procesija v telovadnico I. drž. na- rodne šole, kjer se bo pričela ob 10.30 šolska proslava z blagoslovitvijo vode in rezanjem kolača. Zaradi resnih časov, ki jih preživljamo, letos ne bo Svetosav- ske besede. c Uprava pravoslavne parohije v Celju objavlja, da je volilni seznam v smislu člena 175. cerkvene ustave raz- grnjen javno na vpogled v parohijski pi- sarni v Vrvarski ulici 1. Vsak član pra- voslavne cerkvene občine celjske si lahko ogleda ta seznam do vštetega 27. t. m. in predloži svoje event, pripombe k seznamu pismeno upravnemu odboru pravoslavno cerkvene občine. c Slovaiiski večer v Celju. Socialni odsek celjske sokolske župe bo priredil svojČas nameravani slovanski večer v soboto 6. aprila ob 20. v Narodnem do- mu v Celju z istim sporedom in v istem obsegu, kakor je bilo prvotno določeno. c Mariborsko Naroilno gledališče je nudilo 12. t. m. zvečer v celjskem gle- dališču globok umetniški užitek z upri- zoritvijo Knittlove drame »Via mala«. To izredno učinkovito, dramatsko in psihološko dognano odrsko delo je doži- velo v svojstveni in homogeni režiji g. Petra Malca tudi v Celju popoln uspeh. Zasedba vlog je bila zelo posrečena. Igralci so ustvarili Lsklesane in notranje akrbno pretehtane like ter dosegli v tretjem dejanju višek umetniško dra- matske igre. G. Danilo Gorinšek (Ni- cJaus Lauretz) je rešil svojo težko na- logo odlično in podal eno svojih najbolj- ših kreacij. Igra ge. Gorinškove (gospa Lauretz) je bila vprav komorna. Z umetniško neoporečno in raočno poanti- rano igro so se odlikovali gdč. Rasber- gerjeva (Sylveli), g. Nakrst (Andreas Richenauski), gdč. Starčeva (Hanna) in gdč. Kraljeva (gospa Richenauška). V manjših vlogah so nastopili g. Koäuta, g. Pavle Kovič in gdč. Križajeva. Gleda- lišče je bilo nabito polno. Občinstvo je navdušeno aklamiralo priljubljene umet- nike, ki so pripravili Celjanom nepoza- ben večer. c Zabavni večer CPD, ki bo v soboto 27. t. m. v Narodnem domu, bo nudil prijetno zabavo vsakoniur. Poleg žs prej omenjenih umetnikov bosta nastopili tu- di gdč. Janja Baukartova in Ljubica Ze- lenikova kot plesalki s soloplesi in v duetu. Mladi umetniei študirata pies in glasbo v Ljubljani. Ne dvomimo, da bo- sta zadivili s svojo ple3no umcLnostjo Celjane, kakor sta že večkrat Ljubljan- čane. Pa tudi plesa željni Celjani bodo prišli na svoj raeun. Saj se bo plcsalo ob zvokih priljubljenega in priznaucga Jonny jazza ve3 večer tudi vmes raed posameznimi točkami sporeda. S čim nas bo pa letos presenelil g. Ciril Ra- kuša, bomo povedali prihoanjlč. Izvrstna haloška vina, razne dobrote v bii'eju in kavarni, zmerne cene in fina poatrežba brez napitnin, vse to bo gotovo privabiio množico gostov, zlasti ker je obleka po- ljubna in je vabljen vsakdo, ki sc želi veselo in dostojno zabavati. c Gostovanje celjskili žahistov v Za- grebu. Celjski šahovski klub bo v nede- ljo 21. t. m. ob 13.30 igral v Zagrebu z obrtniškim šahovskim kiuboni rcvanžno prijateljsko medmestno tekmo na 10 dc- skah. V Celju so Celjani lani 11. junija premagali Zagrebčane s QlA :1'A. Celjski šahovski klub bo postavil veomoma dru- go moštvo, ker 6 glavnih igralcev ne bo nastopilo. Odhod v nedeljo ob 6.18 zju- traj. Prijatelji kraljevske igre vabljeni! c Poziv staršcra iu skrbnikom. Mcst- no poglavarstvo v Celju poziva starše in skrbnike, ki še niso vrnili popisnih listov otrok, da jih takoj izpolnijo in vrnejo zašeitnemu oddelku mestnega poglavarstva. titarši soloobveznih o- trok naj dvignejo v zaščitnem oddelku scznam predmetov, ki jih otroci potre- bujejo v pr'imeru izselitve. c Stevilo prostovoljnih boiničarjev v Celju se je sopet pomnožilo. Preteklo nedeljo je 35 obiskovalcev tečaja za pra- stovoljne bolničarje, ki ga je priredilo druätvo Rdečega križa, polagalo izpite. Izpraševali so gg. dr. Podpečan, dr. Pin- tarič in dr. Kozin praktično in teoretič- no. Vsi tečajniki so prav dobro, nokateri celo odlično prestali izpite in prejeli io- gitimacije za prostovoljne bolničarje. Prisostvovala je podpredsednica RK g. Ela Kalanova, ki jo izrekla zalxvalo gg, pi'edavateljem, čestitala novim bolniear- jem k lc.pemu uspehu, ki so ga dosegii z vztrajnim posečanjem predavanj, in iz- razila željo, da bi pridobljono znanje uspešno uporabljali v smislu človeko- ljubja v korist Rdečega križa. c Zetev smrti. V Lokrovcu pri Celju je umrla 12. t. m. 68-letna preužitkarica Neža Krušičeva, v Medlogu pa je umrl v sredo 84-letni preužitkar Martin Cvirn. V celjski bolnici so umrli: v nedeljo 61- letna žena železniškega zvaničnika Aloj- zija Bučkova iz Lož pri Rimskih topli- cah in štiriletni po3estnikov sinček Mar- tin Hrovat iz Reke pri Laäkem, v pone- deljesk pa 29-letna služkinja Helena Oj- streževa iz Celja. N. p. v m.! c Tragična smrt. V Oplotnici se je, kakor smo že poročali v zadnji številki, pred dnevi pri smučanju ponc3rečil 30-letni hlapec Karel Bornekar. Ko ga je gospodar