Leto 5/šl 102 SLOVENIJE THE VOICE O F SLOVENIA Iz olimpijskega Svdneva - 17.7.1997 AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK ( vidi S 2.00 TI IK AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER Slovenija v I Evropska Nato? Ne! % unija? Da! Madrid, 8. julija 1997 Slovenija je ostala zunaj krog;i držav, ki so jih povabili v Nato. Sprejeli so le Poljsko, Madžarsko in Češko. Po besedah premierja dr. Janeza Drnovška je bil uspeh za Slovenijo že to. da se je prvič v Natovi zgodovini morala urejati razprava na tako visoki državniški ravni. V Nato pa naj bi bila sprejeta v drugem krogu. Proti sprejetju Slovenije so bili predvsem ZDA, Velika Britanija in skandinavske države. Hiu.selj/Strasboiirg, 16. julija 1997 - Kar dvanajst držav je čakalo na začetek pogajanj za vstop v Evropsko unijo, vendar je Evropski parlament predložil za začetek pogajanj le pel držav (in Ciper): Madžarsko, Poljsko, Češki) in Slovenijo. Osnovno načelo I II je prost pretok ljudi, kapitala in blaga. Ob srečanju dr. Drnovška / nemškim kanclerjem I Iclmulom Kohlom je slednji dejal, da je lahko Slovenija zgleden model /.a dnine članice. Srečanje mladih v Queenslandu Cornubija - Zadnjo nedeljo v tem mesecu, t.j. 27. julija, pripravljajo v slovenskem društvu Planinka v Cornubiji tudi letos "Srečanje mladih". Tako kot lansko leti) se ho tudi letos ta zabavni dan pričel ob 10.00 uri dopoldan s sveto mašo: letos bo maševal pater Metod i/ Sydneya. /a otroke in mladino v društvu pripravljajo veliko zabave, v program so uvrstili med drugim tudi tekmovanje glasbenikov in etnično oddajo v živo za slovenski program na radijski postaji 4 EB. Na tej postaji že več let pripravljajo slovenske oddaje Anica Čuderman, Marica Podobnik in Jože Vah. V nedeljo, 27. julija se bodo torej v društvu Planinka v Queenslandu imeli ponovno priložnost srečati Slovenci prve, druge in tretje generacije in če bo potekalo vse vsaj približno tako kol lansko leto je pričakovati velik obisk. Glas Slovenije bo za to priložnost za mlade na naslov Planinke poslal večje število časnikov za promocijo. Nagrada: Povratna letalska vozovnica do Slovenije Želite potovati v Slovenijo ? Velika naročniška akcija Mladi iščejo naročnike Glas Slovenijeje namenjen slovenski skupnosti v multikulturni Avstraliji. Vsi govorimo, da smo Slovenci ali da smo potomci Slovencev. Toda, kaj to pomeni? To pomeni, da negujemo slovenski jezik, kulturo in slovensko tradicijo. Takšno poslanstvo opravlja Glas Slovenije. Ker bi želeli pritegniti čim več slovenskih rojakov, smo se odločili za akcijo zbiranja naročnikov. Ker je prva nagrada za tistega, ki zbere največ naročnikov povratna letalska vozovnica do Ljubljane, smo se odločili, da to podarimo mladim in mladim po srcu do 40. let - z drugimi besedami pripadnikom druge in tretje generacije Slovencev v Avstraliji. V primeru, da več oseb najde isto število naročnikov, bo posebna komisija dobitnika letalske vozovnice izžrebala. Vsakdor, ki pridobi novega naročnika naj, prosimo, izpolni naročilnico, ali pa nam to sporoči pismeno s priloženim plačilom (čekom ali money order na $ 50.00 kolikor znaša letna naročnina na Glas Slovenije). V naročilnico ali sporočilo vpišite Slovenija. Gledaš in težko verjameš, da je še kje na tem svetu lahko na malo večji dlani zbrano toliko lepega... Slovenija. Pravijo, tla je Stvarnik naredil iz nje vzorec sveta! Na sliki: Bohinjsko jezero ime in naslov novega naročnika oziroma naročnikov ter ime in naslov tistega, ki je novega naročnika oziroma naročnike našel. Akcija se začne 17. julija 1997, konča pa v petek, 3. oktobra 1997. Se pravi, da bomo upoštevali vse tiste naročilnice, ki prispejo s priloženim čekom v uredništvo do 3. oktobra 1997. Starši pomagajte mladini iskati nove naročnike! Na Glas Slovenije lahko naročite tudi svoje sorodnike ali prijatelje (morda celo v prekomorskih državah, vključno s Slovenijo, v tem primeru znaša letna naročnina z letalsko pošto $ 100.00). Sporočilo v angleščini preberite na tretji strani. 17.7. i çy 7 GLAS SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA Ustanovljen-Estabhshed in 1993 Izhaja dvakrat mesečno GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA-EDITOR Stanka Gregorič V PR A VNIK-MA NA GER in/and TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR Florjan A user USTANOVITELJI FOUNDERS: Alfred Breznik, Stanka Gregorič, Dušan Lajovic, Štefan Merzel TISK Glas Slovenije - Sydney Glas Slovenije je nedobičkonosen časnik. Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva. Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke; uredništvo si pridružuje pravico skrajševanja prispevkov. Vse pravice pridržane. Ponatis ali uporaba celote ah posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v drugih časnikih in revijah) dovoljen le kadar je naveden vir (Glas Slovenije) Naročnine Letna naročnina S 50.00 polletna S 30.00 letalska letna naročnina v prekomorske države $100.00 Sponzorji Od S 500.00 navzgor Oglasi Cenik oglasov v upravi Mali oglasi Do 20 besed $ 10.00 vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00 Tiskovni sklad (prostovoljni prispevki) GLAS SLOVENIJE lahko naročite na naslov: P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia Telefon/Fax: (02) 9897 1714 Email: o venia@zeta. org. au Dopisniki v tej številki: Ivanka Bulovec (Iz Slovenije) Stanka Gregorič (Sydney) Pater Valerijan Jenko (Sydney) Martha Magajna (Sydney) Mladi sodelavci v tej številki: Lenti Lenko(Melbourne) Zali Rizmal (Melbourne) l.olita Rezniček (Sydney) Barbara Poredoš (Sydney) Nataša Drummond (Sydney) Sonja V.abkar (WoUongong) Iz dnevnika Stanke Gregorič urednice Po 25. juniju - prazniku slovenske države Nekega dne me je prijateljica opomnila naj preberem odlomek iz knjige "Usoda izseljencev" Mirka Gogale, Slovenska kulturna akcija, B.A. 1996, ki nosi naslov "Politična ali 'spo-litizirana'emigracija ". Avtor v odlomku (negativno) govori o skrajnostih v katerih se del emigracije (politična emigracija) istoveti s političnim delom, kije sicer nerazdruino povezano z državo (Slovenijo) in njenim poslanstvom. Zdi se mi, da ima avtor v marsičem prav. Tudi meni je danes bolj kot ekstremistično 'rovarjenje', všeč neodvisna -'narodnostna vloga'. Zato so se mi misli preusmerile v tisto drugo skrajnost, ko zopet nekateri ne vedo in ne čutijo kaj sploh je slovenska narodna vloga. Besedo politika, ki se je tako zelo bojijo, bi refleksno zamenjala z besedo, ki jo uporablja tudi Alojz Rebula -'slovenska usodnost'. Prav neobčutljivost zanjo nas je v Avstraliji ob osamosvojitvi razdelila, saj je bilo takih, ki so zares do srca začutili slovensko usodnost le za peščico. Alojz Rebula ima o narodnostno neobčutljivih ljudeh posebno mnenje. Mimogrede: Rebula je pisatelj, intelektualec in svetovljan, kise v zamejstvu, na tržaški strani, postavlja po robu vsakršnemu totalitarizmu in tudi zaplankanosti; je sicer dopisni član SAZU, pred kratkim pa je postal član papeške akademije zaslužnih (petnajst jih je) pri Panteonu. Ob vprašanju časnikarice Vesne Ma-rinčič: "Slovenski pisatelji, z izjemo Draga Jančarja, o osamosvojitveni eri Slovencev niso napisali nič. Kaj mislite zakaj ne?" Rebula odgovarja: "Jančar spada med redke lit-erate, ki intimno čutijo slovensko usodnost. Mimogrede, neobčutljivost zanjo je zame ne samo defektnost duha, bivanj- Ozeljan. 