C. Corr. con la Posta
IZHAJA VSAK ČETRTEK
NaroCnina:		Letno	pailetno	četrtletna
ITALIJA		... Lir	10-40	5-20	2-60
INOZEMSTVO 		...»	18-20	9-10	4-60
Posamezni izvod 20 oent.
Uredništvo in upravništvo : Trst, Via Maiolica 10-12
I
DELO
Trst, 4. septembra 1924. — Leto V. - Štev. 212.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Dolžnost vsakega zavednega proletarca je, da vstopi v strokovne organizacije.
Kmetje in vojna
Vojna je vedno bila in ostane največja nesreča za revnega kmeta. Kmet je vedno nosil njene stroške. V preteklih časih je bila vojna stvar onih ki so živeli od rente in plemenitašev. Kmetje niso sicer bili klicani pod orožje, toda niso nič manj morali pre našati najtežjih vojnih posledic. Nji hova posestva so bila prostaško opusto-šena s strani raznih armad. Nasilje, tatvina, požig, lakota in beda: to je bilo za kmetovalca po navadi spremstvo vojne. Stari pregovor:	«Gospoda se
bije, kmetje pa plačajo» — to potrjuje. Nekoč kmetje niso imeli orožja, da bi se uspešno mogli braniti pred pohodi plemenitašev in pustolovcev. V onih časih je bila strategija zelo enostavna: sablja je igrala poglavitno ulogo in vojske so bile maloštevilne. Polagoma se je pa značaj vojne izpremenil. Iznajdba smodnika in orožja, na ogenj, je vse izpremenila. Z mečem oboroženi vitez je bil z lahkoto premagan od navadnega vojaka-kmeta. Od onega trenotka so morali kmetje plačevati svoji gospodi poleg denarnih in naravnih davkov, tudi še krvni davek. Dokler so bili kmetje le služabniki so jih njihovi gospodje le deloma pošiljali v vojno v lastne svrhe. Pozneje pa je bila vpeljana — vsled razvoja vojaške tehnike — prisilna vojaška služba in vsa teža te poslednje je bila zvaljena na pleča kmetom.
Pregovor se je moral izpremeniti:. «Kmetje se bijejo in gospodje se debele«.
Doslej kmetje niso nikoli razumeli pravih vzrokov vojne. Na njihovo nesrečo so verovali vsem klerikalnim prevaram, po katerih bi bila vojna le božja kazen, ki bo trajala do konca sveta, da kaznuje človeka za njegove pregrehe.
Vsekakor je zadnja svetovna vojna pričela kmetom odpirati oči. Videli so, ko so šli v boj, kako v zaledju buržua-zija — blagoslovljena po duhovnikih vseh veroizpovedi — pridobiva vedno novih bogastev.
Toda ko je v oktobru 1917. leta bolj-ševiška revolucija napovedala vojno vojni in ko je pretil val revolucije za jeti celo Evropo, odvzeti vlado iz rok buržuazije in tako napraviti konec vsem vojnam, kmetje še niso razume li pravega pomena dogodkov. Medtem ko se je začenjal boljševiški «strah» udejstvovati in ko so se kapitalisti vsega sveta že tresli za svojo usodo in svoje predpravice, so se kmetje v svojem stremljenju po miru udajali pacifističnim iluzijam, mesto da bi se odločno postavili na stran delavcev po mestih. Tu in ne drugod, treba iskati glavnega vzroka, da je revolucionarni val izginil.
V imperialistični vojni so kmetje vseh dežel služili kot hrana topovom. Vsak kmet danes že ve, da to ni bila vojna za pravice malih narodov, za civilizacijo, ampak ne ve še tega, da je bil to v bistvu spopad dveh kapitalističnih roparskih družb za novo razdelitev sveta. Mala peščica mogočnih magnatov, industrijalcev in bankirjev, vlada nad svetom. Kmetje morajo to vedeti. Dovolj, da navedemo le par primerov. Stinnesov trust v Nemčiji ima svoje rudnike premoga in železa, svoje kovinske delavnice, svoje električne postaje, svoje ladjedelnice, svoje časopise, svoje tiskarne, to se pravi vse potrebno, da po svoji volji diktira javno mnenje. Ta edini trust zaposluje poi milijona delavcev. V Ameriki eksistira trust jekla z dvema miljardama kapitala in njegova produkcija je večja kot produkcija jekla Anglije in Francije skupaj. Kmetje morajo vedeti, da se nahaja ves petrolej na.svetu v rokah dveh velikih trustov (izvzemši ruski petrolej) ameriškega Standard Oil» in angleškega «Royal Dutch Shell«.
Te velike industrialne in trgovske družbe vladajo nad malo in srednjo industrijo in trgovino in se same nahajajo v rokah visokih bank. V Nemčiji vladajo štiri banke nad vso industrijo, trgovino, poljedelstvom in denarnimi zavodji cele Nemčije. V Ameriki imata isto moč dve bančni skupini (Morgan in Rockefeller). Te banke imajo na razpolaganje prihranke kmetov, malomešanstva itd. in dajejo ali zanikajo kredite za proizvodnjo, po svojih posebnih interesih. Ta finančna oligarhija vlada nad celim svetom.
V zadnji imperialistični vojni je bilo deset milijonov mrtvih in ravno toliko pohabljenih. Večina teh žrtev je km.etov. Delo večih generacij delavcev in kmetov v vrednosti 100 milijonov funtov šterlingov — 1.000.000 milijard lir — ta znesek je enak znesku vneli davkov, kar jih je bilo v 60 letih plačanih na celem svetu — je bilo uničenih.
Kmetje vedo koliko je vojna porušila. Mnogo ruševin je še sedaj ostalo
in zopetna vzpostavitev (vojna odškodnina) je služila le raznim sleparjem. Do danes je še umrljivost med kme ti večja kot pred vojno.
Res je, da je denarna inflacija razbremenila kmeta od hipotekarnih bremen. Res je tudi, da je začasno povečanje poljedelskih pridelkov ustvarila kmetu ugoden položaj. Toda ti vzroki so imeli za posledico tudi veliko razliko med cenami poljedelskih produk tov. V razmerju s predvojnimi razmerami stanejo danes industrijski produkti dva, trikrat več, kot poljedelski Razven tega fiskalna bremena se zopet večajo.
Vojni stroški v razmerju z 1. 1913 so se danes povečali v raznih državah sledeče: Anglija za 181%, Amerika 174%, Japonska 290%, Španija 275%, Na Poljskem se izda 75% (tri četrtine) vsega državnega proračuna samo za oboroževanje. Vojna nevarnost raste.
Čas je, da kmetje spoznajo, da ako jim buržuazija zopet da puško v roke, se je ne bodo posluževali, da bodo pobili kmete in revolucionarne delavce doma in v sosednjih deželah, ampak da jih bodo obrnili proti lastnim razrednim sovražnikom. Propovedniki pacifizma in sodelovanja med razredi so največji neprijatelji ljudskih in kmetskih množic.
T. DOMRAL,
glavni tajnik Kmetske Internacionale v Moskvi.