peljal z vozom v Celje, da bi ga oddal v bolnico, se je konj, ki je bil vprežen v voz, splašil in je hitro ipotegnil. Bornekar je padel z voza, pri čemer je šlo kolo čezenj in mu i-ri- sadcjalo težke poškodbe na spodnjem clelu telesa. Bornekarja so takoj pre- peijali v celjsko boinico, kjer pa je v j;.onedeljek zvečer izdihnil. c Starček Me je v obupu zabudel v prsi. V sredo si je 81-letni kočar Anton Matjaž, ki stanuje na Cesti na Dobrovo v Novi vasi pri Celju, v svoji kuhinji v obupu zasadil zarjavel kuhinjski nož deset centimetrov globoko v prsi. Star- čka so takoj prepeljali v bolnico. V obup ga je gnala bolezen, ki ga -nuči žc dve leti. c Dve žrivi uapadalcev. V nedeljo S3 je 28-letni posestnikov sin Franc An- drijevec iz Trnovca pri Rečici ob Savi- nji sprl pred Delejevo gosLilno 3 pose- stnikom Alojzijcm Zunterjem. V raz- burjenosti je Zunter izvlekel iz žepa nož ter zabodel Andrijevca v glavo in levo roko. Ko ae je vračal 29-letni zi- dar Jakob Sinodej iz Smartnega v Hož- ni dolini v ponedeljek domov, so ga na- padii neznanci a koii in noži m ga močno poškodovali po glavi, rokah in ostalem telesu. Oba poakodovaaca so oddali v celjsko bolnico. c Kronlka uesrec. V St. Andražu pri Velenju je padel triletni pcsestnikuv sinček Jakob Satler donia pri igranju in si zlomii desno nogo. Ko je 16-letni delavec Anton Toeaj iz Smihela pri Mozirju spravljal te clni les, so ga stis- nile platanice in mu zmečkale levo dlan. V Rogatcu je padel štiriletni sin- ček trgovca in gostilničarja Pavel R0J3 v yoboto doma s postelje in si zlomii desno roko v zapestju. V Podvrhu pri LJračilovčah je padla tiiletna poseatni- kova hčerka Terezija ötrnadova v ne- deljo doma s stola in si zlomila levo ro- ko. V Logu pri Hrastniku je padel 14- letni rudarjev sin Fianc Platinovšek pri smučanju in si zlomii levo nogo. Pred dnevi si je 45-letna posestnica Ana Velerjeva iz Studenc pri Veliki Piresici doma pri padcu zlomila levo nogo v gležnju. V ponedeljek je padla soproga upokojenega , polkovnika Vil- ma Strelova iz Celja na zamrzli cesti in si zlomila levo nogo nad gležnjem. V ponedeljek je padel 19-letni zasebni- i^ov sin Josip Lorbek iz Ceija pri smu- öanju in &i.iioniil doaoo-uogo v gležnju. Ko je 47-letni po3estnik Joaip Laščak iz Podgorja pri St. Juriju ob juž. žel. podiral v torek popoldne drevjc v go- zdu, je padlo podžagano drevo nanj in ga močno poškodovalo v križu. Ko se je 19-letna sobarica Angela Mankova v Zalcu grela v torek pri močno zakurje- ni peči, se ji je vnela obioka. Mai'kova se je inočna opekla po križu. V torek je padel 321etni orožnik Borivoj Mato- vič iz Sevnice pri smučanju ter se po- škodoval po glavi in si zlomii levo ključnico. V Rogaški Slatini je padla 13-letna dninarjeva hčerka Regina Baumgartnerjeva pri sankanju in si zlomila levo nogo nad gležnjem. V to- rek je konj brcnil 48-letnega posesini- ka Antona Sinkoviča iz Vitanja v desno nogo in mu jo zlomii. V Laskem si je 61-letna gospodinja Helena Pi-em- šakova pri padcu zlomila desno nogo v gležnju, V Tolstem pri Laškem si je 39-letna kočarjeva žena Julija Krajnče- va v sredo doma pri padcu zlomila desno roko v zapestju. V četrtek je 35-letni gostilničarjev sin Jože Basle iz Latkove vasi pri Št. Pavlu padel na poledenelih tleh in si zlomii desno nogo nad člen- kom. Istega dne je padla 72-letna deiav- ka Antonija Vohova iz Celja pri delu v tovarni in si zlomila desno nogo nad kolenom. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Carinjenje blaga v celjski cai'iuar- nici se je že pričelo. Združenje trgovcev za mesto Celje obvešča vse trgovske in industrijske kroge, da so priprave za prejem carinskega blaga v carinsko skladišče na celjskem kolodvoru že to- liko napredovale, da sc carLnjcnje blaga že lahko izvršuje. c Vlaganje davčnih prijav /a lelo 1940. Združenje trgovcev za mesto Celje ob- vešča v»e svoje člane, da je treba do 31. t. m. vložiti pri davčni upravi v Celju ¦splo&ne pridobninske prijave h\ prijave za poslovni promet na predpisani tisko- vini. Oni, ki so dolžni voditii knjige od- nosno so jih dejansko tudi že vodili, pa morajo vložiti prijave do 31. marca t. 1. PrLjave za rentnino p treba prav tako vložiti do 31. t. m. S 1. t. m. so prüfte družbe z omejeno savezo pod družbeni davek in bodo morale predložiti prijave do konca maja t. 1., najpozneje pa 15 dnii po občnem zboru. I2(polnitev teh prijav mora biti natančna, ker so sicer predvidene stroge kazni. V splošnem se vsi člarii združenja opozarjajo na novo uredbo o spromembah in dopolnitvah za- kona o neposrednih davkih in davku na poslovni promet ter zakona o skupnem davku na poslovni promet. (Službeni list št. 3. in 4. z dne 10. in 13. t. m. in Služlx>ne novine št. 294—C III z dne 23. decembra 1939.) c Nabavite si davČne karte! Davčna uprava v Celju opozarja delodajalce, ki zaposlujejo hišno služabništvo, da si nabavijo davčne karte brezpogojno do 31. t. m., ker jih bo sicer zadela kazen v smislu el. 95, zakona o neposrednih davkih. c Občmske davščiiu1. Mestno pogla- varstvo v Celju opozarja hišne posestni- ke in lastnike vozil, da so 1. t. m. za- padli v plačilo 5-odstotni najemninski vinar in 2-odstotna kanalska naklada za leiošnje prvo četriletje, vodarina in števnina.