28. junija - V grajskem vrtu so veterani vojne za Slo-venijo s severne Primorske po-častili šesto obletnico samostojne Slovenije. Predsednik veteranske organizacije Srečko Lesjak: "Vojna za Slovenijo je bil čas. ko je bilo mogoče pokazati 'pravo' stran. Kdor ni poslušal glasu srca alije drugače izdal domovino, nima od nje kaj pričakovati. .. " i Primorski novice/ ska naglušnost, ampak tudi odločilno znamenje netalen-ta." Vsako leto, ko beleži Slovenija 25. junija dan neodvisnosti in samostojnosti, se med Slovenci v domovini, še posebej pa v tujini pokaže čuden "simptom" - skrajno malomaren odnos do lastne oziroma matične države. Namesto da se obletnice naše mlade države spomnimo s spoštljivostjo, organiziramo čiščenja društev, balinanja, nekakšne "trivia nights" in "smorgersboards" z izgovori, da je to politika, njo pa da naj pustimo pri miru. Tako so našemu narodu "prali možgane" po drugi vojni zato, da bi ta bil čim bolj neveden in bi tako z njim lažje manipulirali. Danes ponavljamo isto, le z drugim razlogom: s tem želimo preprečiti, da bi prišle na dan takšne in drugačne resnice in krivice ali pa nam celo ne ustreza, da se je Slovenija osamosvojila. S svojo enoumnostjo kažemo torej ne samo malomarnost do slovenske narodne usodnosti, temveč tudi svojo nekulturo. Ponovno si moram izposoditi odgovor Alojza Rebule, ki je na vprašanje časnikarice Vesne Ma-rinčič: "Hočete reči, da bi bilo treba kulturo na Slovenskem ustvariti na novo?" dejal: "...Tukaj smo v žalostnem provincializmu, iz katerega lahko v kulturi zraste samo provincializem, pa naj bo ta še tako svetovljansko našemljen. Na Slovenskem bo nova veljavna kultura lahko zrasla le iz tistega praizhodišča duha, ki so ga Latinci imenovali pietas (Vergill). Se pravi iz čuta biti in smrti, iz sočustvovanja s trpljenjem sveta, iz spoštovanja... ". Dodala bi: do svojega naroda in do svoje države! Vaša Stanka s /P. Za začetek Avs Novo življenje začelo v begunskem taborišču Greta V taborišču Greta, kakšnih 45 km severozahodno od New-castla je pričel svoje avstralsko življenje marsikateri Slovenec. Nekaj jih še danes živi v Newcastle O tem drugič. Bonegiila in Greta sta najbolj znana begunska taborišča v Avstraliji. Zdaj je 8. julija izšla knjiga o zgodovini Grete pod naslovom 'Greta: a history of the army camp and migrant camp at Greta, NSW 1939-1960'. Če kdo želi knjigo naj pokliče Mario Grosman na telefon: 049 54 8619 Več na angleški strani 15. Maria Grosman, Newcaste Zastrupljeni Homebush Na obrobju mesta Sydney, v zalivu Homebush, nedaleč od prizorišča olimpijskih iger leta 2000, so aktivisti Greenpeacea v transparent oblekli kemijski obrat podjetja ICI, za katerega so varuhi okolja ocenili, da bo zastrupljal udeležence syd-neyske olimpiade, kakor že sedaj zastruplja okoliško prebivalstvo, predvsem ribiče, ki lovijo v zalivu. Vsebnost nevarnih kemičnih spojin v vodi naj bi bila namreč zelo visoka, v enem od vzorcev vode celo 7350-krat višja od dovoljene meje. /Mag/ Ste že poravnali naročnino za Glas Slovenije? Do you want to fly to Slovenia for free? Large subscription drive to collect subscribers Glas Slovenije or The Voice of Slovenia serves the Slovenian Community in multicultural Australia. We all talk about beinc Slovenian or of Slovenian descent. But what does this all mean? It means that wc are supporting the Slovenian^laneuage culture and tradition. How? By encouraging people to read our newspaper and also become our contributors Because of this we have decided to organise a large subscription drive to find new subscribers. because or tnis The person who collects the most subscribers will win a return air ticket to Slovenia Kuima Martinje © Hmfei c.st. Šentjan/a Jurij Kamen LI-MI fii&^-H-'; Pu'tntitiii Holmec Lcndi KMzkrlij, rujwu JLjutomer ."' lb Brni PTUJSKA COM Bieglnj' -©w Ziemjl leskorec joma i KAMNIK ¡>' , ai&&'ŠK0W LOKA : A liten V. ff. . t ¿' V' OtmUlt'* TOLMINQ a- & HwSkttJ» SIAJIMA % •».* r\ © toberte Rogxtec tick '' © Imeno IX, Bistrici ob Solit KANAL ccmo-. •emu mum ••• ww a., a. Dobrota;--,- s-,. ¡I 38{ Q NOVA BORICA LJUBLJANA i (Siizeljsko .';"• ©iBobov o e ' rapuce Posto/nslu ¡imi POSTOJNA O K..C, Komen O, Oor¡»nsko¡¿Ofí Terkolc» fernetiéi Škofije Llolcí' =1 qQWm Mranto moijc taiaret XXSUKUt . /- © Metlika KOPER? Q ČRNOMELJ © Já/fa/ié Sbrod Bulokrenjska hill Oblikovanje ifljjsba: AndttfMisojedec- Meco mirniííTÍ ic Seiotlje Q H'nslovjje ©Petri»' +0 Q Y/n/ca The competition is open to people up to 40 years of age. The purpose of this prize is to enable a young second and third generation Slovenians in Australia to visit Slovenia and learn more about our home country. And that is not all. Apart from the air ticket, we will try to arrange pleasant accommodation and sightseeing in Slovenia for the winner. If more than one person gets the highest amount of subscribers, a special panel ofjudges will then be responsible for randomly drawing out one of those names as the winner. The subscription drive begins on 17.7.1997 and ends on Friday 3.10.1997. We will accept only those order forms (or letters) together with payments, which arrive at the address of Glas Slovenije on/or before the 3.10.1997. Everyone who finds a new subscriber must complete an order form or, alternatively, inform us in writing (enclosing a cheque or money order for $ 50.00 being for a yearly subscription to Glas Slovenije). The name and address of the new subscriber(s) as well as the name and address of the person who found the new subscriber(s) must be included in all correspondence. We ask parents to help young people find new subscribers, which may also include relatives and friends (even overseas - in this case yearly subscription by airmail is $ 100.00). /Translated by Sonja ¿abkar/ o c/3 555 ro O rt < — o< —• ■fc. S » OÍ. 63 OB 3 g S-.V2 C S O.T3 2. o rt Í2. N< £[ ñ » ' CL N <— O CL » J a n o 3 N < o -•re -1 <—i O 3 ca .P 3 t/x t! M ® < 3 -—I 3 "O rt O o-5 — p po ir C0"o Q-^o-w o c gZp Op 2 N 5. < 3 S o cl oo<-u n> ir: lllll It g. 3 ^ CL^ rt -, cr «'o s 3 3 Er CT^'-n o N ? 21^ § C« £ c Q. 3 — • O <--fî < —• _. O 3 N rt i - 3 5 rc £ 3 S I—. . iT, S ? 3 5- S cr S'I 8 rt 3 5*0 ° o cr -, !5< -O 5. O O" (B T3 O Č2. O -5 3 3 < O 2 ^'p 5 rt rx rx w, n O vP N I-3 o p f^ c S*1— 3 ^ CV ^ 5Î rt iL o 3 Cj N w ? 3 P N< «-► rt je p -, 3-' 3 5" r ta < "O "O o o > rt o — o< po 5 • «'2. S'S o ni ta rt <--3 rt p < -o 3; o p o ß V < rs S ^ 5 K 3 on ' ♦». X-P 3 p 2.0-a 8*2 '3 O in o- < ?r o -i Sfig» o O - ex-o . -J p "2 ex • n 3 « rt rt p — TT O ggf» III 0 3 p P - S* 3-g Ž 1 Q. i " O 3 K< ... "^f® . < 3 a 3 H.^Zc^ o «-S 2 p o ~ m"0 c CO n 3 in 3 • P 3 STO 3 p i. 1.1 s rt Ci. p CL 3 P 2s i—i p «i O g 81 s* TT TD < p o rt y p « Q. J-" 2.7:" « Q.1-0 r-Çj- ns •c 05" ö vi" "i S S* Ci CS. K ^ i =5 a : to Ci 2.S.3 s 0 r^ P ca — Z* i S-5 •000 era 5 ^ c cr 0 3 5-5. 2 -t 2 « ?r -t- ^ 0 — 5 rt 3 flS-^Bl • a "H. ^ li< o = 3 -i O < P 3 3* Q-cra -o 01 — -i 3 ^^ rt cu c; " o n N p T3 W 3 > 1 0- í; n 3 3 -n d. ?rcra p —• -1 — • 3 — rt p © ,3 1-.lts p rt <3 c iS' i— o Es c:: » dj T3 r -1 o '¡ I 3 n — • rt 3 O rt 0-3 O C Ci >3 o " Si W O p 5'S w 00 3 — ?r o rt N) 3 2.1A Z 3 5 rt 3-, 5"0 C5 3 S< 2 o< o ~ p p_ V. O ■ 2. N a S _cra w m o 3. 3 (—I < C lo Hn P 7T- 2 " Ö <'3° 0 3' n D. v, rt ^ w Q. —. ~ j» 9r — 00 C 3 o Eí. p ó < g" S >t £ tïj^a III i 3 N -p p N =r. ^ 2 Ñ w o p o. rx fl > 2: rt — ^"g ? o S'f 55 vi 3" ^ 2. O 3" < •o O < S.t5 3^ rt p 3 3 c ?r rt c a N< 00 2 i2. i-p p -i ft e N CL ni ^ 3 rt p — o o p pj 3 8«' < C 7 ^ S o > 5 a. O a clCTO ^ 2. ^ s-0 2 S. 5 S rt II ~ 3 T3 00 o-2 S3. • 3 n -a ô-a § p 2. < o 3 3 3 p c:: c • rt ~ M w 3 ^ « era -t 3 Vt IA rt p rt rt £> a- o- ?r S .ELS. a & o q. rt' p o » n 05 c S"H o5^: 3 <3a nSo" TT C. Îl'3 T3 P 5. 3 o 2. o1 < p' g Z o 5 p 3^ ■D C.X< C S N« 2. % 3 8-ë o-NJS p — o m p" 55 rt o ~ O 3 3 3- -1 rt p p —era ^ 3-. o p 3: ? 3 N < < f® c 3:^3 2. TT 3 ~ p pO P < p p S'go 0 2T c t¡2< o g o C/3 "O C O o\2.3 C N< 3 C O "O N< 3 3 p . — C N "O , p -i £ M c'O Ö CK < 3 S w n p —(ra - N P ■3 I « S3 p.. ^ v Si (ra — TT -t 0 et rt " 1 ^ C ' 3 rt — rt D. •a '— o «» S" >" Hrt N« P c 2 2.-0 . 3 3 O P i i. v2. 3 rt rt II o p < N < P K Dö 5"3 p rt 3 ,__ 00 0 ?r ™ rt -a (ra o P Q. & -a § 3 3 rt P i >3 p ^ _ 3 ^ 55 — S S" rt o r p 3 £ p ■o 1 -2 "a 55 n ^Trt 0 « 3 3 srP 2 o o 5 n rx cr-a 8ag ai-cr.-o 3 3 O 32 n (11 c:: o TT (t M^'O 3 rt < 0 - p TT PV p 1— c v. rt v CT r-I- _ o g — o- cl rt p ° c _ ^ S- ^o 2 o < ~ O 3 P CT. rx r — K., — 3 o N .. p 3 rt n » <2. n< rt -. p p < 3 "Z rt p n.o c/x " TT'— P O Si 3 ~ p P 0 0 2 S- 3 5:2. 5"? -0 ^ a £2 ? 9 S ^ 2 s 53-2.d: ^ o'cg; 2. ^ O-p" w " Ifl S ft- n 3 NW B-f o c 3 < < 3 3 KJ rt 3^ N< S 3 S-S 3 3 3.2.^ cr. « 3 33 ? -tiiip m c:. ñ' 3 3- o -•PTl O — p - - On > Co ^ N< < 2 2 < < n — rx 3 p w a — o r 0 g-g- < o o 00 "i T3 rt N o 3T N (ra a. O •a < a. ? ? o " O Q. 2 « 3 3 33 T3 5 —- » O --O (ra o 0 ■o ,0. o -o o ?rc p < rx rt vx rs S (ra rt 2 3 p fro - 3 —• N o » Q. o 2:1— 3 cr " P 33^ .-- O " CL ^ o o" TT o g _ ■ojos-g 0 o'^0'- s¡ a >3 Co m 0 p (-j < o. < -o o n o cr 3 < 3 00 rt I: <" p^'a r w cr 00 ?r o w rt _. 00 K S' O 3*2. TT ~ O N 1 "-o 92 o o t-o CL 3- 8(ra 1 Ë. a- r— 2 - rt 55 II rx" TT rt cr N 55 . o. o 2. 