Milil id anottn 2 HaMIm vlado
Kljub temu, da je Mac Donaidova vlada na Angleškem še vedno zelo popularna, je vendar vedno več znakov, ki pričajo o tem, kako se delavstvu od-pirajo oči. Cincanje Mac Donalda, ki je itak šlo že zelo daleč, — dal je graditi vedno nove vojne ladje, preganjal indijske komuniste, vodil protidelavsko politiko doma itd. itd. — se je povzpelo celo do tega, da se je spočetka branil podpisati dogovor med Sovjetsko Rusijo, ker ta ni hotela zopet priznati angleškim kapitalistom pravice na njihova konfiscirana podjetja v Rusiji, moral je končno podpisati vsled izrecne zahteve angleških delavskih organizacij. Voditelj angleške buržuazije Lloyd George je pred kratkim napisal sledeče resnične besede: «Mi imamo na Angleškem že šest mesecev socialistično vlado, pa še niti enega dneva socializma«. Razumljivo, da pod temi okolnostmi gredo delavske mase vedno bolj na levo in pod njihovim upli-vom tudi nekateri voditelji. Sindikati se nahajajo že na skrajni levici. Na zadnjem kongresu amsterdamske internacionale na Dunaju so angleški delegatje celo očitali reformističnim voditeljem : «Kje imate Karla Lieb-knechta in kje imate Rozo Luxem-burg?» in tako pokazali nanje kot povzročitelje umora obeh naših sodrugov. Komunistična stranka zadobiva vedno novih pristašev. Delavci pošiljajo protestne resolucije proti preganjanjem indijskih komunistov, proti oboroževalni politiki vlade itd. Celo g. kolonialni minister Nj. Veličanstva, J. H. Thomas je priznal v nekem svojem govoru: «Samo posebi umevno leži tu kup resolucij, kjer se v delavskem jeziku protestira proti delavski vladi. Bil je tu cel kup resolucij, kj podrobno razlagajo, kako delavski ministri izdajajo delavsko stvar in med temi se je nahajala celo ena z zahtevo, da naj se interesu resnične demokracije J. H. Thomas izključi ne le iz stranke, ampak celo tudi z vlade*. Značilen za razmere V angleški delavski stranki je članek, ki ga je napisal celo znani pacifist Morel in ki pravi med drugim: «Možje v celi deželi, v parlamentu in izven njega, ki so skozi leta prevzeli nase težo vsakdanjih bojev za naša načela in se borili za resnico, ne bodo nikoli dopustili, da se ta načela vržejo v stran, pod .pretvezo, ker so njihovi prijatelji na vladi...« Vsi ti znaki kažejo, kako so pričeli angleški delavci razumevati, tla vsaka današnja »delavska vlada« v okviru meščanskih institucij, ne more biti drugega kot orodje v rokah buržuazije in da je mogoče priti do socializma edinole, ako delavski razred nasilno, revolucionarnim potom prevzame vso oblast iz rok buržuazije in proglasi proletarsko diktaturo.
Proces pioti koafeiievolitioiarjo
S a vinko vu
V Moskvi se je vršil proces proti bivšemu socialrevolucionarju Savinkovu, ki je bil stopil, za časa splošne ofen žive proti sovjetski vladavini v služ bo reakcije. Dne 20. avgusta je bil aretiran na sovjetskem teritoriju in kmalu na to, na 27., se je vršil proces. Potek razprave je bil nadvse interesanten, ne samo radi izpovedi o njegovih, Savinkovih protirevolucionarnih činih, ampak tudi radi tega, ker nam. te izpovedbe pričajo o vseh nakanah mednarodnega kapitalizma, proti sov jetski državi, pričajo nam, kako se reakcija najraje poslužuje, za izvrševanje svojih peklenskih del, tistih strank, kojih voditelji trdijo, da so tudi one delavske, pa da hočejo ostati «na sredini«.
Boris Savinkov je prišel v roke proletarski justici in zato se ni čisto nič obotavljal oziroma prikrival, ker je u-videl, da mu ne more nič koristiti. Izpovedal je vse. Priznal je, da je bik v službi protirevolucionarjev. Dejal je, da je prejel s strani francoske misije dva milijona rubljev; Francozje da so dajali prednost »revolucionarnim socialistom«, v poverjenju organiziranja ustave v Moskvi. Obtoženec je opisal svojo udeležbo pri čehoslovaški protirevoluciji ter je še posebno izjavil, da je prejel osebno od Masaryka dvesto-tisoč rubljev, z izrecnim namenom, -da organizira teroristično gibanje. Nadalje je izjavil, da je protirevolucionarni admiral Kolčak prejel od Anglije trideset milijonov zlatih frankov. Ko je videl, da vse nakane ne zdajo nič, da se vse osti, naperjene p;roti Sovjetski Rusiji lomijo, je stopil v zvezo s poljskimi reakcionarci in organiziral eno vojsko prostovoljcev.
Po triurnem zasedanju je revolucionarno sodišče obsodilo Savinkova na smrt. Osrednji zvrševalni odbor Zveze socialističnih sovjetskih republik je to kazen spremenil v desetletno ječo.
Kako lepa družba: Savinkov, Masa-ryk, Poincare. Lloyd George et Co! Ma-saryk, veliki demokrat, «pionir vseslo-vanstvai> listi Masaryk, kateremu je pela slavo tudi tržaška uEdinostu, je bil zelo velikodušen, zelo radodaren. Njegova ljubezen do Slovanov je bila tako vroča, da ni štedil z milijoni, kadar se je šlo za organizirati pokolje slovanskih bratov-Rusov. Seveda niso bili Rusi več bratje, odkar so se otresli domačih in inozemskih pijavk. Za Masa-ryka in za njegove častilce so . Rusi bratje, Slovani le tedaj, ako se dajo izkoriščati od kapitalizma. Pa bil on ka-teresibodi barve in naj mu načeluje kdorkoli: Poincarb, Lloyd Georg, Churchill ! Glavno je, da se dajo izkoriščati .
Savinkov je sedaj na varnem. Prišla pa bo tudi ura za vse «demokrate» a la Masaryk l
kričanja prešle k dejanjem, bi fašizem iz njih napravil steljo za taborišča črnih srajc. V dejanju ni mogoče služiti enim in drugim, desnim in levim. Zato pa pokazuje ob vsaki priliki, kakšna je narava fašizma.
Opozicije vstrajajo. V njih vrste je v zadnjih časih vstopila tudi neka skupina zmernih fašistov, ki ne soglašajo z nasilno politiko fašizma. Voditelj te skupine je pisatelj in fašistovski poslanec Sem Benelli. Izdal je neki proglas, v katerem žigosa počenjanje razbojni-
škega fašizma in poziva na delovanje za «novo Italijo«, za vspostavitev reda, «za uveljavljenje zakonov, ki morajo biti enaki za vse«.
Vsi ti so vidni znaki, da postaja fašizem vedno bolj osamljen.
Delovno ljudstvo pa dobro ve, da je vse delovanje opozicij, vse prizadevanje tistih, ki so še včeraj zagovarjali fašizem, le poskus rešiti kapitalistično barko.
Delavci in kmetje šele bodo obračunali — z vsemi pijavkami!
ne na v. kohh im. im
Poročilo sodr. Manuilskega
(Nadaljevanje).
Pravicijrtšrodov do samoodločevanja ‘^Vključivši odpepljenje
Sodrugi, krepite vase organizacije. Izpopolnite usposobite jih za borbo. Pravi komunist mora vedeti, da ni mogoče določiti ne dneva ne ure, kedaj napoči trenutek ki bo pomenjal novo postajo v neizbežnem hoda zgodovine.
Vali organizmi pa morajo radi tega delovati brezhibno. Zapomnite si to.
Položaj v Italiji
Kriza traja še vedno, kljub raznim sporazumom z liberalnimi skupinami in kljub grožnjam Mussolinija. Ministrski preds. grozi in prigovarja, v isti sapi. Pa tudi potuje, kakor po navadi, kaže se med «svojim» ljudstvom. Da dokaže, kako narod gori naravnost v ljubezni do njega, si je v prošlih dneh zbral za cilj svojega potovanja kraj Monte Amiata, kjer se nahajajo živo-srebrni rudniki. Seveda, če je slučajno v kakem; kraju nekoliko več nezavednih delavcev, ki trobijo v fašistovski rog, je za Mussolinija najbolj komodno se podati tja in potem razglasiti po vsej Italiji, da vživa fašistovska vlada popolno zaupanje s strani vsega prebivalstva. No, po tonu njegovega govora se da domnevati, da ne morejo biti rudarji v Monte Amiata več tako navdušeni akp je že v stoterikrat povdarjal, da mora vladati popolno soglasje med delavci in industrijalci. Ker, kaj naj bi drugega pomenjale besede, «da imajo industrijalci vpoštevati trud rudarjev, toda, da tudi ti ne smejo zahtevati tega, kar industrija ne more dati....» Nadalje je tudi rekel, ne vemo kolikokrat je ponovil eno in isto pesem, ...«da fašizem ni sovražnik delavstva«. Res ni pojmljivo, čemu bi bilo potrebno to ponavljati, ako ne bi bila stvar popolnoma narobe kakor trdi on...