^a^)ansko zadnje četrtletje in četrti obrok davščine na vozila. Stranke naj plačajo zapadle obroke zanesljivo do 10. februarja pri mestni blagajni. Po preteku tega roka bo mestno poglavar- stvo zaračunalo zakonite 6-odstotne za- mudne obresti. Plačila, ki bodo po pre- teku 6 tednov od dneva dospelosti za- ogtala, bodo izterjana z izvräbo. c Občni zbor lorajevne protitwberku- lozne lige v Celju bo v c'etrtek 25, t. m. ob 20. v mestni posvetovalnici z običaj- nim dnevnim redom. Clani lige In vsi, ki se zanimajo za protijetično borbo, vljud- no vabljeni! — Odbor. c Mestnemu ubožnemu skladu so da- rovali za reveže mestne občine celjske uslužbenci tvrdke Ivan Rebek v Celju 250 din name3to venca na grob ge. Jo- siplne Jirakove, vd. Rebekove, industri- jec g. Herman Wögerer v Mariboru pa je daroval 300 din namesto venca na grob g. Lovra Veraniča v Celju. c Dijaški kuhinji v Celju je darovalo stalno omizje restavracije »Evrope« v Celju 1.000 din v počastitev spomina vrle narodne žene ge. Josipine Jirakove, denku — kanoniku dr. Alojziju Mer- harju z Ježice (roj. 1. 1878.) (zbirka pesmi: »Rogaška Slatina — v zarji zdravja« in spominski spis »Slom- §ek«). V Polju je doma duhovnik-inva- lid pisatelj Sotelske doline Januš Golec (roj. 1888) (povesti »Guzaj« 1931, »Trojno gorje« 1932 in ^Propast in dvig« 1935). Celo dva nemška pisatelja moramo omeniti: Peter Rosegger (1843—1918) je opisal svojo pot na Donačko goro (Heimgarten 1877) Ana Wambrecht- samer (1897—1933) pa je opisovala v več knjigah (zlasti povesti »Montpa- reis«) svoj rojstni kraj Pianino in nje- no okolico. Celo v glasbeni kulturi lahko imenu- jemo: Blaža Fišerja (1860—1889) od Sv. Petra na Medv. selu, slovečega vir- tuoza na kontrabasu, in oba operna pevca od Sv. Petra pod Sv. gorami Ma- ksa Morica Adriana (roj. 1888) in Ada Morica Dariana (roj. 1895). Tudi v političnem gibanju je bil ta okraj zelo *ivahen: meja s Hrvatsko ob Sotli se je pokazala že na številnih ilirrih: Stefan Kočevar iz Središca (,1808—1884) je bil od 1835—1852 zdravnik v Podčetrtku, Anton Wolf od Sv. Petra v Savinjski dolini (1802— 1871) je bil od 1832 do svoje smrti župnik v St. Petru na Medv. selu. Dr. Jos. Vošnjak (1834—1911) je bil med leti 1870. in 1872. zdravnik v Smarju kakor sta delovala v okraju nekaj časa tudi oba namestnika žtajerskega dežel- nega glavarja: dr. Fr. Jurtela je bil odvetnik v Smarju, dr. Fr. Jankovič pa zdravnik v Kozjem. Mimogrede je bil tudi v Smarju živinozdravnik poznejši načelnik pokrajinske vlade, publicist Adolf Ribnikar (roj. 1880). Od Sv. Pe- tra pod Sv. gorami sta bila ormoški po- litik in publicist notar dr. Ivan Grešak (1838—1911) in prebujevalec Koroške Anton Gabron (1855—1927). Iz Smarja je rodom dr. Fran Novak (roj. 1877), podpredsednik senata in mi- nister. Za Vaše kiijigovodstvo v novem k»tu trgovske knjige, rednike, kartoteko in druge potrebščine za pisarno v veletrgo- vini papirja in knjigarni KARL GORI- CAR, vdv., Celje, Kralja Petra c. 7—9. K. (Zalec): Domaii praznik Koline — furež Kakor imajo bratje Srbi svojo slavo, ima vsaka slovenska kmečka hiša,, si- i cer v drug'acnem primeru, svoj domači i praznili s kolinami in furežem.. Ta praz- nik pozna mestno prebivalstvo po ve- čini le v toliko, v kolikor se del me- ščanstva rekrutira iz naših kmečkih his. Na ta praznik se veseli vsaka kmečka hiša, ko žrtvujejo prepitano »zvitorep- ko« na oltar domačije. Ze teden dni pred slavnostnim dnem najmejo mesar- ja, ki izvaja to obrt pretežno v zimskih mesecih. Pri nas v trgu imata to predpravico dva domačina, ki za svojo obrt ne pla- čujeta nobenega davka, čeprav imata vsak svojo klavniško koncesijo, ki jo tudi ni podelila nobena politična oblast. To je torej svobodna obrt ter pri nas strogo rajonirana in je medsebojni pre- pir izkljuČen. Oba pa se zelo razliku- jeta. Prvi, po imenu Mihalov, je bolj na suho stran udarjen, majhen, poro- ^en, miren in zelo dovtipen. Vedno ima pripravljeno kakäno »storjo«. Nedavno je priporočal pri kolinah zdravilo zo- per kaäclj. Vzemi tri leta star, povojen led in ga zdrobi v prah. Eno jedilno žlico tega prahu stresi v skodelico vre- lega čaja. Ko izpijeä ta čaj, si ozdrav- Ijen, kašelj je izginil. Njegov pobratim Benkov je velik, obilen in močan samec, in ne da preveč na pijačo, pa tudi za koline se preveč ne trga. Oba sta pa prvovrstna stro- kovnjaka in posekata marsikaterega zadevnega profesionista. Ko napoči »svinjski praznik«, je že na vse zgodaj vsa hiša na nogah. Go- spodinja pripravi »krope«, vrelo vodo, s katero napolnijo »arnico« — leseno