5 "2. — N< — rt o rt to N 3 p o 8-N 3.2 o 2T3 p o-a N P P C CL O"3 o" II? 3 cr rt o c = < û- <-*> 2, ■-ca N 3 y s p OSD^ rt c 3 N< C- — P-2.S" -. — -, rt N< N q. rt p rt 3 < o P 2 rt • 3 o M O ïî pr < 03 N rt <_cra p p j- rt «2 N T3 2* 2 £0 3 o.§-g P g-g Ä rt rt rt P cr. 3 < 7T rt 3 3 r® "O 3 (ra -t - 2 CL C 3 N< 3 o P 2.3(SŠ-nS3 'S: w p „ 3 73 Srgg-SlU « S* C ^ 2. era era ¿î. n 2 i— p C i p rt i o » S ? S » Sí Ni ^ ri v c:: in rt "O CL q, « -t a to » ^ S" ^ î? a -t ^ " § s- Si. H5 Š s a o m cr < o-a < O ? T3 O co era ?r ' p cl r- N< ' 2. < CL 00 3 N — » P EL'S N O O 52_ 0 ö **t ni cr m t« -a o < n> o (ra o rt p N'ro o p (ra N .W 3 rt _ CL 3 p < u cr • rx 33 p p ~ . ¡5 T3 < C —i - O co cr. p : o < N N 0 _ rx m 1--T3 rt vi TT (ra o p c Lo 3 o C3: < o » ■ 5" g g 00 ■a o c"13 a -S 2/ 3 § <§ ~ 3 <-T3 O ■O » - O TT _ rt rt o O «î c 3 rt — <- f^ n< 3 (ra â Cro < 3 S Si S N « 3 » illlli llâlll 3 •—• < 0< — -C 3 c 0< 3 y, Ö a ^ -s fN ^ S" ¡a. a 55 a S a 0 N 9 m u in -o O p pi 00 12 ■a 3 B.P in vx o in CT ñ <. cl —.— CL 2-0 "2 .3 p ■Sí er.« « 00 n 3 --TT ^L C o o ^ 3 q o (ra F cr " to — K> TD O W O -i cr < X. rt "p' N 3 2. P o 2 g. 3 P O <-- O 3' 3 OO o CL O in __ "a < 3 ■ < 7T 153 5'S Ñ9 D. O to O ?T O o cr cr S g-o 13 g. O 3 3 O w s. ÍS-S 3 2 rt <2*3 3 p cr N 3 rt K) — rr 00 CO c"g c 2-.0 2 v Í4- -i CT. TT P rx ~(ra 3 7Ñ"a O ■a n> „ 3 3- o a o -o p < o P o -rt ^ ^ 7 — .3 p n ^-(ra CS » c o < 3 <--fT| rt rt rt — to <• -J "a p in O ?r45 o w 2 ^ 030 c ±0 s, p p TT N TT -a 3 p O < CL Ci. w O C O • cr 2 cr^. 2 o o> 3-1 Oa» 5 "a cr g.SLo < 3 n rt n ?r F 2.Ñ N 3 P TT O -rt "*' < 2.0 ^ 3^3 o " rt 3 0«2-3 N ï tog-a co 3. o £2 N S) ■ î? N< ^ S-o 2 N C -1 < rt o cl 2:0 23 &s N P CL CJ V 3 S D-Z o -a I ooer P o 3- IsH-s-S i i o 3 p 11 c era • o c era 3 o <=: < o G. CLT3 55 o f® o «■iS < c rt V ^ rt Q ■a o .. 3 3 • ft 3 •> rt 3 2 2 ä S. < a. 2.0 b cra S p a> rt : f 3 g 1« S K §V2. TT J« P < O rt o 3 o c S3" 1 2. < rt n cr/? o o J ÍÍ ft t«1^:: er cr. 3-—•020 3 3 r< q. rt 2.-0 o 3- in cr. 00 a» 3 »NC1 3 P 3. CL-3T1— 3 3 jr « s' p • ïo ï N< CL rt rt o o p ,B " - p C/3N ¿¡"O P S-^3 -3 rt ^rt rt " î* °-2g >£ ö rr^ — < pg-^ < " -, ni — 3 rt 3 ~ o V) p n "O ^ cl m _. 00 oo rt o er. o rx 3T CL w 3: rt < 3 3T O O 'O0 ^ s S.J.3 to 2. 5 g< o^mP X ?r 00 " . 2 o o. 00 =j 3 P C cn in m » < (T CL 2. 7?P TT O — n 3 ON CL — -i m r < ta o 0,5 » -1. o' < 00 ^ Sn a- 3 p_ p —. -I 3 oo< p rx D--— 0 -rt, en < rt < 55. rt o o 2 SS 5" » 3 ? a o. o" CO cr ^ *Wm V Ic^S Tujih oseb na slovenskem trgu kapitala ne bodo ovirali Tujih oseb, ki želijo priti na slovenski trg kapitala in vlagati v vrednostne papirje slovenskih podjetij, v Banki Slovenije ne bodo ovirali, če bodo pristali na nove pogoje. To pomeni, da bodo te papirje imeli v lasti najmanj sedem let. Minister za kulturo v Jožef Školč je sprejel delegacijo Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Delegacijo je vodil paroh Peran Boškovič. Gostje so ministru predstavili obnovo cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in mu izročili posebno zahvalno listino za pomoč ministrstva za kulturo. Minister Školč, ki so ga gostje povabili k ogledu omenjene cerkve z novimi freskami, je izrazil zadovoljstvo ob dokončani obnovi cerkve in poudaril potrebo po posebni skrbi za njeno strokovno vzdrževanje. Spet epidemija meningitisa Tako v Sloveniji kot povsod po Evropi ta trenutek zdravniki opozarjajo na pojav virusne okužbe, ki povzroča tako imenovani serozni meningitis (vnetje možganske ovojnice). Povzročitelj se namreč prenaša predvsem z umazanimi rokami, pa tudi po zraku in z vodo. Za zdaj se število obolelih giblje okoli 200, kakšna pa bo končna številka, je odvisno od epide-mijskega vala, ki povzroči tudi do 1000 obolelih. Največ obolelih je v celjskem in velenjskem področju, primeri meningitisa pa so se pojavili tudi v drugih slovenskih mestih. Ob koncu festivala Lent'97 Organizatorji letošnjega mariborskega festivala so sporočili, da so v 17 dneh festivala pripravili 405 prireditev, na katerih je nastopilo 3423 ljudi iz 32 tujih držav. Festival si je ogledalo več kot 400 000 obiskovalcev, kar je za 60 odstotkov več kot. lani. Akreditiranih je bilo 512 predstavnikov medijev. Koper kulturna prestolnica od 30. junija do konca julija Na Primorskem poletnem festivalu se bo letos zvrstilo okoli 50 prireditev. Gostujejo gledališča iz Ljubljane, Maribora, Celja, Trsta, Skopja, Hrvaške, Beograda in od drugod. Za sklepno predstavo bo poskrbela Nueva compania Tangueros, znamenita skupina glasbenikov in plesalcev iz Argentine. Ponovno tragična nesreča vojaka V torek, 1. julija, seje pozno zvečer v vojaškem skladišču v Loznici blizu Slovenske Bistrice zgodil tragični dogodek. Med stražo naj bi se, po neuradnih podatkih, z avtomatsko puško ustrelil 20-letni slovenski vojak D.P. iz Maribora. Vojak je med prevozom v bolnišnico umrl. Slovenska Bistrica V letu 1995 je na osrednjem trgu Alfonza Šarha v Slov. Bistrici zaradi dotrajanosti, predvsem pa zaradi večjih poškodb zaradi vremenskih razmer, Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine Maribor pričel z obnovo stebrastega znamenja s kipcem Matere Božje. Znamenje izhaja iz časa med 17. in 18. stoletjem. Letos, ob 770-letnici prve omembe mesta so kip po dveh letih ponovno vrnili na trg. Ščepec mcscca V Ljubljani so imeli Evropski mesec kulture, Maribor pa fuzbalskega prvaka./Veicr/ Devetletna čudežna pianistka Natasija Zibrat Dekle iz Murske Sobote je nedvomno fenomen, čudežno obdarjeno dete, ki s svojim glasbenim talentom osvoji vsakogar. Kot da bi mojstri skladbe napisali prav za njo. Te dni je osvojila občinstvo v Novi Gorici. Jožek Stucin je zapisal v Primorskih novicah, da bi se njenemu natančnemu igranju čudil sam Mozart. Klobuke pa bi si sneli tudi Beethoven, Grieg, Šostakovič in drugi. Natasija že tudi sama piše skladbe. Spomin, ki v ZDA ne bledi Danila Šuligoja, enega od bolničarjev v Partizanski bolnišnici Franja, je razveselila vest, da mu je Ameriško združenje letalcev za reševanje pilotov in letalskega osebja podelilo posebno priznanje. Petega julija mu gaje vročila vnukinja na Bukovskem vrhu sestreljenega letalca Harolda Adamsa iz Chicaga. Podobno priznanje je dobila tudi Partizanska bolnišnica Franja. Priprave na proslavitev 50-letnice priključitve Primorske k matični domovini Osrednja slovesnost ob 50-letnici priključitve Primorske k matični domovini, ki bo 14. septembra v Novi Gorici, bo potekala pod geslom 'Na svoji zemlji'. Program postavlja prireditev v današnji čas slovenske državnosti ob spoštovanju spomina na pokončno držo primorskega ljudstva v njegovi zgodovini. Trg maršala Tita v Tolminu bodo preimenovali Po novem naj bi se stari trg preimenoval v Mestni trg. Ukinili naj bi tudi Ulico 22. julija, ki se bo po novem imenovala kot sosednja Lavričeva ulica. Tečajnica Banke Slovenije Srednji devizni tečaj (16. julija 1997) Država (enota) Avstralija (1 AUD) Avstrija (100 ATS) Francija (100 FRF) Hrvaška (100 HRK) Italija (100 1TL) Japonska (100 JPY) Kanada (1 CAD) Nemčija (100 DEM) Švica (100 CHF) V. Britanija (1 GBP) ZDA (1 USD) tolarjev 120.0876 1292,0060 2691,3685 2549,7051 9,3594 142,6724 119.3103 9090.3114 11087,4528 275,0728 163.2438 Konec julija že 20. Festival Morja in sonca v Portorožu Od sobote, daljnjega 22. julija 1978. leta, ko je Kulturno-umetniško društvo Karol Pahor iz Pirana na Tartinijevem trgu organiziralo prve Melodije morja in sonca, pod taktirko Bojana Adamiča in glasbenega producenta Bertija Rodoška (obenem tudi pobudnika prireditve), mineva 20 let. Ob obletnici festivala bodo v Portorož povabili vse, ki so bili v teh letih z njim kakorkoli povezani. Goste bo sprejel piranski župan Franko Fičur. Festival bo v znamenju soli, ker sol pomeni nesmrtnost, ne-pokvarljivost, stalnost, zvestobo, prijateljstvo, gostoljubnost, neuničljivost duha in ne nazadnje zato, ker daje stvarem okus. v Žrtvam vojn v spomin Okoli tisoč ljudi vseh starosti z obeh strani meje se je na dan državnosti v Svetem pri Komnu zbralo, da bi obeležili praznik in 50-letnico priključitve Primorske k domovini. Slavnostni govornik Ciril Zlobec je opozoril, daje danes, ko ima Slovenija normalne odnose z državami - nekdanjimi okupator-kami, skrajni čas, da Slovenci med seboj dosežemo spravo in enotnost glede ključnih odločitev. Nastopili so pevski zbori in godbeniki, izdali so zgodovinsko razglednico kraja. Bo Toncity le zrasel? Vzpodbudno pismo iz Avstralije