-Vodja črnih srajc je imel tudi razgovor z urednikom liberalnega glasi-, la «Giornale d’Italia«. Iz. tega razgovora je razvidno, da mora biti v silni zadregi. Kajti Mussolini mora igrati tako vlogo, da zadovolji levo in desno strujo v fašizmu, kakor tudi liberalce. Rekel je, da on ne odklanja nobenega sodelovanja, ampak, če se ga bo enega dne narod naveličal, bo šel, ne da bi zaloputnil vrata za seboj. Na drugi strani je čutil potrebo zadovoljiti skrajno strujo. To pa s žuganjem opozicijam. Dejal je, da je njih krik nadležen, toda neškodljiv. Tistega dne, ko bi od
c) Tretja skupina je ta. o kateri se sedaj razpravlja v strankinih glasilih cele vrste dežel, predvsem v Nemčiji in na Balkanu. Mi smo na drugem kongresu pripoznali temeljna načela samoodločevanja narodov, vključivši celo odcepljenje. Kdo pa je nosilec teh pravic o delitvi? To je spor, ki je za nas že davno odločen, ki pa ni, žalibog, jasen mnogim sodrugom. Ruski sodru-gi znajo, da je prišlo pri nas, na VIII. strankinem kongresu, do nihilističnih zablod v tem vprašanju. Neki sodrugi so mislili, da je lahko edini nosilec pravicp o ločitvi, v dobi imperializma, proletariat dotične dežele. Nekateri drugi ultra-levi sodrugi so v tem šli še dalje: trdili so, da vprašanje o samoodločbi, vključivši ločitev, ne more podležati kompetenci proletariata te ali one dežele, ter da bi jo mogel rešiti primerno svojim nacionalnim interesom. Po mnenju teh sodrugov, bi se moralo vprašanje o samoodločbi pod-
reriitt mferešom^TtTOt
kot neka^-eetetolfmegaTa nosilec pravice o samoodločbi naj t>i bila edinole Komunistična internacionala. Sodrugi, ta primer dokazuje, do kakih brezmi-selnosti smo prišli v naši ruski diskusiji. Od tistega časa je prešlo mnogo -vdharnih le‘t, ampak za našo stranko je vprašanje definitivno rešeno. To vprašanje pa smo rešili potem;, ko smo skrbno analizirali konkretne zgodovinske okolščine, pod katerimi se razvija samoodločba tozadevnih narodnosti. Dovolite mi, da navedem dva konkretna primera.
Nemška komunistična stranka je postavila zasedbo Porurja pred nacionalno vprašanje. Spočetka se je v njej nahajala tendenca ki je zanikavala da zasedba Porurja obvezuje stranko postaviti v Nemčiji na dnevni red nacionalno vprašanje. To je bila zgrešena tendenca, v kateri se je zrcalil vpliv Roze Luxemburgovih teorij. Istočasno je bila v ((Internacionali« priobčena vrsta člankov sodr. Thalheimerja, ki so ciljali ravno k nasprotnemu ekstremu«. Njegovo pojmovanje o »samood-ločevanju« in o potrebi, izkoristiti v Nemčiji nacionalno nezadovoljstvo, je bilo pomanjkljivo na poznavanju dejstva, da se v Nemčiji nahaja visokoraz-viti proieHHarnsssr^BEatr-da se NeTnčiia nahaja na poti k prehodu od kapitalizma k socializmu. Sodr. Thal-heimer si je domneval, da je mogoče določiti taktične črte za komunistično stranko na način, kakor da bi bila v Nemčiji izginila razredna nasprotstva in, kakor da bi bila dežela, vsled zasedbe Parurja, padla nazaj v primitivne gospodarske oblike, slične n. pr. onim v «Maroku«.
Neka še bolj izrazita napaka v nacionalnem vprašanju je ona, ki jo je zagrešil naš nemški sodr. Boris in o katerem se je tukaj že večkrat govorilo. V nasprotstvu s Thalheimerjem, je bil ta pisatelj nagnjen k trditvi, da je edinole proletariat (vključno kolonijski proletariat) upravičen k samoodločeva-nju in da je mogoče izvesti pravico kolonij do ločenja edinole z ustvarjanjem sovjetskih republik in v le teh.
Ta skupina vprašanj vključuje še neko drugo, namreč, ako je mogoče misliti na ločitev, v imperialistični dobi in v okvrju ene meščanske države. Sodrug Lenin je v diskusiji z njegovimi nasprotniki, glede pravice do ločitve, navajal slučaj Norveške. Kljub temu pa, ako natančno proučimo stališče naših balkanskih sodrugov, bomo videli, da se oni obnašajo negativno napram temu vprašanju.
Nikakega dvoma ni v tem, da buržuazija ne more rešiti nacionalnega vprašanja v okvirju kapitalistične države. Iz tega pa nikakor ne sledi, da moramo odložiti uresničenje pravice potlačenih narodov o ločitvi, do zmage socialistične revolucije v celem svetu. Zadostuje le, ako se prečita, sklepe balkanskih sodrugov, da se pride do zaključka, da je ravno to njih. nazira-nje glede pravice do ločitve. Pravico o ločitvi prinašajo v zvezo s pogojem ustanovitve ene delavsko-kmečke sov-
Kaj pa
jetske Balkanske federacije, pomenja tak pogoj?
Balkan je središče vse imperialistične politike evropskih velesil. Zmaga delavske in kmečke vlasti na Balkanu, tej predsobi mednarodnih imperialističnih klik pa pomeni zmago mednarodnega proletariata. Vsled tega pomeni tudi postaviti vprašanje na način, da se izogne perečnim vsakdanjim problemom.
Neodvisnost nacionalnih manjšin
d) četrta skupina vprašanj je spojena z vprašanjem iredentizma, ki zavzemlje dvojno Obliko: namreč vprašanje iredente med eno delavsko-kmečko in eno meščansko državo in vprašanje iredente med dvemi meščanskimi državami. Ta skupina vprašanj zavzemlje toliko bolj aktuelnosti, v kolikor je imperialistična delitev sveta, ki je sledila imperialistični vojni, razkosala dežele in narode. Konkretno obliko je zavzelo vprašanje revolucionarne iredente v odnošajih med Sovjetsko zvezo in njenimi sosednimi državami. Tako n. pr. je sklenila poljska Komunistična stranka na svojem II. kongresu, da bo podpirala gibanje Ukrajincev in Belorusov, ki tvorijo sestavni del poljske države, v prid združitve teh narodov z delavsko-kmečko Sovjetsko zvezo. Imeli smo priliko videti enake izjave s strani estonskih komunistov in komunistov v Podkarpat-ski Rusiji i dr.
Poleg teh pa najdemo, v praksi na-
ših komunističnih strank, tudi sklepe ki so popolnoma nasprotni.
Tako n. pr. se je 1. 1921. Reichen-berška konferenca Čehoslovaške stranke, ki se je še takrat nahajala, kot opozicija, v socialdemokratski stranki, v diskusiji o vprašanju revolucionarne iredente v slučaju zmage proletarske revolucije v Nemčiji (3’5 milijonov Nemcev pripadajo sedaj čehoslovaški državi), izjavila proti odcepitvi nemških teritorijev. Ta sklep je opravičila z interesi proletarske revolucije v Čehoslovaški.
Medtem ko priznavajo naše komunistične stranke pravilnost one revolucionarne iredente, obstoji pa na drugi strani, o vprašanju iredente med dvemi meščanskimi državami, eno popolnoma zanikajoče .stališče. Tako n. pr. ni v tezah o nacionalnem, vprašanju, ki so bile sprejete na 1,1. kongresu poljske komunistične stranke, .niti z eno samo besedo omenjeno o pripo-znavanju pravice do odcepitve nemškega prebivalstva sedanje Poljske, ki šteje dva milijona. Tudi resolucija čehoslovaške stranke ne omenja nič o pravici odcepitve nemškega prebivalstva. Značilno je tudi stališče rumun-ske Komunistične stranke napram madžarskemu prebivalstvu Transilvanije. Rumunski sodrugi se izrekajo za ustanovitev samostojne transilvanske republike, kot protiutež proti iredentizmu madžarskega prebivalstva, ki stremi za priključitvijo z Ogrsko. Tudi v tem stališču prihaja do izraza bojazen, da bi «pravica do samoodločbe, privedla naravno do podpiranja ene inozemske meščanske države.