kad. »Krvnik« in njegovi pomočniki zvežejo izbrano žrtev, ki po kratkem, nepretrganem vrišču konČa svoje eno do dveletno življenje. »Zvitorepko« po- ložijo prav narahlo v pripravljeno »ar- nico« v zadnjo kopel. Nato se udejstvuje vsa družba v brivski obrti, ki jo izvajajo s pomočjo železnih verig. Na mah je izgubila šče- tinarka svoj »kožuh«, bela je kakor sneg, saj je že izgubila vso svojo toplo fctm. 4. »NOVA DOBA« 19. I. 1940 Stran 5. Iz obcinstva tudno posfopaitje Ko so se številni celjski smučarji v nedeljo popoldne vračali od Ccljske koče proti domu, so doživeli pod kočo pred prehodom na spodnji travnik ne- prijetno pxesenecenje, ko jim je zasta- vil pot oborožen čuvaj in zabranil na- daljnje smučanje preko travnika v do- lino. Pojasnil je, da ima od celjske mestne občine, ki je lastnica omenjene- ga sveta, nalog, da zabrani smučanje po travniku, ker je tam zasajeno mla- do smrečje. To bi bilo popolnoma V redu. Vendar pa bi morala mestna ob- Čina pravočasno o tem obvestiti jav- nost. in napraviti drugo pot, po kateri bi se emučarji lahko spuščali v dolino. Tega pa ni Btorila, temveč je kar meni nič tebi niČ zabranila smučanje po o- menjenem delu terena, tako da morajo sedaj smuearji s smučkami v rokah capljati po snegu v dolino, če nočejo dožlveti neprijetnosti. Kakor znano, je bila že pred dvema letoma komisija, ki so jo sestavljall poleg zastopnikov mestne občine tudi delegati prizadetih sportnih klubov in SPD. Ob tej priliki pa je bilo doseže- no scglasje, da se izseka od Celjske ko6e v dolino primerna pot, po kateri bi se lahko vozili smučarji in se ne "hi po nepotrebnem delala škoda obeini. Tako pa se smučar epusti v dolino po najprikladnejšem terenu, ker drugega ni, in po obicajni poti ter se ne oz!ra na to, kaj raste pod snegom. Mestna občina bi morala to upoštevati in po- skrbeti za drugo pot, name3to da po- vzroča s svojimi ukrepi med stevilnimi ljubitelji smučanja slabo kri. Prieakujemo, da bo občina poskrbe- la, da ne bo več prišlo mod smučarji in nastavljenini čuvajem do besedičenja in neprijetnih prizorov in da se bodo lahko smučarji rairno vračali od Celj- ske koče domov. Snuiearji. folrofsfvo x Snmška telima za deco. V nedeljo 21. t. m. ob pol 14. bo na hribu sv. Jo- žefa smuška tekma za deco, ki jo bo pri- redilo Sokolsko društvo Celje-matica. Vodil jo lx> naraščajski vadlteljaki zbor. Te dni je zapadlo precei snega. Smuka bo torej prav ugodna, naši najmlajši pa se bodo tudi potrudili in izkoristili lcpo priliko, da bodo Lzidi tekem tekmoval- cem v vzpoäbudo, rnatičneniu drustvu pa v vesalje. x Dobatiji vočeri za clanstvo Prosvelni odbor Sokolökega društva Celja-matice bo v presledkih prirejal debatne vceere za članstvo. Prvi debatni večer bo v sredo 24, t. m. ob 20. v mali dvorani Na- rodaega doma. Dasi ti veeeri ne bodo obvezni, vendar vabimo brate in sestre, da se prvega večera udeležijo v večjem Ötevilu, ker bo udeležba merilo zanima- nja član3tva za prireditve te vrate. Raz- vdove po odličnem narodnem borcu g. Ivanu Rebeku v Celju. c Zdravniško dežurno službo za ölane OUZD bo imel v nedeljo zdravnik dr. Drago Music na Cankarjevi cesti. prava bo trajala približno eno uro. Pro~ svetni odbor je določil razpravo o med- sebojnem pozdravljanju, nagovarjanju in vedenju, ki jo bo vodil brat dr. Far- kaš. V načrtu je še druga snov, s kate- ro bodo poedini člani prosvetnega odbo- ra seznanili članstvo in jo obdelali ž njim na debatnih večerih. Tak način je najprikladnejši, da temeljito proučimo načela in ustroj nase organizacije in da se tudi mcdsebojno spoznamo in ostane- mo v ožjih stikih. Iporf * Mladinski smuški dan pri Celjski koči. Ob krasnem solnčnem vremenu je priredila Savinjska podružnica SPD v Celju v nedeljo mladinski smuški dan pri Celjski koči. Medtem ko je v dolini vladal hud mraz, so tekmovalci in gostje pri Celjski koči prijetno obedovali na prostem pod sadnim drevjem. Dopoldne so krmaril]! skozi vratca mlajši in oni, ki so prvič merili svoje sposobnosti. Progo, ki je zahtevala popolno obvlada- nje najvažnejših smuakih likov, je naj- hitreje prevozil Anton Marinko v času r 46 sekund. Za njlm sta bila Ivo Pretnar in mali Ivanček. Pozornost je vzbujal najmlajši in najmanjši Janko, ki ie po- \ gumno prišel skozi vsa vratca. Popoldne se je razvila ogorčena borba za prva me- sta med rutiniranimi naraščajniki in juniorji. Proga, za katero je bilo po- j trebno popolno obvaladanje smuške teh- nike, je bila prav težka. Kot favorita sta se za prvo mesto borila prvaka nara- ščaja Slon in Fricko. V prvem teku je bil prvi Fricko, v drugem pa je Slon po- stavil najboljši čas dneva in tudi zmagal s skupnim časom 1:52.4. Fricko je bil drugi v času 2:00. Naslednja tri mesta so pripadla Janku Brezniku, Dominiku Uršiču iz Celja in Josipu Koširju iz Ma- ribora. Prvi štirje z dopoldanske tekme in prvi trije s popoldanske so prejeli lepa