Poškodovana cesta in veliko gradbišče, to je slika kakršna se ponuja mimoidočim v Kopru na mestu kjer naj bi zrasel Toncity, projekt Toncity Pacifik Investicije avstralskega Slovenca Jožeta K. Zrima iz Pertha. Avstralski poslovnež je pred kratkim poslal v Koper pismo, v katerem jih sezananja, da je pripravljen nadaljevati z deli. Obenem je naslovil na pristojni urad vlogo za podaljšanje zapore poškodovane ceste. Sledovi 4500 let starega naselja Pri gradnji ormoške cestne obvoznice domala povsod, kjer se v zemljo zarije kak gradbeni stroj, najdejo sledove (drobce) prazgodovinske poselitve tega območja, kar so arheologi seveda vedeli že prej. Zato delavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine stalno opazujejo delo s stroji. V času kulture žamih grobišč, ko je bilo na območju središča današnjega Ormoža veliko in močno utrjeno naselje, so na tem območju pokopavali mrtve, tod pa je še mnogo let kasneje vodila rimska cesta, kar priča, daje bilo na tem območju precej živahno vse od najstarejših obdobij preselitve Evrope. To potrjujeta tudi unikatni čikadi, škržatu podobna okraska iz časa pohoda Hunov na Rim, kar seje pod vodstvom razvpitega kralja Atile dogajalo po letu 450. Najdena okraska sta bila na silo odtrgana z obleke vojaka ali pa sta krasila opravo konja. Eden je celo posrebren, domovina teh okraskov pa je območje ob znamenitem kitajskem zidu. Pravo presenečenje pa arheologe še čaka. Vseslovensko romanje invalidov in bolnikov na Brezje V soboto, 21 .junija, je potekalo že 29. romanje bolnikov, invalidov in ostarelih v marijansko svetišče na Brezjah, ki ga organizira koprsko Ognjišče. Ob tej priložnosti poroma na Brezje vsako leto okoli 10.000 ljudi. Slovesno romarsko mašo je imel dr. France Rode. Spravna slovesnost na Lajšali V nedeljo, 6. julija je škof Metod Pirih vodil somaševanje na Lajšali pri Cerknem. Ob njem so somaševali tudi tisti duhovniki, ki so bili zaradi vere v zaporu, ter drugi. Spomnili so se vseli žrtev okupacije in revolucije na Primorskem pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Somaševanje je bilo nad breznom, v katerem počivajo trupla 14 domačinov. Nad breznom so leta 1995 postavili kapelico in križev pot. Proti Telekomu Po podražitvi Telekomovih storitev se je na vodstvo podjetja in na naslove številnih slovenskih politikov usul plaz protestov. Predvsem so hudo 'nejevoljni uporabniki Interneta, ki so izračunali, da se bo uporaba omrežja zanje podražila kar za 270 odstotkov. Zato so sklicali protestni shod za 1 .julij v Mariboru pred Narodnim domom, od tod pa proti Telekomovi zgradbi. Mojstri domače obrti na Grajskem trgu Do 19. julija je na Grajskem trgu v Mariboru priložnostna tržnica, na kateri mojstri domače obrti razstavljajo svoje izdelke: tu so lončarski izdelki, ročno poslikano kmečko pohištvo, unikatna keramika, ročno kovani izdelki iz bakra in ročno tkane preproge. V kulturnem programu nastopajo različne ljubiteljske skupine, ki delujejo v okviru Zveze kulturnih organizacij Maribor in folklorni ansambli. Kulturna sramota Kdor je v torek, 1. julija poslušal jutranja poročila radia Trst A, je gotovo imel občutek, da seje Gorica vrnila daleč nazaj, v čase najhujših napetosti med Italijani in Slovenci. Goriški občinski svetje namreč izglasoval resolucijo, ki jo preveva duh nestrpnosti in ki dejansko ščuva k rasni sovražnosti. Resolucija vsebuje vrsto neresnic in jo je treba imeti za pravo kulturno sramoto. v 27. festival v Steverjanu Od petka, 4. julija, do nedelje, 6. je potekal v Steverjanu tradicionalni Festival narodno zabavne glasbe, ki je bil letos že 27 po vrsti. Na dveh večerih je nastopilo 26 ansamblov iz Slovenije in zamejstva. Blagoslovitev Andreanuma Slomškovo mesto Maribor je dobilo novo škofijsko duhovno in kulturno središče Andre-anum, ki ga je v nedeljo, 22. junija, blagoslovil apostolski nuncij v Sloveniji Edmond Farhat. Mobitelu bo, kot kaže odklenkalo Pri opravljanju storitev mobilne telefonije GSM bo, kot kaže, monopolu podjetja Mobitel odklenkalo. Nedavna odločba ustavnega sodišča, s katero delno razveljavlja četrti oziroma peti odstavek 67. člena zakona o telekomunikacijah, omogoča vsem zainteresiranim, da pridobijo enako radijsko dovoljenje kot gaje imela doslej Telekomova družba Mobitel. Pogovor s predsedni-kom Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jozetom Bernikom Med srečanjem SSK v Mariboru se je časnikar Večera Borko De Corti pogovarjal s ponovno izvoljenim predsednikom SSK dr. Jožetom Bernikom iz Chicaga. Dr. Bernik je med drugim opisal tudi svojo življensko pot: "Pravzaprav sem begunec že od svojega štirinajstega leta. Ko so nacisti okupirali Gorenjsko, sem čez nekaj mesecev odšel v tako imenovano ljubljansko pokrajino in sem se moral sam preživljati. Vpisal sem se tudi na univerzo, ki je bila leta 1943 ukinjena. Približno leto dni sem delal pri takratnem Slovencu. Ob koncu vojne, ko so Nemci regrutirali in bi se moral nekam vključiti, sem odšel nazaj k svojim na Gorenjsko...." Dr. Bernik je po bivanju v Avstriji in Italiji, kjer je študiral pravo in novinarstvo, leta 1951 dobil dovoljenje za odhod v ZDA. Tam je služboval kot pravnik, po upokojitvi pa živita s soprogo delno v Chicagu, delno v Škofji Loki. Odstranitev Kardeljevega in Kidričevega spomenika Ljubljanski Mestni svet, kije bil sklepčen a v okrnjeni sestavi, je sklenil odstraniti Kardeljev in Kidričev spomenik z javnih mest in ju nadomestiti s spomenikom neznanemu junaku in samostojni Sloveniji. Vest ima velik odmev v javnosti in pojavljajo se številne polemike. Dr. Jože Bernik 70 let steklarne Rogaška Podjetje letos praznuje sedemdesetletnico delovanja. Njegove štajerske predhodnice glažute so se v 18. in 19. stoletju razvile zlasti na Pohorju. Steklarna zdaj zaposluje približno 1700 delavcev, preoblikovala se je v delniško družbo. Na domačem trgu letno prodajo za 5 milijonov nemških mark izdelkov, njihovi izdelki predstavljajo skoraj 10 odstotkov tovrstnega trga v ZDA. Sodelujejo tudi z znamenitimi modnimi kreatorji, n.pr. Christianom Diorjem. Kot prvo in edino slovensko podjetje so odprli svojo trgovino v najprestižnejšem trgovskem predelu New Yorka na Madison Avenue. Strela potolkla 20 govedi Med nevihto v Blegošu je 15. julija strela pomorila 20 od 63 govedi, ki se pasejo na Les-kovški planini na Blegošu (1562 m). Škoda presega tri milijone tolarjev. NATROSKI "Država, to sem jaz", je rekla Ljubljana. Cene gredo na zahod. /Večer/ ISKRICA Nobena stran nima absolutnega mandata nad resnico /Jana TaSkar v DELU/ Vprašanje alternativ v slovenski politiki se spet odpira Tako je mogoče sklepati potem, ko so se nekateri predstavniki SLS (Slovenske ljudske stranke), z bratoma Podobnik na čelu, sestali s pomembnejšimi intelektualci, zbranimi okrog Nove revije. To je bil prvi sestanek z njmi potem ko so šli v koalicijo z Drnovškovo LDS. Kak teden prej pa so se novo-revijaši sestali tudi z opozicijskima liderjema Janezom Janšo in Lojzetom Peterletom. Sporočilo bratov Podobnik je bilo jasno: počutita se še vedno pomladno in simpatizirata s svojim nekdanjim okoljem, vendar "višji interesi" zahtevajo, da delata to kar delata. Jasno je bilo tudi njuno sporočilo, da se trenutno ne želita sestati z liderji formalne opozicije, torej niti z Janšo niti s Peterletom. Kulturniki okoli Nove revije so bili jasni: politični uspeli je mogoče doseči le, če se znani pomladni blok vnovič poenoti in če brata Podobnik izstopita iz koalicije, kar sta oba zavrnila. ¥ Še o državni proslavi -brez ljudstva Šest let po osamosvojitvi so v Sloveniji državni praznik proslavili v zaprti dvorani Cankarjevega doma, kamor navadno ljudstvo ni imelo vstopa brez vabila. Vsako leto doslej od 1991 dalje je morala javnost ob ostanku državotvorne politike izsiliti odprto državno praznovanje na Trgu republike. Tudi z alternativnimi proslavami v organizaciji glavnega mesta. Ker letos takšne velike mestne proslave ni bilo, je bil tudi Trg republike pred parlamentom prazen. Status žrtev vojne za Slovenijo še neurejen Vojna za Slovenijo je pustila za seboj mrtve, ranjene in veliko gmotno škodo. Sest let po njej želijo nekateri predrugačiti zgodovino. Zavzemajo se celo za to, da bi Slovenija tudi tistim oficirjem JA, ki kljub pozivu slovenskega predsedstva niso prestopili na stran Teriotiralne obrambe, izplačevala