Vidite torej sodrugi, pod kakšnimi zamotanimi nacionalnimi prilikami morajo delovati naše komunistične stranke in koliko revolucionarne prožnosti morajo imeti, pri določevanju vprašanj o «samoodločevanju», vključivši, odcepljenje. To naše delo za konkretiziranje naših temeljnih sklepov, pri upoštevanju razmer posameznih dežel, ga moramo izvesti v komisijah. Tudi ta je ena izmed nalog V. svetovnega kongresa. Brez le konkretizacije ne moremo preprečiti napak. In ravno v nacionalni praksi so naše komunistične stranke zagrešile ne malo napak.	(Konec	prihodnjič).
Domače vesti
Noviški Jozua
Svetopisemska zgodba z Jožu o je dobro znana. Mož je bil velik junak in je ustavil solnce. Zaklical je kot star seržent: Solnce, stoj! in je obstalo. To se pravi, zemlja se ni več sukala in dan je bil tako dolg, kolikor je rabil junaški Jozua.
Pri «Novicah» gredo za Jozuo. Oni dan so ukazali: Revolucija, stoj ! in se je ustavila. To se pravi, ruska revolucija ni šla čez ruske meje in v Evropi je ostalo tako, kakor se «Novicam» naj boljše zdi v korist kapitalistov, ki ((Novicam« ukazujejo.
Če si modernega tržaškega Jozuo od bliže ogledamo, vidimo, da je betežen in brljav veteran, ki mu vse stare medalje in svetli gumbi ne povrnejo junaške mladostne postave. Na poziv trobente se vzravnava po vojaško in ne čuti, kako se mu, staremu motovilu, vse smeje okoli. Salutira ob pokvečeni čepici, pa mu glava prikimava in se mu roka trese. Revolucija, stoji komandira, pa mu kolena šklepetajo. O Jozua, kako si smešen i
Noviški Jozua je učen gospod. Nekje je zajel toliko učenosti, da mu prihaja zdaj slabo od nje. Na visokem stolu sedi in razlaga bebcem in jim pravi, kako so neumni. Najprej on, potem dolgo nič, nato škarje «Noyic» in za vsem tem — nevedno ljudstvo. Naše ljudstvo namreč! ((Novice« poznajo še vedno svoje ljudstvo ter ga prijazno ogovarjajo, kakor ogovarja gospodar svojo živino. Le to jih boli, da je slovensko ljudstvo, njegovo ljudstvo, nevedno in da gre kalinom na limanice. Trideset let je nacionalizem to ljudstvo reševal in mu bil edina o-pora in zdaj frči ljudstvo trumoma na limanice! O žalost, žalost!
Da, gospoda, sami boste ostali >
Pa ne zato, ker ljudstvo leti na limanice sleparjem, ampak zato, ker ste se sami od njega odtrgali. Sami ste izkopali prepad v narodu, ker ste iskali svojih koristi in niste čutili kako je ljudstvu hudo. Zabavljate, da je ljudstvo nevedno. To je — v kolikor vas še ni spregledalo in vam obrnilo hrbta. Kaj vam mari stiska delavca, kaj vam mari trpljenja kmeta! Bremena, ki njiju tarejo, vas ne težijo. Delavec se že stoletje bori za košček kruha, za nižji urnik, za bolniško oskrbo, za varstvo otrok in žen pred izžemanjem v fabri-ki, za starostno zavarovanje, za pravico do oddiha. Vam, gospodje, je vse to demagogija, zavajanje naroda, nevarno rovarjenje, stvari, ki jih plaču-
jete s tem, d p. mečete delavce v ječe in streljate vanje. In s k,metom je komaj kaj boljše. Pogosto ne more ne živeti ne umreti; davki, uime, nesreče so njegov stalni delež. Naj le gara od jutra do večera, vi se ne boste zmenili za njegovo usodo, če mu ni prav, naj se seli, naj gre s trebuhom za kruhom! Tudi kmetu bi bilo mogoče pomagati, z dviganjem kmetijstva, z kmečkimi organizacijami, s strokovnim poukom, s kmetijskimi zavarovanji itd. itd. Ali tega narodna gospoda ni nikdar delala in tudi ne bo. Za njo nista narod ne kmet, ne delavec, za njo so narod prazne besede «slava», «moč», «veličina», in kar jih še znajo, da jih mečejo revežem v oči. A če si hoče ljudstvo samo pomagati iz neznosnega življenja, potem ga je treba potlačiti, je treba pobiti demagoge, ustaviti revolucijo.
Noviški Jozua ustavlja solnce. V prepereli monturi stoji ob cesti in mu miga, naj bi ne šlo dalje, čenča, kako se bodo države prilagodile zahtevam ruske revolucije, če tudi ni bila potrebna, in trepeče in prosi, naj bi vsaj ne zašla tudi do nas. Le pri nas naj bi ostalo vse po starem, da bi delavec in kmet nikdar ne zadihala svobodneje in da ne bi nikdar sama gospodarila čez svojo usodo. O Jozua, ne mešaj o-trobi; ne kaži strašila rdeče internacionale! Delavec-in kmet vesta, česar ti ne veš. Za njiju ni slamnatega moža nikjer, ker sta sama oni velikan, ki danes stresa svet! Kar je zate psovka, je njihov lastni Jaz, rdeča internacionala, to sta ona dva, rdeča internacionala je ona ogromna volja, ki danes določa svetovni tek. To vidijo vsi, le brbljavi veteran ne vidi ničesar in komandira šklepetajočimi koleni,
Ali bi bila mogoča Mac Donaidova vlada, če bi ne bilo Lenina in njegovega deteta, rdeče internacionale? Ali bi prišel Herriot v Franciji na krmilo z levičarskimi strankami, če bi ne bilo ruske revolucije? Ali bi pri nas odje-njalf vijaki, če bi ne bilo vseh teh ogromnih posledic v političnem življenju Evrope, ki imajo vse en sam vir, en sam začetek, proletarski Rusijo?
Zato pa, Noviški Jozua, pomencaj si oči in poglej si v licei Spoznal boš, da je zletel svet daleč naprej, mimo tebe, da te je pustil daleč za seboj. Ko bi ne bil tako v letih, bi morda tudi Še spoznal, kako star in betežen si. Mi ti nočemo tega dopovedati. Le en nasvet imamo za te: obešaj si medalje in bahaj se s svetlimi gumbi, le enega ne počenjaj, o Jozua veteranski, ne ustavljaj soinca, ne komandiraj ob cesti, z brezzobimi čeljustmi! Stopi raje v stran in si pepela nasuj na glavo, zakaj glej, ves visiš v grob ! St. M.
Glasovi z dežele
Zveza Komunistične omladlne
SVARILO
Izgubila se ]e Izkaznica fttev. 2870 Omlad. Kom. Zveze. Svarimo sodruge pred poskusi zlorabe dotiene izkaznice.
IZVRŠEVALNI ODBOR.
In zopet m delo za Jelo"!
V	eni zadnji Številki «Dela» čitam dopis z naslovom: «Na delo za «Delo». Razveselilo me je citati omenjeni dopis,* da bi tudi naši mestni delavci v prihodnjem zavzeli v našem časopisju prvo mesto njihovih dopisov. Tudi v tem moramo posnemati naše sodruge Italijane, kjer čitamo dnevno polno dopisov naših italijanskih kmetov in delavcev v dnevniku «L’ Unit&». Čas bi bil zato ugoden da bi videli v «Delu» pod naslovom: «Delavci in kmetje za »Delo« več dopisov prihajajočih di rektno od naših sodrugov iz tovarn in iz kmečke hiše. V tem oziru moramo napraviti posebno opazko uredništvu «Dela», ker nismo še dosedaj videli ene same besede v «Delu», kjer bi poživljala tovarniške delavce in kmete, da naj redno opisujejo svoje vsakdanje življenje v »Delu«. Ne sme mo mi čakati dopisov edinole od na ših dopisnikov in sotrudnikov, ampak bolj razveseljivo bi bilo ko bi videli
v	«Delu» dopise naših kmečkih sotrpinov. Mi moramo v tem reakcionarnemu času napeti vse naše sile, ter se z osebnimi dogovori približati kmetu, orisati mu sedanjo gospodarsko krizo, ter privesti ga na pravo pot komunističnih načel. Vidimo da do sedaj se je kmečko vprašanje popuščalo, da kmetje niso poznali in še danes ne poznajo življenje njegovih sotovarišev v Delavsko-Kmečki Rusiji. Mi moramo le ponavljati kmetu besedo našega neumrljivega Vladimira Iljiča Lenina: Vsa zemlja kmetu: ter v doglednem času tudi dejansko izpopolniti. Iz tega stališča bomo videli, da se bodo naši slovenski sotrpini kmetje, širom Julijske Krajine zavedali naših besed ter za vedno opustili demagogično politiko družbe Šček e Go. ter prišli pod prapor Komunistično-Kmetske internacionale.