darila, ki so jih darovale tvrdka M'slej, veletrgovina Stermecki in Savinj- ska podružnica SPD v Celju. * Snežne razmere due 19. januarja: Mozirska koča na Golteh (1344 m): —11, oblačno, 30 cm pršica na podlagi 50 cm, smuka odlična. Celjska koča (700 m): —10, rahlo oblačno, 20 cm pršiča na podlagi 20 cm, smuka izvrstna. Iz naših kraiev Laško 1 Domačo zabavo sta imela pretekli petek mlinar T. in neki gostilničar v Rečicj pri Laškem. T. se je nespodobno obnašal napram neki ženi, zaradi Cesar ga je gostilničar posvaril. V jezi je nato T. vrgel gostilničarju v glavo kozarec, ta pa je prijel za vrček in kresnil ml> narja po glavi. Težko poškodovanega mlinarja so odpeljali v celjsko bolnico, prej pa mu je &e žena povedala, da je našel, kar je iskal. 1 Zima prinaša tudi Laščanom svoje nevšečnosti, pa tudi svoje veselje. Po raznMi hišah je zamrznila voda v vodo- vodnih ceveli. Cevi so popokale in je ponckod nastala velika Skoda, ker je voda premočila cela nadstropja ter uni- čila strope, tla in pohištvo. — Na gra- ščinskem dvorišču imamo javen vodnjak, ki je namenjen obcl'nstvu sploh, daje pa tudi potrebno vodo raznim uradom, na- stanjenim v graščini. 2e pred dobrimi 14 dnevi je ta vodnjak zamrznil. Uradi so se obrnili na občJno, da bi popravila vodnjak, vendar ni še ničesar ukrenila. Po našem mnenju prinašajo uradi na- šemu mestu vendarle toliko koristi, da bi jim tudi sedanja mcstna uprava la- hko ustregla vsaj s taklmi malenkostmi. — Savinja je na raznih krajih od brega do brega zamrznila. Tako je zamrznjena od Anine kapele do Marijagradca. Otroci hodijo po zamrzli Savinji z enega na drugi breg. Zaenkrat so taki prohodi še nevarni in bi bilo treba mladino opozo- riti, naj bo previdna. 1 Sokolsico gledal šče v Laškem bo pri- redilo v soboto 17. februarja ob 20. v Sokolskem domu »Operctni in zabavni večer«. Sodeloval bo cslokupni opcretni ansambel. Po dolgem času bomo zopet slišali naše odl.'cn« psvke in peves kakor sestre Jenkovo, Ferčnikovo in Osolinovo, brata Rabiča in druge, tako da lahko v resnici pričakujemo lcp užitek. Poleg kri, ki bo čakala v krvavicah na svojo nadaljnjo usodo. Na vrsti je potem vaa drobovina in uvaževanja vredna »kana- lizacija«. Ta je v modernem smlslu prav za prav — film, ki mu previdna in vestna Mihalova ali Benkova rolca odstrani po3netkc, da izgubi Om svoj vonj. Film postane v vsej svoji 24 - me- trski dolžini brezbarven, je ognjavaren in o kakšni eksplozij: ne more biti niti govora. Ko je vsa drobovina v varnem «avetju, cbesijo Lspraznjeno ščetinarko na »gavge«. Sele sedaj razvija opsra- ter svoje strokovno znanje, ko gre na prayilno parcclacijo ncsrečnice. To so plečeta, gnjati, rebrovina, deviška pe- Čenka ltd., ostalo pa razreže stroj zaradi polnitve fümov. A tudi prazen film ima svoio vrednoat, kajti gospodinje sd ailno trgajo zanj, pa tudi mesarj!, ki jih radi prodajajo — če preostajajo — ^ug:m strankam, ki se pripravljajo na voJe zinisko praznovanje. Ko Je film že povsem brezbarven in «a polnitev sposoben, se rodijo krvavl- ce, nzevke, mesnice, poconlce itd. Nai- debeljsi film jc danka, ki jo napohvjo z nzem, mesom, krvjo, slan^no itd. Po- dobna je deformiranomu hlobu in igra veliko vlogo pri furežu, ki je visek do- mačega praznika, ko je ob polni mizi zbrana vsa družina v proslavo vsako- J letnih kol'n, v zadoščenje pridni go-^po- i dinji za njen trud. Scveda prisostvuje- ! ta tej slovesnosti tukaj Mihalov, tam Bcnkov, ki imata tudi svoje zasluge za razumno in ekonomično poslovanje. Vlšck vseh izdelkov pa je mrežna p2- j čenka, ki je previdno prevlcčena s tre- bušnlco in se Imenuje v svoji svileni ob- lcki tudi deviška pečenka, kakor hitro ! je prebolela svojo metarfozo na živcm ognju. In v resnici izgleda razpeta tre- bušnica kakor bela svila s prekrasno ornamentacijo. Kar poglejte si jo, dra- gi Ccljani, pri bližnjem »konfekcionar- ju«, ki vam jo pokaže radevolje brez posebne dobrine, ki jih nudi slovlta, s ni naravni risbi, ki nudi sllkarjem za- nimivo gradlvo. Sele potem boste cenili posebne dobrne, ki jih nudi slovita s pajčevinasto mrežo zavarovana deviška pečenka. Samoobsebi se razume, da se svetijo na bogato obloženi m'.zi poleg žclodčnih dobrot tudi velike zolenke, ki izpopol- njujejo in dvigajo s svojo rujno vsebi- no praznično razpoloženje na nas'h slo- venskih kmetijah, pa tudi v — Zalcu. dveh operet bo ta večer na sporedu tudi več solospevov in komičnih nastopov, ta- ko da se boste vsi v resnici od srea na- smejali. Za one posetnike, katerih vstop- nice bodo izžrebane, so pripravljene tri krasne nagrade. Razvedrila bo dovolj za staro in mlado. Ne zamudite si pre- skrbeti vstopnic in si rezerviratl »niz, ker bo ta večer pri pogrnjenih mizah. 