pokojnine. Medtem pa status padlih in trajnih invalidov vojne za Slovenijo še vedno ni primerno rešen. Poprava krivic Predsednik Social demokratov Slovenije (SDS) Janez Janša je sprejel predstavnike Združenja žrtev komunističnega nasilja in ti so ga seznanili s predlogi in zahtevami združenja k zakonu o popravi krivic. Namen predlaganih sprememb je urediti status kategorij, ki jih sedanji zakon ne obravnava, in sicer političnih preganjancev in otrok po vojni pobitih oseb. SDS poziva vlado naj čim prej ustanovi komisijo, prav tako pa podpira predlog Združenja, da se v Ljubljani postavi spomenik žrtvam komunističnega nasilja. Srečanje ob Lipi sprave Združeni ob Lipi sprave s skupino slovenskih veteranov druge svetovne vojne, kulturnikov in vernih, kijih povezuje ideja sprave, so se tudi letos spomnili največje narodove nesreče, to je poboja 10.000 slovenskih domobrancev, vseh padlih in vseh žrtev boljševističnega nasilja na slovenskih tleh, ki še danes nimajo zaznamovanih grobov. UTRINEK Ljubezen je treba gojiti, sovraštvo je plevel, ki se razrašča sam. Romana Logar, članica Slovenske ljudske stranke, nova državna sekretarka za Slovence po svetu ob svojem traktorju Prisilno mobilizirani tožijo Slovenijo Aprila 1941 si je Nemčija prisvojila del Dravske banovine, kjer sta živeli dve tretjini Slovencev. Prisilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko je povzročila več milijard škode. Mobiliziranci, živi jih še 14.026, so še vedno obrobna kategorija državljanov. Prisilno mobilizirani so prepričani, da slovenska vlada ne namerava zavarovati interesov svojih državljanov in izstaviti Nemčiji odškodninskega zahtevka. Zato so pri Ljubljanskem okrožnem sodišču vložili zoper Republiko Slovenijo individualne tožbe. Edina državna proslava za ljudi - proslava Mestnega sveta Na proslavi Mestnega sveta v Ljubljani je bilo slišati: "Hvala Bogu, daje vsaj nekdo pomislil na ljudi!", saj so bile vse druge proslave le za politično elito. Država je praznik zaznamovala le s slavnostno sejo državnega zbora in kulturnim programom v Cankarjevem domu, kamor so lahko prišli samo povabljenci.Mnogi Ljubljančani so na praznični dan čakali vsaj ognjemet a ga letos ni bilo. Na proslavi Mestnega sveta je zbrane pozdravil predsednik mestnega sveta Dimitrij Ko-vačič (član Socialdemokratov), osrednji govor je imel Tone Krkovič, predstavnik Združenja veteranov (desetdnevne) vojne za Slovenijo. Slovesnost se je nadaljevala z glasbenim programom, končala.pa z ognjemetom, ki je navdušil udeležence proslave na gradu in Ljubljančane v središču mesta. Dan državnosti so praznovali lokalno tudi po drugih slovenskih mestih. Dolgoletna časnikarica Dela Dragica Bošnjak oktobra v Avstraliji Dragico Bošnjak pozna skoraj vsak izseljenec, kije v zadnjih dvajsetih letih obiskal Slovenijo, saj kot sama pravi "se iz veselja in osebne naklonjenosti ukvarja z izseljenstvom". Dragica dela v rubriki Znanost in se sicer pri Delu ukvarja z medicinskimi temami, spremlja razne kongrese, pripravlja pogovore s pomembnimi medicinskimi strokovnjaki in drugo. Pred dvema letoma seje srečala z izseljenci v Kanadi, letos v skromnem obsegu v Ameriki, oktobra pa, tako vsaj upa, se bo podala po obisku Kitajske k nam v Avstralijo. Z lanskoletnega srečanja na Taboru vSt. Vidu; z leve: Dragica Bošnjak, Stanka Gregorič in Jožica Gerden Srečanje mednarodnega združenja žena SILA, Štefka Kučan postala častna predsednica V vili Podrožnik v Ljubljani so se na že tradicionalnem poletnem srečanju zbrale soproge diplomatskih in drugih mednarodnih predstavnikov, nekatere ugledne Slovenke in predstavnice humanitarnih organizacij. Gostiteljica je bila prva dama Slovenije Štefka Kučan. Predsednica združenja Hilary Naqui je povedala, daje Štefka Kučan z veseljem "Sprejela vabilo in postala častna predsednica združenja SILA, ki je storila že marsikaj na človekoljubnem področju. Naš rojak Cvetko Falež iz Canberre na SSK izvoljen za namestnika nadzornega odbora Delegati so na zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa izvolili tudi namestnika nadzornega odbora: Cvetko Falež (Avstralija), gospod Falež je obenem tudi predsednik Avstralske slovenske konference; in Jože Špringer (BiH. Častno razsodišče: Franci Feltrin, Marija Kržič, Vinko Vodopivec (Slovenija); namestnika: Justina Repina Lopič (Nemčija) in Božidar Fink (Argentina). Dr. France Rode in Bernarda Jaki in -urednica Jane Glavna in odgovorna urednica Jane Bernarda Jeklin je imela z novim nadškofom in slovenskim metropolitom dr. Francom Rodetom zanimiv in dolg pogovor, iz katerega ni težko izluščiti mnenje Bernarde Jeklin: "Dr. Rode ni osebnost, ki bi hotela za vsako ceno ugajati." "Vrgel je rokavico in mu ni do nikakršnih diplomatskih sprenevedanj, četudi jim je zagotovo zlahka kos." "To bo trd in neizprosen, pa gotovo izredno zanimiv boj. Boj za njegovo vizijo prihodnosti slovenstva." "Zasebno novi ljubljanski nadškof očara s svetovljanstvom, z izjemno nači-tanostjo, umetniško občutljivostjo, z znanjem jezikov (kar šest ali sedem, čeprav tega noče razglašati). Vtis zapusti tudi njegov ledeni šarm, ki ga žarči v prostor." Dr. France Rode pa je med drugim dejal: "Ko sem se bližal slovenski stvarnosti, sem opažal nekatere težnje- zajedljivost, nevoščljivost, včasih škodoželjnost." "Slovenci smo ustvarili prvo slovansko državo, to mi je rekel neki zelo znan poljski zgodovinar. Ali mislite, da je to malo?" "Slovenski grb ni grb, ampak kvečjemu emblem kakšne smučarske zveze ali planinskega društva!" "Slovenska katoliška cerkev ne stoji posebej za nobeno stranko." Izola V izolski občini so znova pripravili že tradicionalno akcijo Tisoč cvetov za tisoč Izolanov'. Slovenke, petunije in druge enoletnice, ki so jih vzgojili v Agrariinem centru Parisima v Kopru, je pred stavbo stare občine občanom razdelila Breda Pečan. Tisoč cvetov je namenjenih olepšanju mesta - okenskih polic, balkonov in gredic v sicer zeleni Izoli. Divača Mogočen podporni zid okrog pokopališča in cerkvice nad Podgradom pri Vremah, na katerem je vklesana letnica 1842, je kazal razpoke in lezel narazen. Letos pa je končno dočakal obnovo, kije stala šest milijonov tolarjev. Ljubljana Ljubljanski grafični bienale se je letos časovno ujemal z Evropskim mesecem kulture. Odprli so ga 27. junija, v Moderni galeriji in Narodnem muzeju, sodelovalo je 320 avtorjev iz več kot štirideset držav. Maribor Ne samo pri Treh ribnikih, zdaj se labodi sprehajajo že tudi po mestu. Živali, ki so se odločile živeti na Lentu ob Dravi so se že tako udomačile, da še sprehajajo po pločnikih in po cestah, pa celo po starem mostu,-- Krivi vrh pri Sveti Ani - Družinska turistična kmetija Romana Moleha pri Sveti Ani v Slovenskih goricah je pripravila svečano otvoritev "Lovskega hrama". Zgradili so ga ob novem kmečkem turizmu, ob katerem imajo lep ribnik. Poletni tečaj slovenskega jezika v Kopru Izobraževalni center Modra in Znanstveno raziskovalno središče RS v Kopru organizirata tudi letos avgusta Poletne tečaje slovenskega jezika. Dva ambasadorja slovenske kulture na Dunaju Dr. Denis Poniž je v knjigarni Libris predstavil deli uglednih slovenskih književnikov, ki že od leta 1960 živita na Dunaju. Najprej Leva Detele Kocbekovo berilo (izbor iz besedil in spremni esej), nato pa še pesniško zbirko Svet svitanja izpod peresa Milene Merlak-Detela. Obe knjigi sta izšli pri celovški Mohorjevi družbi. V monografskih predstavitvah tudi slovenski slikarji Pri Mladinski knjigi so se odločili, da bodo v zbirko Umetnostne monografije, ki popularizira najboljše avtorje zgodovine svetovne likovne umetnosti, uvrstili tudi For-tunata Berganta, Matijo Jama in Ivana Kobilco. Do sedaj so v dvanajst knjižic uvrstili le tuje umetnike kot so Edgar Degas, Henri de Toulouse-Lautrec in Paul Gauguin. Akademski kipar Mirsad Begič iz Ljubljane je doprsni kip Ivana Cankarja poklonil Slovenskemu društvu Cankar iz Sarajeva. Na slovesnosti v času trajanja Cankarjevih dnevov v Sarajevu, je Drago Marušič, veleposlanik RS v BiH kip predal predstavnikom društva. Na sliki: Begič ob svojem Cankarju - odliv kipa v bron. ^v^x^vv^ v* s- Three return flights a week from Sydney and Melbourne to Vienna and Ljubljana. Slovenia Travel/Donvale Travel congratulate LAUDA AIR for introducing BOErNG 777 on the Australia-Europe service. For all your bookings