Toda vsa ta moja izvajanja zahtevajo pa gmotnih sil. Kot glavne točke rešitve tega vprašanja po mojem bi tile: 1) Na delo za «Delo», razširjenje lista, zbirke za tiskovni sklad pod besedo: Darovali za štiristranski list <'Delo». (Op. pisca. Zadnje besede bi mogle še posebno prodreti v vsako sleherno vas, ter neumorno delovati na to, da list «Delo» izide v kratkem na štirih straneh). 2) Organizacija posebnega propagandnega tedna po vsej Jul. Krajini za list «Delo» (nabiranje novih naročnikov, širjenje komunistične ideje itd.). 3) Ustanovitev posebnih kmečkih poročevalcev, ki naj imajo nalogo dogovorno s kmeti pošiljati dopise za «Delo». Te tri točke smatram jaz za potrebne ter sem gotov da bodo dopisniki naših kmečkih občin dopisovali svoja mnenja v «Delo» o tem vprašanju. Ponavljam, sodrugi širom Julijske Krajine besedo:	Na	delo za
»Delo«, za hitrejšo zmago komunističnega ideala.	S. M.
Sodrug-dopisnik ne bi očital uredništvu, da se ne briga, da bi pozvalo na sodelovanje pri listu delavca in kmeta, ako bi ne bil prezrl, ali vsaj pozabil na poziv v «Delu» štev. 200, II. stran pod naslovom «Delavcu in kmetu». Želja uredništva je bila in bo, da se zrcali v proletarskem listu «Delo» duša delavca in kmeta.
druže urednice, u idučim brojevima ču više da javim o seljacima i njiho-vom životu.
Da žive radnici i seljaci Riječke okolice!
Gorov, seljak.
Rjeika okolica
Po dugoj šutnji i tišini iz naše okolice, mi danas kao iz groba ustajemo i šaljemo crvene pozdrave našom bor-benom listu «Delo». Nakon druge šut-nje, naše se radničko glasilo opet pro-budilo i posjetilo naše redove. Grobo-
vi	se otvaraju, komunisti opet ustaju, dolaze u borbene redove te zauzimlju svoj nekadašnji stav sa ciljem, kojeg več odavno nose u svom srcu. Ja ču danas da unosim u moje seljačko pismo nekoliko riječi svim seljacima i radnicima riječke okolice te da jih pozovem, da se pr ob ude iz spanja i da ustaju. Stupiti moraju u borbene redove koji se sada ustvaraju sa najve-čom šilom, početi moraju pravim pu-tem da se krede. Vidimo da su bile sve nacionalističke mržnje prema Komunizmu uzaludne. Sve reakcije i batine nisu mogle uništiti radničkog pokreta te da usprkos toga on uvijek jači postaje. O tome smo se uvijerili več u aprilu ove godine kada smo jadnog jutra vid^i na svim zidovima lepake koji su pozivali u izbornu borbu. Seljake i radnike je to iznenadilo a naši protivnici su se ljutili, kako može da imade još komunista u Liburniji. Mi vam odgovaramo :	ima	jih, oni se
radjaju preko noči i postaju jaki, pri-premaju se na borbu da jednom *> vami obraeunaju. Vaš rad bi če plačen na vašo j vlastitoj koži. — Seljaci, koji niste upučeni u radnički pokret, čitaj-te radničko-seljački list «Delo», on je borbeni list i vas vodi u pravcu onog cilja koji nas mora dovesti do oslobo-djnja od kapi tal ističkog jarma. Dragi
Iz Postojne.
Kakor povsod, je tudi tukaj pri nas delavstvo izkoriščano po sedanjem vladajočem režimu, Tukaj v tem kraju se gradijo vojašnice in je pri tem delu zaposlenih več sto delavcev. Dela se 10 ur na dan. Gospodje delovodje delajo s temi ljudmi kakor se jim zljubi; preganjajo jih kakor sužnje. Oni lar tebi nič meni nič znižajo olače, brez nikakega vzroka, kljub temu, da id bile že sramotno znižane. Če delavec prosi izplačilo radi katerega si bodi vzroka, dobi odgovor, či: v soboto se plačuje, ne pa v tednu in po-, dobno. Če pe oni hočejo, delavca kar takoj plačajo ob vsaki uri, kakor se jim poljubi in ga vržejo na ee^to. Silijo delavstvo, naj .se vpiše v fašistov-ske sindikate, češ, delo je vladno in morajo vsi delavci kateri so pri istem zaposleni plačati prispevke; oziroma obdržijo vsakemu delavcu pri plači znesek 3.— lir mesečno. Sedaj so prišli še nekateri agitatorji z lepimi fra zami med delavstvo, češ, knr morah že itak plačati prispevke, plačajte še vstopnino katera znaša L. 7.—, potem bomo mi posredovali pri podjetju da ;e vam položaj zboljša. Zato je bilo izvoljenih nekaj zastopnikov, da bodo tudi oni agitirali med delavstvom, -la se vsak vpiše Sodrugi, delavci, kateri imate kaj čuta in se zavedaj da ste proletarci ne dajte se v roke tem podležem.
Vedite, da v onih organizacijah ne gredo za dobrobit delavstva. Ampak, da se vas izkorišča na najostudnejši način. Ako se boste dali v roke tem krvosesom, jim daste palico, da vas bodo preganjali, pretepali in izkoriščali na vse načine. Delavci, bodite opre?ni in zavedni, ne dajte se pruslepiti vpišik se v rdeče sindikate in krenite na pravo pot.
Kajti edino tam, v rdečih sindakatih imate zaslombo in zavetje izkoriščanih in brezpravnih. Oni so edini, kateri se borijo za pravice in dobrobit svetovnega delavstva. Zato vam kličem: oklenite se rdečih sindikatov.
Ta apel bodi v opomin vsem delavcem ki so zaposleni pri stavbinskih delih v Postojni.
Eden izmed opazovalcev.
|i Šempolaja na Krasu
Vsem zavednim sodrugom v znanje.
V	nedeljo zvečer dne 24. t. m. je sedelo in se zabavalo več naših sodrugov v gostilni pri Grudnu št. 35. Bilo je okoli pol enajste ure, ko vstopi en človek. Izgledal je prosjaško in se pridruži k eni mizi. Zbrana družba mu veli naj sede poleg in mož se prisede. Zelo ga je razvem ?lilo ko sliši petje po isti ideji katero on ljubi namreč komunistično. Naenkrat ga nagovori eden teh sodrugov, odkod da prihaja in kam je namenjen. Izjavil je, da prihaja iz Nabrežine, da je doma iz Bovca. Raztolmačil je, da je pravi komunist iz mladih nog, in, da je bil v sovj. Rusiji kot v jetnik ter da je bil tudi »cel čas ruske revolucije zmerom pravi pristaš boljševikov. Razvidelo se je takoj, da mož ne govori hinavščine in, da je odkritosrčen poštenjak. Imel je tudi več iztisov delavskega lista «Delo» in rekel med drugim, da sploh ne more biti arez svojega lista, kakor ga mora imeti vsaki zavedni proletarec.