1 Planinsko - lovska prireditev bo, ka- kor smo že poročali, v soboto 20. t. m. s pričetkom ob 20. v Sokolskem domu v Laškem. Priprave so po večini končane in smemo pričakovati kar najprijetnejši večer. Ponovno zato vabimo vse prija- telje, da nas obiščejo in žrtvujejo po možnosti za dobrodelni namen priredit- ve. Pripominjamo še, da so brez podlage ugovori, češ da bo vojaška godba igrala same moderne plesne komade, ker je nasprotno res, da je naprošena, da se ozira na želje onih, ki bi se radi en- krat izplesali v valčku. Zato pridite le brez skrbi tudi vsi oni, ki ne plešete modernih plesov. Na svidenje! 1 Posltušen. in izvršen vlom. Ko se je v noči od preteklega poncdeljka na torck vračal sreski veterinar g. dr. Malenšek domov čez most mimo Prinčičovega pa- viljona, je od paviljona skočilo in zbe- žalo več moških. G. dr. Malenšek je pri paviljonu takoj ugotovil, da so neznanci hoteli vloml'ti v prodajahio in trafiko. Z železnim drogom so odbili ključavnice in poškodovali rolo. Preden pa se jim je posrečilo priti v notranjost paviljona, so biii prepodenl. Zclczni drog so pustili na kraju Od tod so šli vlomilc; na delo v trgovino g. Rozina, kjer so imcli več sreče. Vdrli so v točilnico ter odnesH večjo kol'cino raznih zivil, likerjev in drugih stvari. Vsi znaki kažejo, da je vedno ista tolpa, ki vlamlja na tem kraju našega mesta. 1 Pozor na strup! Zakupnik občinskih 1ov:šč Sv. Krištof in St. Lenart je dal po obeh občinah poloz'.ti strup proti lisicam. Nevarao je scdaj pnščati pse in mačke, da hodijo prosto okrog, ker utegnejo prüti do strupa. Lastniki psov se torcj v lastnsm interesu opozarjajo in prosijo, da bi imeli pss privezane. 1 Kino Laško bo predvajal v petek v petek 19. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 21. t. m. ob 16 30 in 20.30 vclefilm, v katerem nastopajo najslavneiši plesalci, pevci in komiki Amerike: »Tabor lju- bezni«. V glavnih vlogah Dorothy Lamour in Larry C r a b b e. Tednik. Oglcjte si ta veseli film! Krško kr Prijetno zdravljenje. V nekeim kra- ju imajo boln'co, ki v gospodarskcm pogledu ni bila svoj čas in menda še dancs ni posebno močna. Res je, da je večina bolnic v neugodnem položaju, a nekatere bi pač lahko bile na boljšcm stal'scu. Vzroke je iskati največ v upra- vah. Vedno pa tudi ne, posebno ne tam, kjer upravni uradnik nima odločilne be- sede, čeprav so njegovi nasvoti po naj- več gospodarski. Eden razlogov, da si kakšna bolnica ne more izbol;šati svoje- ga položaja, je tudi površnost merodaj- nih oseb. V neki bolnici se ie zgod'lo tolc: Nekoč se je prišol zdrav!t bolnik, pri katerem je zdravnik ugotovil nevra- stenijo. V tej bolnici se je ta bolnik zdravil nekaj mesecev. Zdravil se je, ka- ko pa je bil odpuščen iz bolnice, na tetrt mestu ne bomo razpravljali. Bolnice pa imajo včasih tudi revizije in tako se je nekoč pojavila revizija v tem zavodu. Pri pregledu ie bilo ugotovljeno, da so v tej bolnici v nekaj mesecih porabili nad 82 litrov konjaka. Po zaslišanju ne- katerih oseb je revizija dognala, da je ves konjak spil zgoraj omenjeni pacient in zraven še okrog 200 litrov vina. Za- nimanje revizije je postalo vsled tega še večje in ie vzela vso zadevo na zapisnik, ki ga hrani za ugodnejše case. Poleg te- ga pa ima še na razpolago izvleček iz bolniške oskrbne knjige, v kateri je za- beležena diagnoza, neko knjigo, ki je razpravljala o gospodarskem stanju te bolnice, revizijsko poročilo in več prič. Zakaj se ta zadeva ni iznesla takoj na merodajnem mestu, je menda skriv- nost revizorjev. Iz posebnega poročila smo izvedeli, da so pripravljeni zapisnik, v katerem so zabeležene tudi druge za- deve, iznesti na odločilnem mestu tedaj, ko bo za to podana prilika. Kaj pravite, ali se ni prijetno zdraviti v bolnici, kjer je bolnik lahko popil toliko alkohola? kr Za jamstvo za Občinsko hranilnico se je konec minulega leta izrekla občina Krško. Odklonila pa je jamstvo občina Leskovec pri Kr&kem, kar je seveda zelo značilno! kr Prva razstava sokolske knjige je bila te dni v Sokolskem domu zaklju- čena. Obisk ni bil tako zadovoljiv, ka- kor ga tako prosvetno delo zasluži. kr Dramatski tečaj Sokolske župe Ce- lje bo prve dni meseca februarja v So- kolskem domu v Krškem. Opozarjamo vse člane, posebno one, ki se zanimajo za diletantski oder na deželi, da se tega tečaja gotovo udeleže. Predavalo bo več predavateljev - članov, ki so bili že svoj čas zaposleni s to nalogo. Store ä SK Store priredi v soboto 20. t. m. ob 20. v Inkretovi gostilni svojo inaška- rado. Zveze z vlaki ugodne. Vsi vljudno vabljeni! Zafec ž Zvočni kino Zalec. V soboto 20. t. m. ob 20. in nedeljo 21. t. m. ob 14., 16. in 19.: »Bele noči Petrograda«. Mi- lijonski film — dun nove francoske u- metnosti — izdelan s sodelovanjem naj- večjih filmskih igralcev. V glavnih vlo- gah Gaby M o r 1 a y, Jean J o n n e 1, Edmonde G u y in Pierre L e n o i r. Braslovce b Propagandni mesec za tisk JKZ — december je v naši občini minil brez po- sebnih nesrec'. Propagandni aparat je deloval brezhibno. Po cele kupe raznih političnih časopisov so nosili po hišab. odrasll in otroci. Go:podinje so zaclc>- voljno pospravljale police, odstranje- vale stari papir in ga nadomeščale z no- vim. Saj j!m je priše.1 nepričakovano v roke, za pokrivanje polic pa je tudi do- ber. Tudi % . ' so tu in tam malo po- agitirali za časopisje JRZ, a morarao priznati, da manj kot druga leta. Mo- goče bomo wa le v^akal.i. ^ ¦.