contact:- Eric or Ivan Gregorich Slovenia Travel/Donvale Travel 1042-1044 Doncaster Road EAST DONCASTER VIC 3109 Ph. (03) 9842 5666 Licence No. 3021 8 Ne pozabite daje ze od leta 1952 ime Gregorich dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. ^auda-air V ^t With die delivery of its first Boeing 777 in September, 1997, Lauda Air will have a lolal of 10 aircrall produced by the world's largest aircraft manufacturer at Us disposal. The Boeing 777, the world's largest twin-jet-high-capacity aircraft, is looked upon as a revolutionary development in aviation. It was the first aircraft to be designed and tested completely by computer. The most impressive feature of the 777 is its unique combination of state-of-the-art technology and classic control elements. The enginfcs arc die largest and most powerful ever used on an aircraft. The most speutacuhir feature of the Boeing 777 from the passenger's point of view are doubtless die seals, which herald in a new generation with regard to design and comfort. Kvery seat, from Business through lo Economy Class, is equipped with its own telephone and interactive video system. This enables jxissengers to make satellite calls worldwide as well as "local" calls to other passengers inside the aircraft - all from Uie comfort of their own seat. "I"he telephone handset also houses a control panel giving access to video games. Duty Free purchases, information about the destination airport or the countries en route, currency exchange rales and reservation systems for booking of hotels onward flights, which can all be called up for display on the passenger's own screen monitor. What's more, each passenger can make their individual choice from a wide variety of newly-released or classic films, calling In Economy Class the monitors ure housed in die backrest of the seal in front; in Business Class they can be found in the them up for immediate screen viewing at any time. Those who prefer business to pleasure have the possibility to plug in their PCs or fax modems and write and fax to their hearts' content - above the clouds. hi Economy Class the monitors are housed in die backrest of the seat in front; in Business Class they can be found in die central console between each seat-pair. *l~he combined handsets are built into die armrest of each seal. v« s- S1 ao: Tisk - zrcalo vojne V Cankarjevem domu na Vrhniki so konec aprila odprli razstavo z naslovom Tisk -zrcalo vojne 1941-1945. V prejšnji številki Glasa Slovenije smo objavili sliko razstavljenega domobranskega plakata "Po ukazu Moskve". Istočasno je sliko plakata objavila tudi urednica Svobodnih razgovorov Pavla Gruden iz Sydneya. Ob njem pa še svoje videnje... Še eno zrcalo vojne...1939-1945 Za prenaredbo letaka na levi, se viru istega, RESNICI NA UUBO, hkrati opravičujem in zahvaljujem. Pavla Gruden Nova številka literarne revije Svobodni razgovori na 45. straneh Urejuje: Pav!a Gruden 8/39 Robin Place Ingle burn N.S.IV 2565 Teh/Fax: (02) 9605 9 763 Visoko priznanje Pavli Gruden Na slovenski oddaji Radia SBS je Mariza Ličan poročala, da je Upravni o'dbor izdajatelja trenutno najelitnejše revije v Sloveniji. KULTURA- ustanova za vzpodbujanje ustvarjalnosti, imenoval Pavlo Gruden za prvo članico častnega odbora za vzpodbujanje ustvarjalnosti. Spoštljivo priznanje! Iz To t eg a lista /J/ fe bo¿£o , «O fMM ŠLA HA ZJVCG ¿4 JE am yS£ r&frt+io, Bi Of^í CCL JtAUF*/ . Karikatura: JOŽE FRIO Butale (ne) gredo v Nato Slovenska vlada je dobila izpostavljen račun za svoje tolmačenje'podpore'. Drnovšek nam je mesece in mesece razlagal, kakšno navdušenje vlada nad Slovenijo in njenimi u-spehi, kako nas vsi, vključno z ZDA podpirajo, in se hudoval nad zlonamernimi slovenskimi novinarji, ki pišejo le o črnih straneh zgodbe o uspehu... Ko smo izvedeli, da nas ni med novimi članicami Nata, nam je gospod Drnovšek povedal, zakaj - Slovenija je majhna in geostrateško nepomembna! Predsednika vlade seveda razumemo, da bo krivdo našel prej kje drugje kot pa pri sebi oziroma svoji vladi, a ta je le premočna! Morda bi bilo dobro, ko bi se spomnili, kaj pomenijo Postojnska vrata, kje je bil sedež Napoleonovih Ilirskih provinc, kje seje končala druga svetovna vojna v Evropi, kaj Germanom onemogoča povezati Severno morje z Jadranskim, kaj je os Barce-lona-Kijev... In kaj so dejansko bili najverjetnejši vzroki, da nas ne bo v Natu? V prvi vrsti slaba oboroženost slovenske vojske, saj si je težko predstavljati članico Nata, ki nima niti enega (!) bojnega lovskega letala, niti enega (!) bojnega helikopterja in eno samo vojaško plovilo (če ne štejemo športne jadrnice Sinji galeb). Da so na tem področju razmere kritične, seje pokazalo po nesreči na Počku, ko je Slovenija ostala brez težke oborožitve (havbice kalibra 155 mm) ter bila praktično raz-orožena. Zakaj je situacija takšna bi morala pojasniti oba bivša zunanja ministra g. Janša in g. Kacin. Drugi bistveni razlog bi lahko bilo čudno kadrovanje in napredovanje v slovenski vojski - malo je namreč demokratičnih držav sveta, kjer lahko trgovski pomočniki in elektrikarji čez noč napredujejo do zvenečih Na sliki levo piše: Ni še tako dolgo tega, ko nam je šla na živce že ena petokraka, zdaj pa se na vse kriplje trudimo, da bi imeli cel haufn! Glavni akterji zgodbe sedijo v Ljubljani činov, do katerih v članicah Nata stežka pridejo častniki z dvajsetimi leti aktivnega službovanja, izobraževanja in sodelovanja v bojnih operacijah. A biserov ne zmanjka -spomnimo se podpisovanja protokola o sodelovanju in prijateljstvu med slovensko in hrvaško vojsko v Splitu - ravno v času, ko seje celotna svetovna javnost zgražala nad zločini hrvaške vojske v Kninski krajini. Podpis je v zadnjem hipu preprečil predsednik Slovenske narodne stranke Zmago Jelinčič, saj ga je hotel g. Kacin opraviti kar med dopustom na hrvaški obali. Slovenija je ravno zaradi takih dogodkov delovala kot neresna Balkanska država, kot Butale, v katerih vaški modreci veselo uradujejo, nacionalni interesi pa so jim španska vas (ali bolje - španski kompromis). Za vsak kupljen naboj smo imeli afero, trgovce z orožjem pa smo satanizirali kot kravje tatove. Nekaj je k temu dodal še g. Kučan, ki mu ni bilo težko leteti v Izrael, kjer so prebrisani Izraelci že pripravljali odsluženo orožje za "izkušene" slovenske kupce (spomnimo se italijanskega policijskega čolna). Pravzaprav gre za zunanjepolitično katastrofo, saj se Slovenija zdaj omenja v drugem kakovostnem razredu skupaj z Romunijo! Se še spominjamo, kje je leta 1990 bila Slovenija in kje Poljska, Madžarska, Češka? Peterletovi in Drnovškovi vladi je uspelo zaigrati velik del prednosti, ki smo jo imeli... In kako naprej? Ali ne bi bilo bolj smiselno za Slovenijo, da začne razmišljati o oboroženi nevtralnosti, kot pa da vstopi v Nato skupaj z Romunijo, Bolgarijo, ZRJ, Hrvaško, BiH... Morda pa ta šola ni bila zaman (zastonj gotovo ne!) - če seje kdo iz tega kaj naučil - recimo to, da Italija niti v Evropi ni relevanten partner in da brez podpore ZDA, Velike Britanije in Nemčije ni nič; da ima Slovenija pomemben zemljepisni položaj, saj Italija in Madžarska nimata kopenske povezave brez Slovenije, in da navsezadnje vljudnost še ni podpora. Predvsem pa moramo sprejeti dejstvo, da glavni akterji zgodbe o Natu sedijo v Ljubljani in ne v VVashingtonu! /Miroslav Plasonik v Večeru/ IVI iL L* L^rround the World Slovenians behind the Great Wall of China By Natasa Drummond Although there are only about 2 million Slovenians living in Slovenija, there are many of them who call other countries their home, permanently or temporarily. For example, the Slovenian community in Australia has existed for many years and there are second and even third generation Slovenians living in Australia. All together there are now around ...Slovenians living all over Australia and with their established clubs, schools, newspapers, radio programs, and other cultural and social activities, they can always feel close to home and their own people. It is not the same in every country. In some places the Slovenian community is much less established and not so numerous. This is the case in the People's Republic of China. In its capital city, Beijing, there is a Slovenian Embassy, which is a centre of the Slovenian community, because the three Slovenians who work at the Embassy and their family members who also live with them in Beijing, form the majority of all Slovenians living in the capital of one of the biggest countries in the World. Other Slovenians who come to live in China, do so mostly as representatives of big Slovenian or other European companies, or they come to learn Chinese at Chinese universities. Again, it is the Embassy where they find out about each other, because it is a common practice to register with your Embassy in foreign countries (especially in developing countries) for security reasons. Apart from formalities, the Ambassador, First Secretary and Attache are friendly sources of information about settling in China and are generous with sharing Slovenian newspapers, ana magazines. One of the differences with Australia is also that Slovenians who come to live in China almost never do it with a W-t»-«»' » ' k mmmmbha^^SR^^ ¡¡Bili if; lb « 1 lim SlIMBI , ! • * iI ^ fe ml Members of Slovenian Community hi Be Slovenia Mr. Ivan Sem'cajkin the middi )MMm ie Ambasador of . 