Potem se približa več sodrugov iz sosednjih miz in ga poslušajo in ko so videli, da mož je potreben okrepčila, mu hitro naročijo nekaj jesti, drugi mu dajo nekaj denarja itd. Seveda je mož potem vprašal enega izmed teh sodrugov, če bi morda kje dobil prenočišča. Ura je bila že pozna kakor goriomenjeno, ker v tistem času gredo navadno ljudje vsi k počitku. Sodrug je poklical prevzetneža, oziroma gostilničarja in ga vpraša, če bi lahko ohranil čez noč tega popotnega človeka, posebno pa še ker je bil precej premočen od plohe. Omeniti morem še, da dotični gostilničar ima prosto štalo in nad štalo še poseben prostor kjer so postelje. Predrznež ga vpraša odkod je doma. Mož je povedal, da je iz Bovca, in kaj mu je ta krvoses odgovoril? Da če hoče spati, naj gre v Bovec od-kamor je prišel! Za božjo voljo ljudje, kaj smo, kam smo prijadrali, ste ga videli kaj počenja sedaj ko smo ga spravili na noge, ko ima tisočake. Tako počenjajo sedaj z nami buržuji.
Bil je celo vojno doma, grabil in prodajal na debelo in na drobno in tako goljufal uboge vojake in vsakega, da je prav smrdelo. Sedaj se ta hudič joče, da nima nič in da ima sam deficit in k^r mu ni še vsega tega zadosti, hodi delati tudi v kamnolom, da tudi tam požre kar bi lahko en drug potreben imel.
Sodrugi, Judež je prodal prvega proletarca za trideset srebrnikov, ali ti-le te prodajajo še bolj po ceni. Proletarci, ozrite se okoli sebe in preštudirajte, da teh pijavk, kakor so ti buržujci, se jih moramo izogibati kar se da, ker oni so brez srca. Vse ti preštejejo in preračunajo, vsako malenkost kar si zaslu-
žil, vse bi radi pograbili in ti direktno iztrgali iz rok. Kadar si pri denarju se ti hudič prilizuje in smehlja okoli tebe, kadar pa ti zmanjka potem pa vsi križi dol. Te začne porivati iz hiše in po vrhu še oklofuta. Tako delajo ti buržuji dandanes iz izmozganega proletarca. Ali, verjamite meni dragi sodrugi. da bo prišla ura tudi zanje.
Zakon sovjetski bo pel, takrat bodo videli, kaj se pravi vse sam požreti in drugim lačnim, žejnim in raztrganim nič dati.
Sodrugi iz Bovca, vzemite si na zna nje take ljudi, tisti dan naj ostane v zgodovini šempolajskih in bovških sodrugov.
Opazovalec.
Iz Boljunca
V	odgovor na naš zadnji dopis, se je v «Novicah» razkoračil nekdo, ki se i-menuje «kmeta». V tem odgovoru pa ne pove nič drugega, kakor da je dopisnik v «Delu» mlad in da so fantje res peli italijanske pesmi. No, to ni nič hudega, ako niso hujšega storili. Ako bi dotični kmet le količkaj poznal socialne in gospodarske potrebe našega kmeta in delavca, bi celi dopis preči-tal in odgovoril na vse točke. Ampak mi dobro vemo, da tistega kmeta bolj srbi laško petje kakor vse drugo .
Praviš, da nisi komunist. Seveda ne moreš biti, ker si podrepnik profitarjev in se skrivaš za frak VVilfana. Rajši bi bil doma in gledal kaj delajo vaši narodni propagandisti. Ali si že kdaj videl na dvorišču kakega komunista razobešene italijanske zastave kakor jih ima neki narodni učitelj v Ricma-njih? Ali se spominjaš, kako je bil svojčas neki narodnjak, ki je tudi od- j bornik «Edinosti», tako naroden, da je > zbral par sebi enakih in barantal s se-! nom našega revnega kmeta? In se spo-' minjaš, kako je ta vrti narodnjak, ko je videl vse sovraštvo in odpor prizadetih, bil tako korajžen in tako — naroden, da se je izrazil, da imajo Italijani
»mašingevere« za tiste, ki bi kaj nasprotovali. Narodnjaška gospoda in njeni hlapci se love za vse mogoče, pa jim vse to nič ne pomaga. Njih dela govore dovolj, kako so «narodni», kako «ljubijo» svojega brata, da mu kažejo na italijanske «mašingevere». Puške so dobre, svinec je dober, četudi je vse to francosko, angleško ali culukafrško, samo da služi za krotenje tistih, ki se upirajo proti »narodni ljubezni« oderuhov i
Ako bi bili gospodje okoli «Novic» količkaj rodoljubni, bi se ne mešali z oderuhi. Naši ljudje ne morejo biti z vami, draga gospoda, ker vidi vaša «narodna» dela. Vsi vam očitajo, da ste pijavke. Voditelji ((Kmetijske zadruge« so bili narodnjaki, zato so morali naši kmetje plačati 72 lir. Morali so tudi trpeti radi izmenjave denarja, katerega so si s trudom prihranili. Pri izmenjavi kron je imela prednost ((Jadranska banka« in mislimo, da bi *jo radi tega ne vzel hudič, ako .bi dali prej revnim kmetom.
Radi vseh vaših protiljudskih dejanj vam nikdo nič več ne verjame. Delovno ljudstvo si bo priborilo boljše pogoje za življenje z odpravo barbarskega kapitalističnega sistema. To uvideva in bo šlo po svoji poti.
Podrepnik frakarjev je rekel, da smo papige, ako se kdo izrazi v drugem jeziku. Mi pa dobro vemo, da nas črti zato, ker smo to, kar edinole moremo biti, to je komunisti. Dotičnega ((kmeta« moramo spomniti na to, da naši bratje, ruski delavci in kmetje niso niti sanjali o italijanskem jeziku. Kljub temu pa imajo proti sebi sovraštvo vseh mednarodnih kapitalistov, med temi tudi slovanskih in sQvraštvo vseh hlapcev mednarodne reakcije, vštevši tudi hlapce pri «Novicah» in ((Edinosti«.
Zato pa se družimo vsi izkoriščani v boj proti mednarodnim izkoriščevalcem, v boj proti vsem hlapcem bur-žuazije.	Več	prizadetih	občanov.
IDEALIZEM
Pod tem zaglavjem nam podaja Dra go “Godina »temeljna načela . politične ih gospodarjKe Boiie s kapitalizmom«. Godina nam hoče dati v razmetani obliki enciklopedično (zaokroženo) razlago o razvoju, obstoju in preobrazbi človeške družbe.
Tozadevno imamo mi komunisti na razpolago Marxov «Kapital», ki se ne da vsled svoje dovršenosti spraviti prav v nikako razmerje z Godinovim »Idealizmom«. S to trditvijo bi« lahko tudi že zaključili našo oceno tega novega ((Idealizma«, če bi ne bil Marxov ((Kapital« vsled jezikovnih in drugih ovir večini naših čitateljev nedostopen in če bi nas ne zadevala nekoliko tudi pisateljeva oseba sama.
Drago..Godina ie bil komunist, oziroma v Komunistični stranki in se baje še zmerom prištela komunistom. Če je to res, nam postaja 'njegova knjiga tembolj nedoumljiva. Godina nam podaja svojo snov s precejšnjo vnemo; iz njq odseva neka uverjenost, kakor da se gre za nov evangelij.
Ampak komunist ali nekomunist Godina bi moral pri tem tako ali tako vsaj nekoliko upoštevati «Kapital» ali pa na pr. Leninove spise; kajti v dani stroki vendarle ni mogoče prezreti teh materializiranih «idej». Mogoče je torej samo dvojno vprašanje! Ali Godina onih materializiranih (zapisanih) «idej» sploh ne pozna, kar je zelo velik pogrešek; ali pa jih pozna, a jih noče priznati; tedaj je to s komunističnega stališča še dosti večji pogrešek.