¦¦>$,. ! ' -¦" | b Prebod v novo leto smo v Braslov- j čah precej slovesno praznovali. Imeli smo silvestrovanje z zabavo v Solcol- skem in Zadružnem domu. V Zadruž- nem domu so pričakovale novo leto organ'zacije JRZ. V Sokolskem domu je bil običajni vsakolctni Silvestrov ve- čer s kmečko vesoloigro v ti^eh dejanjih »Dve nev^esti«, ki so jo uprizorili igralci ! sokolskega društva. Igra je bila podana I še dovolj dobro, opazili smo pa, da je bila naštudlrana na hitro roko. V bodoče si bo treba vz^ti malo več časa za slične prireditve. Todi oder ne odgovarja lepi I dvorani. Treba bo misliti na novega ali i pa vsaj sedanjega preurediti. Obisk je j bil dober, opazili pa smo, da so manj- j kali nekateri običajni obiskovalci sokol- j skih prireditev. Gomilsko go Ali je to '"*!.' • ali politicna dvo- rana? se s skrbjo vprasujejo tukajšnji farani. Ce bi slučajno zašel v cerkev slepec, bi bil zlasti še v preteklem me- secu preprlčan, da je na agitacijskem shodu proti naprednemu tisku, oziroma za tisk JRZ Ce bi ne videli božjih po- dob, bi smatrali ' . *. na priž- Stran 6. »NOVA DOBA« 19. I. 1940 Stev. 4. nici za političnega fanatika, ki siplje ogenj in žveplo na vse tiste, ki ne tro bijo v njegov politični rog. Brez izjeme proglaša za komunista vsakogar, ki ni iste politične stranke kakor je sara. Go- apod župnik, Vi dobro veste, da smo nacionalisti večji nasprotniki komuni- »tov kakor Vi s svojimi pristaši vred. Ce hi bilo toliko komnnistov, kolikor je na- prednih, bi bilo joj. Gospodje, Vaša tak- tika je pogrešna. Namesto da bi skupno delali proti komunistični nevarnosti, nas hočete na vsak način prikazati, kakor da smo za komuniste. Na ta način dela- te nehote reklamo za komunizem. Poli- tika ne spada v cerkev. Ce hočete, da bodo farani pridno zahajali v cerkev in živeli pošteno, morate začeti drugače. Pridite med nas z lepo besedo, grajajte, kar je slabega, hvalite, kar je dobrega, ne glede na to, kakšnega političnega nazora je kdo. Samo s tern boste prido- bili tiste, o katerih mislite, da so po- trebni spreobrnjenja. Vsi Vas bomo radi imeli, če boste opustili politiko v cerkvi in govorili samo o ljubezni do bllžnjega. Cerkev je naša, postavili smo jo farani in upravičeno zahtevamo, da se v njej eliši samo božja beseda "' \ ¦> !'•••• * * ¦> ;**¦ u 'i^v,!^,' Politične ßtranke naj si pa same postavijo svoje zborovalnice in naj tarn pridigajo za to poklicani agitatorji. Slovens Gradec 8 Izretlen občni zbor SK Mislinje. V četrtek 11. t. m. zvečer je bil izreden občni zbor slovenjegraških sportnikov na katerem so pokopali lepe spomine in pred leti živahno SK Mislinjo prekr3tili v Sportni klub Slovenj Gradec. Pred- sednik g. Ferdo Cerne je pozdravil navzočih 10 članov in pojasnil vzrok, da po enem mesecu zopet zborujejo. Na zadnji zelo burni seji so podali vsi na aeji navzoči odborniki ostavko in to za- radi nekega Članka, ki je izšel v »Novi dobi«. Kdo bo sklical izredni občni zbor? so se vpraševali. Končno so se sporazu- meli, da skličejo za četrtek izreden občni «bor. Soglasno je bilo sklenjeno, da se klub prekrsti v Sportni klub Slovenj Gradec. Zanimanje za volitev je bilo ve- liko, pričakovali smo več list, a članstvo, ki je upoštevalo položaj, je postavilo sa- mo eno listo, ki je bila brez debate spre- jeta. V odbor so bili izvoljeni: predsed- nik Ferdo Cerne, tajnik Drago BradaČ, blagajnik Vetkoslav Vyborny, načelniki sekcij Herman Bizjak, Ivan Grabec, Ivo Krek, Stane in Mihael Granda, odborni- ki dr. Stane Strnad, Ivan Kavs in Karlo Kokolj. Načelnik kulturno vzgojne sek- cije je Ivan Kavs. V nadzornem od- boru sta Ivan Rojnik in Miroš Tome. Ne vemo pa, iz kakšnega razloga je odklonil izvolitev izredno agilni in požrtvovalni odbornik in ustanovitelj kluba Vinko Cajnko. Na njegovo mesto je bil izvo- ljen Ivan Grabec, bivši odlični vozač ljubljanskega Primorja. Predsednik je ob zaključku pozval navzoče na delo za procvit sporta na naši severni meji. Klubu želimo mnogo uspehov na zele- nem polju! s Občni zbor kolesarske podzveze bo v nedeljo 4. februarja ob 10. dopoldne v posebni sobi pri Kajfežu. Naivecü sovražnik Grciie Kljub vsem stoletnim izkušnjam, kljub vsem ukrepom, ki so bili izdani aa njeno pobijanje, in kljub vsem stro- Skom v ta namen je malarija se vedno eden največjih, če ne največji sovraž- nik človeštva. V starem veku, ko se ni- 8o poznali kinina in so smatrali vse bo- lezni za znak božjega gneva, je bila malarija brez dvoma največje zlo in je najbrž terjala več žrtev v obliki člove- ökih življenj in