'ebrution of the Slovenianmklependenct\ mv'"l99i bw I the purpose of staying permanently. Mostly, the time is limited by a work contract or a study year, after which everybody longs to return back to Slovenia 'g ''' . 1996. The cultural differences between Slovenians and Slovenija. Beijing as Ion met only one Slovenian family who stayed in d to Slovenia in as 14 years, they returne ural differences between Chinese are very big, which is the main reason wh v_muese are very Dig, wnicn is me main reason wny Slovenians can find it hard to get used to the way of life there, on the opposite side of the World. Learning the Chi- of Chinese cuisine is also needed, because it is not very easy to buy Western"style ingredients, such as cheese, bread and many of the vegetables. The bigger the difference from the local people, the greater is the need to be with people from your own country. In that way, when you are tired of trying to grasp the new, like trying to swinTthrough the rapids of an unknown river, you can retire into the comfort of your own language, the familiar tastes of Slovenian dishes and discuss problems with friends who can sympathise, because they see everything from the same perspective. The Slovenian Embassy in Beiiing organises social meetings and celebrations of all Slovenian holidays such as Independence Day and Christmas, when all Slovenians get invited. Between themselves, Slovenians also socialise by going sightseeing together, visiting restaurants, going out of the city for walks on the Great Wall or for picnics in the countryside. Being together in a foreign country, makes friendships between fellow countrymen even stronger. I was a part of the small Slovenian community in Beijing, which was my home for the last two years before coming to Australia. 'SUIVEMJC TrzmT SARAJEVO Šestnajstega junija so se v Sarajevu, na kraju, kjer so pred petimi leti smrtno zadeli izvrstnega slovenskega novinarja. Mladine Iva Štandekerja, zbrali Slovenci iz vse Bosne in številni prebivalci Dobrinje, ter odkrili spominsko ploščo, na kateri so zapisane Ivove besede: "Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo uničuje." V imenu uredništva Mladine je venec položil njen urednik Jani Sever, v imenu RS pa veleposlanik Drago Maruš i č. /Jana/ DEVIN Dražba dragocenosti rodbine Thurn und Taxis na devinskem gradu je v italijanskih političnih in kulturnih krogih dvignila veliko prahu. Za nekatereje bilo nezaslišano, da bi se bogastvo razpršilo po svetu, saj so se dražbe udeležili trgovci iz vseh mogočih držav (bilo jih je okoli 600) in pokupili dragocenosti. Na dražbi, ki je bila 11. junija so prodajali starinsko pohištvo, slike, knjige, rokopise in vse kar je nekoč pripadalo rodbini Thurn und Taxis, kije okoli leta 1521 gospodovala v Devinu in okolici. Prodajal pa je pozni potomec rodbine, princ Karel Aleksander, ki želi prodati tudi sam grad, verjetno ga bo kupila država. Računal je, da mu bo dražba navrgla kakih šest milijard, prejel pa bo še dve več. /Primorske novice/ BUENOS AIRES Dr. Juan Carlos Bolcich je sin primorskega priseljenca, rojen leta 1947 v Buenos Airesu. Doktoriral je iz fizike in je član Argentinske državne komisije za jedrsko energijo. Bil je profesor na univerzi in tudi prorektor. Sodeloval je na raznih svetovnih konferencah o vodiku. Poleg družinskega podjetja se je posvetil "vodikovi tehnologiji" in aprila letos predstavil prilagojeni avtomobilski motor za uporabo vodika kot goriva. Slovenijo je obiskal lani z ženo in petimi sinovi, dom njegovega očeta je v Presnici. Z njegovim izumom je mogoče prilagoditi za uporabo vodika katerikoli bencinski ali dizelski motor. /Svobodna Slovenija/ TORONTO V znamenitem Slovenskem parku v župniji sv. Gregorja v Hamiltonu pri Torontu v Kanadi so imeli 8. junija tamkajšnji Slovenci mašo in procesijo v čast Sv. Rešnjega telesa. Zvečer pa je v slovenski dvorani blizu župnišča zapel uveljavljeni ženski pevski zbor pod vodstvom Marije Ahačič-Polak, ki bo od 16. do 24. avgusta nastopal v Sloveniji. /Novi Glas/ BUENOS AIRES Praznik slovenske državnosti je potekal v Slovenski hiši. V Zeilinjeni Sloveniji so o njem pisali pod naslovom "Praznovanje - Ne veseljačenje". Že več let Zedinjena Slovenija v dogovoru /. Medorganizacijskim svetom na ta dan podeli svoja priznanja zaslužnim rojakom, ki so s svojim delom in ustvarjanjem pripomogli k ohranitvi in razvoju slovenske skupnosti v Argentini. Z leve J.C. Bolcich in stric Angel oh predstavitvi avtomobila TROMSO-NORVEŠKA Če bi kdajkoli potovali po Norveški in bi se vam stožilo po domači slovenski hrani, se odpravite na sever države, v mestece Tromso. Vprašajte po restavraciji Brankos, ki jo pozna vsakdo, in tam vam bodo ponudili jedilnik, na katerem bo več slovenskih jedi. Postregel vam bo slovenski rojak Branko Bartolj, lastnik restavracije. Tromso ima najsevernejšo pivovarno, najsevernejšo bolnišnico in najsevernejšo slovensko gostilno na svetu! Za slednjo bi lahko rekli, da dostojno zastopa Slovenijo in tudi Primorsko. Na jedilniku so idrijski žlikroti, polenta, kraški pršut, potice in tudi prekmurske gibanice. Jana/ ZDA Izseljensko društvo Slovenija v svetu in založba Illex sta 17. junija predstavila monografijo Prvih sto let delovanja Kranjsko slovenske katoliške jed-note (KSK), 1894-1994, prvi obsežnejši znanstveni prikaz delovanja te slovenske izseljenske organizacije v ZDA. Delo so pripravili Bogdan Kolar, Andrej Vovko in Darko Friš. Govora je tudi o delovanju Slovencev v Kanadi ter zelo podroben pregled delo- vanja elevelandskega društva Kristusa Kralja v obdobju od 1928 do 1945, enega najbolj delavnih in iznajdljivih kar jih je združevala Jednota. Med drugim je izstopalo s svojo gledališko dejavnostjo. Osnovni namen delovanja bratskih podpornih organizacij je bil zagotoviti vsaj minimalno zavarovanje in socialno varnost slovenskega delavca in njegove družine v primeru nesreče na delu. /Svobodna Slovenija/ RENDSBURG - Biblijska svetinja: v knjižnici cerkve v Rendsburgu so odkrili enega od 48 ohranjenih izvodov Biblije, natisnjenih v Gultenbergovi tiskarni med letoma 1453 in 1455, Znamenito sveto pismo bodo po novem hranili v Hamburgu. /Mag/ Sobota. 