No, način po katerem obravnava Godina svojo snov, nam dovolj točno potrjuje prvo vprašanje. Godina si je ustvaril (mogoče tudi pobral pri bur-žuazni inteligenci) svojo terminologijo
o	((mehanični« in duševni kulturi, o boju idealizma nad materializmom in okoli teh pojmov je grupiral vsa svoja druga izvajanja. Ves družabni proces se po Godinovem izvajanju suče okoli borbe" tfleje' T'matSnjqTT5 je tista stara p^serrivseli lakožvanlli duševnih delavcev, ki nam jo je Marx tako krasno razkrinkal in dokazal, da tudi njih duševni sofizem (modrost) bazira le na materiji in bo baziral vsaj do takrat, dokler ne bodo «čist zgolj duh, telesa pa ne«. V uprav svetopisemskem duhu toži Godina: »človečka misel stremi vedno više a telo, ki je iz zemlje, iz materije, vleče človeka navzdol k materiji...« Dalje pa pravi:	»misel	sama
pa se poraja iz materije, ker se vzbuja iz utisov, ki jih sprejema človeško telo...« Večkrat nam tudi označuje materialne odnošaje kot bazo duhovnih pojavov na primer: «dviganje gospodarskega blagostanja pospešuje duševni razvoj človeka*. «Borba za zboljša nje materialnih predpogojev življenja ni nič drugega, nego iskanje sredstev za povzdigo duševnega življenja, torej borba za zmago ideje nad materijo«. Tu ga materija ne vleče h tlom! Tako kolebanje med materijo in duhom nahajamo še na večjih mestih ((Idealizma. Vsled poletov v idealne višine tehta in meri Godina zelo slabo materijo in vsled tega je tudi njegovo gospodarsko ogrodje zelo neskladno.
Razmetanost snovi zelo otežkočuje enotno, skladno kritiko, zato se bomo tudi mi v svoji kritiki držali te razmeta nosti .
Vsi boji tlačenih razredov proti vladajočim razredom v zgodovini so se vršili na podlagi materialnih osnov. Vzemimo najznačilnejše:	staroveške
sužnje, srednjeveške tlačane ali pa sodobni proletariat! Od vseh teh ostrih razrednih bojev tvori borba za kruh, za svobodno obvladanje te osnovne materije. To «človeštvo« ne «stremi (in ni stremelo) k vedno popolnejši duševni kulturi« amp^k v prvi vrsti h svoji gospodarski osvoboditvi. Če bi Godina to znal, bi se nikar ne čudil, da je zabredlo človeštvo v tako surov ((materializem«, kajti v takem materializmu brede človeštvo že od svojega spočetja sem.
Godina pravi na 13 str.: «Današnja težnja kapitalistov za centralizacijo ka-pitalov je torej v''svojem bistvu borba zfi m(toffi^ire'v'’mehanične z duševno kulturo«. Ker je Godina povsod za bistvo stvari, bi moral biti vsled svojega idealizma s tem povsem zadovoljen, pa ni i — Na 16. str. mu je: »Bleščeč dokaz, da je človeštvo krenilo na pot duševne kulture ..., velika ruska revolucija«. Morda vsled tega, ker je dala delavcem fabrike in kmetom zemljo!? Po Godinovem idealizmu najbrže ne, ker: «marsikdo stavi v nevarnost celo svoje lastno življenje za košček slave«, t. j. za košček takozvane duševne kulture?
Poglavje o ((kulturnem razvoju« nosi odznake samovoljne Godinove opredelitve. Na 20. str.: »manjkulturni lovski narodi so lahko premagali poljedelce... Pri prehodu iz prirodne v politično kulturo, so kulturno zaostali preskočili kulturno bolj razvite elemente...« Isto se opaža tudi pri poznejšem prehodu iz suženjskega v fevdalni družabni družabni red...« Le «kmetski punti so bili torej brezuspešni zato, ker‘so bili v nasprotju s človeškim prirojenim stremljenju po kulturnem napredku«. Kmečki punti so še izjalovili pač zato, ker niso mogli razbiti* fevdalnega gospodarskega in političnega ogrodja. Če bi se jim to posrečilo, bi zmagali in bi se — (o tem naj bo Godina prepričan) — prav nič ne zmenili zato ali je to v skladu s kulturnim napredkom ali ne. Dobro zrno je na 27. str., kjer pravi, da je bilo izkoriščanje fevdalcev sicer nasilno, a očito in jasno, meščansko pa je zakrito in prefrigano. Na 30. str. mu je zopet: «po grešno določati pripadanje k sloju po socialnem položaju«.
Celo poglavje »Iz individualizma v kolektivizem« sloni na popolnoma zgrešeni opredelitvi ((kolektivizma kon-suma«. Na 48. str.: »Moderni kapitalizem se je porodil iz trgovske konkurence« je veliko premalo. Trgovska konkurenca obstoji odkar obstoja meščanstvo (produkcija »blaga«), a raz-lobje kapitalizma, ki je utisnil svoji dobi svoj pečat, pričenja z razvojem manufakture proti koncu srednjega veka. — Konstrukcija «Svetovbanke» je zelo groba in zelo abstraktna (domišljena).
Na 58. str.: pravi Godina: «Z materialističnega stališča sa torej ne da dokazati neizogiben razpad kapitalizma«, ampak to se da le dokazati «z moralnega, idealističnega, oziroma kulturnega stališča«. A to «moralno idealistično oziroma kulturno stališče« pa že sam podkopuje na 59. str.: ('Prole-
tarska revolucija je.... odvisna od volje ljudskih množic... ki je posledica prepričanja in spoznanja, ki se v ljudskih množicah poraja v glavnem in najjasneje na podlagi opazovanja dejanskih razmer«. Da ! na 60. ,*tr.: bi celo: «sanic dejanske razmere tako jasno obsodile kapitalizem, da bi bila ysaka propaganda za njegovo zrušitev popolnoma odveč«.
V »Sodobnih razmerah« vsled nepo-. znanja čisto brez potrebe popravlja besede «buržuazija» in »kapitalisti«, dalje «buržuazija» in »proletariat«. Na 64 str.: pravi: «da se industrielni narodi po svoji duševnosti (to pa to) delijo na dva dela, na »kapitaliste in na ma-lomeščane!?!?« To je nova iznajdba gosp. Godine.
Na 72 str. mu leži težišče kapitalističnega izkoriščanja v izvozni trgovini; iz raznih drugih mest bi se dalo sklepati, da v kapitalističnih podjetjih na izkoriščanju človeškega dela; a na 118 str. leži to težišče »v prilaščanju produktov brezplačnega dela mehaniziranih prirodnih sil«, ki jih kapitalisti «prodajajo konsumentom isto tako kakor plačano človeško delo, namesto, da bi se... brezplačno delili med vse koristne člane današnje človeške družbe«. Kje si iVarx s svojim težiščem kapitalističnega izkoriščanja?!
No, pa je kaj pomislil Godina, kje se končuje plačano človeško delo in pričenja «neplačano delo mehaniziranih sil?« Ni bil morda srednjeveški rokodelec v primeri z človekom-opica(?) tudi že v posesti »mehaniziranih pVi-rodnih sil?« Kaj naj vzamemo kot merilo «čistega» človeškega dela?
Ali delo človeka-opice (?), ali rokodelca, ali strojnega delavca. To bi delalo najbrže tudi Godini preglavice!
Marx nam je sicer izborno dokazal, da je trgovski in oderuški dobiček, le prvotna, patriarhalna oblika kapitala in da je le industrielni dobiček pravi oče modernega kapitalizma. Da pa o njem seveda nima Godina niti slutnje, to nam očito dokazuje vsa njegova teorija o trgovini, o »brezplačnem delu mehaniziranih prirodnih sil« itd.
V poglavju o «Narodnem vprašanju« pravi da so: «narodni čut, narodna zavest in narodno prepričanje edini z/-/ nesljivi znaki« narodov, iiusv narod/ nem čutu... je zapopadena vsa dosedanja človeška kultura in v njem je ob enem izraženo vse stremljenje; človeške duŠie navzgor« vendar pa »v naši dobi se vodijo med raznimi narodi tako mnogovrstni, ogromni in ostri narodni boji« da resnično ne vemo: ali v imenu kulture in »vzvišenih stremljenj navzgor« ali pa v imenu »stremljenj navzdol k materiji...« S sličnim razmotrivanjem prihajamo dalje do vere, za katero «bo nastopila nova doba ko bo zlomljena peklenska moč materializma. Zato pa je nujno, da se zedinite obe fdealistični sili: vera in proletariat«.