zdravja, kakor jih je kdajkoli zahtevala kakšna druga bole- sen, pa tudi kuga. Malarija je težko prizadela stari Egipt in Palestino, toda v primeri s staro Grčijo je bila ta škoda neznatna. Iz zgodovinskih del je razvldno, da je v 5. stoletju pred Kristusom izbruhnila V Atiki in drugih plodnlh predelih Gr- čije težka epidemija malarije, ki je zla- Sti močno razsajala v Atcnah — mesto je takrat ležalo sredi močvirja — in de- cimirala njihovo prebivalstvo. To je bil začetek konca. Veliki Hipokrat, oče medicine, je naj- brž zelo dobro poznal malarijo, ker v svojih delih podrobno opisuje simptorre kronične malarije in pravi, da so lja- dje, ki živijo v nizkih, vlažnih in toplih predelih, nezdravi, neodporni, brez ener- gise in bojazljivi, da ne dožive starosti in da le malo njihovih otrok doseže zre- lo dobo. On je mnenja, da povzroča njihovo bolezen dejstvo, da pijejo vodo iz močvirij. Cela vrsta znanih zgodovinarjev in zdravnikov je prepričana, da je bila malarija zaradi svojega slabega vpliva na značaj naroda neposreden vzrok propasti in razpada stare grške vlada- vine in visoke helenske kulture. Sedaj, dva tisoč let pozneje, je Grčija še vedno izpostavljena udarcem istega biča malarije. Toda danes ni več proti njej brez moči, ker razpolaga s preizku- šenim orožjem, kininom. S pomočjo te- ga močnega zdravila ji bo uspelo pre- magati malarijo in morda bo potem stara Helada spet vstala iz svojega pe- pela kakor ptica feniks, lepša kakor kdajkoli. Odbor Društva narodov za pobijanje malarije priporoča kot profilakso dnev- no dozo 0.4 grama, v vsej sezoni mala- rije in za zdravljenje 1—1.3 grama v roku 5 do 7 dni. Naknadnega zdravlje- nja ni. Ponovno obolenje se zdravi na isti način. Po svetu Cloveška govorica. Neki švicarski znanstvenik je izračunal, da izgovori vsak človek povprečno 18.000 bcsed na dan. Te besede bi mogle izpolniti 54 strani srednie velike knjige. Ce bi hotel človek, ko bi dosegel starost 70 let, iz- dati vse, kar je v svojem življenju izgo- voril, v tiskani besedi, bi moral dati na- tisniti 4.500 knjig po 300 strani. Nadomcstilo za radij. Na pobudo zna- nega röntgenologa prof. Hönischa iz Hamburga se je dosegel znaten napre- dek pri zdravljenju raka. Siemensovo podjetje je zgradilo s sodelovanjem tvrdke Osram najmocnejäo röntgenoloä- ko zdravilno napravo na svetu z nape- tostjo dveh milijonov voltov. Ta napra- va ima isto žarkovno moč kakor 10 gra- mov radija. To zdravilišče je namenjeno izključno zdravljenju raka. Z aparaturp se bo zdai seznanila cela vrsta medich}- cev in röntgenologov, postavili jo bodo pa v institutu za medicinsko razlskova- nje raka. Av tobusna katastrofa v Nemčiji. V sredo je prišlo v bližini mesta Zittau v Sleziji do velike prometne nesreče. V neki avtobus, nablto poln potnikov, je na železniškem križ^šču treščil vlak. Za- radL snežnega meteža šofer ni opazil bli- žajočega se vlaka ter je vozil preko ne- zavarovanega križišča, na katerem pa je bilo s svetlobn!mi signali javljeno, da se bliža vlak. Lokomotiva je zgrabila avtobus, ga vlekla nekaj časa s seboj, nato pa pregazila. Dvanajst potnikov je bilo pri nesreči ubitih, dvajset pa ra- njenih. VSE CENJ. DOPISNIKE prosimo, da bi nam pošiljali dopise vsak teden že do srede, nujnejše pa ,,, , . BL.eAJN,sKLuRE;obde,;tvn,klhod8.r^:^r;: ^ ob n.de,hr^ Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o. 2. v Celju pomaga cuväti naše maje in našo n.rodno posest. Ustanovitclji: Sokolske župe: Celjc, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Lmbljani,Sokol-matica:CGljc, Ljublana, Maribor in Zveza kulturnih društcv v Ljubljani. Slike za legitimacije najhitreje, točno in dobro izvrSuje Foto Pelikan Celje - Razlagova ulica Trisobno stanovanje išče stranka brez otrok. Ponudbe na upravo lista pod »Mirno«. Motorno kolo 98 ccm v dobrcm sianju se ugodno proda. C(?lje, Cesta na grad 1 3-sobno solnčno stanovanje z vsGm komfortom sc odda. Naslov v upravi lista. Bukova drva suha, prodaja tv. Majdič, Cclje, Spa Hudinja D«osobno parkctirano slanova« nje s plinsko in elektnčno nupcljuvo se odda takoj. Izve se v trgovini Kur! Lnibner, Celje. Bukova drva cepljena, popolnom.i suha, prvovrstna, kaJtor tudi različen smrekov, borov, mace- snow fes in vseh vrst trdi ies, pojolnoma suh, za mizarje d o b i t e pri tvrdJd IVAN SREBOTNJAK v $1. Petru v Savinjski dolini Dobro ohranjeno pohištvo s e proda. Celje — Gregorčkeva ulica št. 3 (Senlca) KLINAR MBLOŠ KLJUČflVNIČflRSTVO Celje, Gregorciüeva 4 CEKE ZME RNE OELO S OLIONO IzdelovalnlcB Stedilnikov iz nerlaneteqi' lekla "*"* Pre^emam stavbna ključavnižartlca dele Opremljeno soibo o d d a m. Celje. Dečkov trg 8/II, desno. (Narodni dom). Skladišče snho, manjSe, v centru mesta, i S C c m za takoj. Naslov v upravi lista. Prvovrstne riževe klobass in pecenice Gostiloa K o I e n c » Zagrad Železno blagajno nad 1C0 kg težko, rabljcno, kupimo. Po- nudbe pod »2