I	Na 126 str. bi mi popravili Godinove besede na sledeči način: Proletarska revolucija ni sicer v popolnem soglasju z narodnimi težnjami potlačenih narodov, ker proglaša vedno kot temeljno načelo: Proletarci vseh dežel, združite se !; podpira pa malobur-žuazne težnje po »osamosvojitvi«, da ruši moč kapitalistično-imperialističnih organizmov.
V ruski revoluciji bi pa moral Godina spoznati, da proletarska revolucija ni nikakor v duševnem, pogledu posledica večtisočletne verske propagande, niti ne v gospodarskem pogledu direktna posledica trgovine. Iz ruske revolucije bi se lahko tudi Godina naučil, da potom socializacije trgovine ne pridemo k socializmu, ampak le potom socializacije produktivnih organizmov.
Kako' zavozlani in zgrešeni so Oodi-novi pojmi o buržuaznem gospodarstvu, nam razodeva njegovo poglavje o «Denarju». Tudi Godina sam priznava, da: «kdor nima jasnega pojma o današnjem denarnem sistemu, ne more pravilno pojmovati... kapitalizma...« Godina se sicer trudi priti na pravo pot, a hudobec-idealizem mu dela tudi tu neznosne preglavice.
V buržuaznem gospodarstvu imamo pravi denar le v obliki blaga. To blago je bilo v raznih dobah različno: kože, platno, kovine itd. a že od davnih časov sem se je osredotočil denar na zlatu. Zlato služi kot denar, samo zato ker je pristno blago, ki zadošča raznim tehničnim potrebam, predvsem pa še naši nečimernosti; dalje se da lahko in brez škode deliti, hraniti in se težko producira, torej predstavlja že majhen košček veliko vrednost. Ves; kovinasti drobiž je le pomožno menjalno sredstvo; a papirnat denar ni.nikaka oblika «pravega» denarja, ampak je le o-blika kredita. Godina pravi sicer na 160. str.: Kapitalistični denar z zlato osnovo« a ta citat ga še nikakor ne spravlja iz zablode; kajti na 140 s*r-pravi: »ta zamotan položaj (denarja).... je povzročilo... dejstvo, da se je kovan denar umetno (?!) nadaljeval smatrati za osnovo denarnega sistema....« Ampak, da se zlato ne samo «umetno smatra« pač pa da tudi resnično tvori osnovo denarnega sistema o tem bi se tudi Godina vsak trenotek kapitalističnih gospodarskih kriz lahko prepričal, le če bi ga idealizem tako močno ne cukal. Le na podlagi idealizma si lahko razlagamo njegovo trditev:	«Prvi predpogoj za denar .— je torej na gotovi stopnji razvoja nahajajoči se človeški razum. Za bankovce je potreben bolj
Organiziranim delavcem
Napis «Federazione Nazionale«, ki stoji na izkaznicah Del. Zbornice pomeni v slovenščini «Državna Zveza« -v okviru državne meie - (n. pr. kovinarjev). Toliko, da ne bo napačnega tolmačenja.
DEL. ZBORNICA.
razvit razum, nego za kovani denar, za poslednji pa bolj, nega za kože«. Mi ne rečemo, da niso bankovci bolj komplicirani nego kože; ampak da smo prišli od kož do bankovcev, do tega nas je privedel razvoj «blagovne« produkcije in Godini še enkrat ponavljamo, da se vzdržuje razvitejši razum bankovcev le na podlagi manjrazvite-ga razuma zlata, ki je nadomestuje v povojni krizi večkrat še bolj prostaško blago, kakor je na primer: premog, stroji, tudi kože itd. Kako zmeden je Godinov pojm o denarju, nam kaže tudi sledeče (149 str.): «Do papirnatega' denarja je torej denar v obliki denarja blaga — vsaj navidezno — zmes ideje in materije«; mi pa mislimo, da »vsaj navidezno« je bila materija (kože, zlato itd.) in da le v Godinovih očeh tvori «zmes ideje in materije«. Goro-stasna je tudi trditev: Brez prvega materializiranega denarja izhajamo, brez drugega (papirnatega) pa ne; odprava drugega bi pomenila popolni polom človeške kulture in nazadovanje človeštva za nešteta tisočletja nazaj v predkulturno dobo j. Mi imamo (Godina ne ve!) tudi sedaj organizme, kjer ne kroži denar) na prin.e.'. v kmečki družini, v enotni fabriki. Po.iamtzm produktivni člani kmečke družice tvorijo gospodarski organizem, ki sloni na direktni podlagi dela; ravno tako fabrika, ki je nastala iz zdrn/itve raznih samostojnih rokodelcev ali samostojnih manufaktur, je ra znotraj organizirano direktno na podlagi dela brez denarnega kroženja. Denar še nikakor ne zgine, kakor si Godina misli, šele po obilni produkciji (135 str.', a*.>?•-vak kjer in kakor hitro preneha blagovna produkcija, koje družabni izraz je ravno denar. Zato torej prav nič ne zaupamo Godinovem denarju in njegovi domišljavi «zmagi idealizma nad materializmom«.
Zelo kuriozen je slednjič Godinov davčni sistemi. ((Brezplačni produkti mehaniziranih, prirodnih sil« naj bi se po njegovem načrtu razdelili na dva dela. «En del se odstopi konsumentom v obliki sorazmernega znižanja cen«, drugi del pa državnemu zakladu v obliki davkov, ki jih uporabi država razun za upravne stroške tudi za to, da ne bodo mogla na primer industrializirana veleposestva ceneje nego kmetje prodajati svojih pridelkov. Kar se tiče davkov, jih navadno daja-mo, da dobimo v zameno kakega pen-zioniranega ministra, ali birokrata, policaja, razdrapano cesto itd. Za Godinove nauke dobimo pa pravo ekonomično čarodejstvo. Kdor plača gotovo svoto davkov, temu se prosto za isto svoto zviša cena njegovih produktov, da ne plača prav za prav nikakih davkov. Godina sicer govori na nekem mestu o neki fantastičnosti, tu mu pa samemu postaja fantastika dobro do-šla «realnost», ki brez dvojbe popolnoma zadovoli ((davkoplačevalce«, drugič bo pomagala produktivnim revežem, bo vzdrževala aparat itd. Kar se pa tiče «znižanja cen«, bi se lahko Godina iz statistike prepričal, da mali kmečki producent oddaja kljub konkurenci teh dovršenosti itd. svoje pridelke povprečno po nižji ceni kakor veleproduoent. Zakaj? to bo Godina težko razgruntal.
Pa zaključimo! Goctina razodeva v svojem «ldealizimiu», da še daleč ni dorasel taki tvarini. Ni v stanu opredeliti: dela, blaga, denarja, dobička, produkcije, konsuma, trgovine, kapitalizma itd., zato pa je 'njegova enciklopedija zelo slab nestvor. Prav je, da se otresa pesimističnega malodušja, ampak še bolj prav bo, če se otrese ((meglenega idealističnega sanjarenja«, kajti le v tem slučaju bo sposoben kaj skromnega a dobrega napisati.
Ruski.
Tiskovni sklad
Prej izkazanih L 2810.50
Nab. pola 182 (Skrilje) : Vesela družbai 4 in 1.50; No-vinc, II. Delfabro po 2; P.
Delfabro, M.	Kovas, B.
Turk, F. Blaško, nečitljivo ime po 1; V.	Kovač —.50 . »	15.—
Nab. pola 117	(Gabrovica) :
S. Purger, A. Maver, L.Križ-mančič, Lov.	Purger, KI.
Purger, A. Barut, Fr. Ivančič, Al. Primožič po 5; J.
Purger 4; A. Purger, J. Ivančič, Fr. Ivančič, Iv. Primožič po 3; Al. Ivančič, L. Ivančič, R. Purger, B. Žepič P° 2 «	64.—
Nabrano v Steverjanu : F. K.
-.80; J. K., J. C. po -.30,
C. D. 2...........................  3.40
Skupaj h. 2S92.90 Vsled preobilice ostalega gradiva nam danes ni mogoče objaviti v celoti seznama darovalcev za uTisk. sklad«. Sodrugi na] potrpe do prihodnjič in naj marljivo nabiratjo prispevke, da bo «Delu» mogoče izhajati na sterih straneh.
Odgovorni urednik : Vekoslav Rona n,
»Ub. Tip. S. (MUKI - Trl»M*