2. avgusta Zimski ples od20.00 ure dalje Igrajo Veseli Gorenjci 2-10 Elizabeth Street Wethcrill Park NSW2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02)9756 1447 OBJAVE Nedelja, 20. julija Nedeljski piknik, B.B.Q. kosilo od 12.00 ure dalje Med 14.00 in 18.00 uro ples Igrajo The Masters r7 ivy Penrose Park - NSW Postavili smo slovensko kapelico Piše pater Valerijan Jenko Božjepotni kraj Penrose Park (pošta Sutton Park) leži 19 km zapadno od Berrime na Hume Highway, na odseku "Old Hume Highway, Hanging Rock Road". Kjer je na levi strani Highwaya "Penrose rest area", ali "Our Lady of Chenstehova". Tuje kapelica tako imenovane Censtcnhovske Matere božje, nova cerkev in samostan redovnikov Pavlincev, ki vodijo to božjo pot. Isti redovniki skrbe za božjepotno svetišče v Censtehovi na Poljskem. Poleg tega je na zemljišču med drevjem raztresenih lepo število majhnih kapelic, ki so jih postavili romarji raznih narodnosti, ki romajo na kraj vsakega 13. v mesecu - v spomin na Marijina prikazovanja pred osemdesetimi leti v Fatimi na Portugalskem. Ta prikazovanja so bila od maja do oktobra 1917 vsak mesec na trinajsti dan. Zato se ti dnevi, ko so romanja v Penrose Park imenujejo "Fatimski dnevi". Število romarjev na te dneve se suče navadno med dva in pet tisoč. Takoj pri vhodu so ob cesti zastave številnih narodnosti, ki romajo na ta kraj. Med njimi je tudi slovenska zastava. Že zgodaj dopoldne, ko začno ljudje prihajati, spo-veoujcjo patri kar na prostem, kakor v Medjugorju. Ob enajsti uri je romarska maša na prostem, nato je eno uro časa za kosilo. Ob pol dveh popoldne pa spet vsi romarji po narodnostih pridejo na zbirni kraj, vsaka narodnost s svojo zastavo in Marijinim banderom. Nato se začne pomikati procesija med petjem in molitvijo rožnega venca proti naravni lurški votlini, ki je dobrega pol kilometra oddaljena. Tam je popoldanska pobožnost z rožnim vencem božjega usmiljenja in blagoslovom z Najsvetejšim. Nato se množica vrne k avtobusu in avtomobilom, številni pa se spotoma še ustavijo za kratko molitev in pesem pri kapelici svoje narodnosti. Mislim, daje teh kapelic okrog dvajset. Tudi Slovenci romamo na ta kraj že vsaj deset let. Vsakikrat je med množico tudi vsaj en ali dva ducata, včasih pa tudi po trideset - kot skupina, še več pa jih je pomešanih med drugimi narodnostmi. Večkrat organiziramo mini-bus, drugi pridejo z avtobusom nji- hove krajevne župnije, ali pa s svojimi avtomobili. Pred nekako šestimi meseci je od naših romarjev prišla misel, da bi tudi Slovenci imeli v Penrose Parku kapelico. Kmalu smo zbrali nekaj darov. Veronika in Maks Krajnik, ki imata svoje posestvo prav ob imenovanem božjepotnem kraju, sta sprejela gradnjo kapelice. Veliko je Maks sam napravil, našel je tudi več obrtnikov in kapelica je bila na red za soboto, 7. junija 1997, koje bila blagoslovljena in pred njo je bila opravljena sv. maša. Na slovesnost je prišlo okrog 200 rojakov iz Sydneya, Wollongonga, Canberre ter iz drugih okoliških krajev. Po blagoslovu kapelice in sveti maši je bil čas za kosilo, ki ga je pripravila Marija Krajnik. Za tem smo se zopet zbrali pri kapelici in med prepevanjem litanij Matere božje odšli proti lurški votlini, kjer smo z lurško pesmijo zaključili slovesnost tega dne. Dobrotnikom in glavnemu graditelju Maksu Kraj-niku iskrena hvala za delo in darove. Darove še sprejemata Maks in pater Valerijan, ker sta v načrtu še sliki na steklu na vratih, ki bosta predstavljali naša oltarna kandidata Slomška in Baraga. Predsednik Kluba Triglav, Karto Pelcar, gospod Ralph Churches in Mary Johnston Pred slovensko kapelo - na levi sta Maks in Veronika Krajnik Prek gora in rek - od Ožbalta do Semiča Piše Martha Magajna Slovenci iz Sydneya smo se v prostorih Kluba Triglav ponovno srečali z našim dolgoletnim prijateljem g. Ralphom Churchesom in soprogo Ronte, ki sta prišla na obisk iz Adelaide. Ralph Churches je bil kot zavezniški vojak leta 1941 v Grčiji zajet in poslan v nemški stalag blizu Maribora. Po več letih v ujetništvu mu je uspelo vzpostaviti stike s štajerskimi partizani iz Lackovega odreda in z njihovo pomočjo je pobegnil iz ujetništva. Z njimi je organiziral osvoboditev okrog sto vojnih ujetnikov, večino Angležev, manjše število iz Avstralije in Nove Zelandije. V svoji knjigi "A hundred miles as the crowßies", ki jo je predstavil Slovencem v Sydneyu, je opisal, kako so se z velikimi težavami izmikali okupatorski vojski in domačim izdajalcem ter s pomočjo partizanov in domačinov v Sloveniji povsem nepripravljeni napravili težko pot od Ožbalta ob Dravi preko Pohorja proti Gornjem Gradu do Mo- ravč, preko Save na Dolenjsko in nato v Belo Krajino do Semiča, od koder so jih zavezniška letala prepeljala v južno Italijo med svoje. G. Churches je bil za svoje zasluge odlikovan z "British Empire Medal", v Sloveniji pa si je v težkih časih ustvaril veliko dobrih prijateljev, katere je v povojnih letih tudi že večkrat obiskal. Slovenija in Slovenci so se mu zapisali globoko v srce in zato je kmalu vzpostavil tople prijateljske stike med slovenskimi izseljenci v Avstraliji, kijih tudi pogosto obišče. Njegovo knjigo, v kateri opisuje medvojne dogodke v Sloveniji, smo z zanimanjem sprejeli in če koga zanima, jo lahko kupi v Klubu Triglav, stane pa ($ 10.00). Gospo in gospoda Churches je v Klub Triglav pripeljala njihova gostiteljica ga. Mary Johnston, "councelor" občine Willoughby v Sydneyu. Preden se je poročila, smo jo poznali kot Maričko Ritlop, iz znane družine Mirka Ritlopa iz Sydneya. .....?7.7.?997 TRIGLAV Club Limited Sporočilo Člani Kluba Triglav izrekajo ob smrti svojega zvestega člana Janeza Bradača iskreno sozalje soprogi Cecily, sinu Johnu, sinu Phillipu s soprogo ter vnučkoma. Prav tako tudi vsem tistim Janezovim prijateljem, ki so z njim delili usodo izseljenca v projektu "Snowy Mountains". Janez je bil dober član Kluba in ne bomo ga pozabili. Naj počiva v miru. Predsednik Karel I'elcar in Odbor 19 Brisbane Road St.Johns Park, NSW Ph: 9610 1627 Fax: 9823 2522 Ob petkih in sobotah ali v o naročilu — doma pečeno meso! Prašički <-Svinjska pečenka Goveja pečenka Jagnječja pečenka Edina slovenska mesnica v Sydneyu Še poznate okus dobre domače kranjske klobase ( krvavice? Tele|on; (02) 9747 4028 Pridite in se prepričajte! 220Burwood Rd.Burvvood NSW 2134 V O D U S E K MEATS HEALTHY FARM HEALTHY MEAT WHOLSsiLE FRESH ME^L T Beef Lamb Pork COBRAM Phone: 0358-722115 CANBERRA Phone: 06 - 295 1222 VEČKRAT NAGRAJENA POTOVALNA AGENCIJA LTd- ŠT.l ...ZAHODU SYDNEYA POTUJTE Z NAMI ORGANIZIRAMO VSE VRSTE POTOVANJ Z GLAVNIMI LETALSKIMI KOMPANIJAMI LAUDA AIR QANTAS ALITALIA SINGAPORE AIRLINE foy ^pOTOVfmj'fl Z MTOJO 0 a Sma/t Cover Travel Insurance ORGANIZIRAMO POTOVALNE ČEKE, ZAVAROVANJA IN VSE UR POTREBUJETE ZA VARNO IN UDOBNO POTOVANJE SPECIALNE CENE ZA POTOVANJE DO LJUBLJANE 190 MARRYLANDS RD.MARRYLANDS NSW 2160 TEL: 02 9682 4211 FAX: 02 9682 1502 ZA VSE INFORMACIJE POKLIČITE: JOŽETA HAMPTONA ENGLISH PAGE The Voice of Slovenian Youth 23rd Slovenian Youth Concert Merry lands - Sydney, October 4 th 1997 The 23rd Slovenian Youth Concert is being held this year at the Slovenian Religous and Cultural centre in Merrylands, Sydney on 4.10.1997. Lets hope that our Slovenian Youth will again actively participate in this event. It again gives them the chance to show that they are proud of the Slovenian heritage. Also lets hope that 'ALL' our Slovenian organisations can get involved by contributing at least one act each to the concert. Each year the Slovenian Youth Cornubia - The Slovenian Club Planinka in Cornubia is again planning a "Youth Get-together" which will occur on the last Sundaz of this month, i.e., July 27. As last year, this entertaining day will commence at 10.00 am with a mass which, this year, will be celebrated by p. Metod from Sydney. Much entertainment is being prepared for children and youth; included in the program, among other things, Concert gives the opportunity for Slovenian youth to come together from all over Australia and make friends with their interstate counterparts. The Slovenian Youth Concert can only be as good as what we make it. So, get involved in one way or another either by contributing an act or helping out in some way. If you want further information, plesae get in contact with your nearest Slovenian Religous and Cultural Centre. - Lenti Lenko are a competition for musicians and a live ethnic broadcast for the Slovenian program on radio station 4EB. On Sunday, 27 July in Club Planinka, therefore, will be a repeat opportunity to meet with other first, second and third generation Slovenians and, if the day runs at all approximately like last year, there is expected to be a large attendance. __ - Translated by Sonja Zabkar We studied at Macquarie University for trip to Slovenia I have fond memories from my visits to Slovenia over the years. I studied Year 12 Slovenian at Bankstown Saturday School after 1 returned from my first Slovenian holiday. Last year my husband and I visited all the regions of Slovenia. Barbara Poretloš We studied Slovenian Language 1 at Macquarie University in preparation for our trip to Slovenia and thoroughly recommend the course. I have also completed an Economics Degree and am working for the NSW Public Service. - Barbara Poredos Glas Slovenije Youth Contributors Cveto Falei jun. (Canberra); Lenti Lenko. Zali Rizmal, Alenka Paddle, Paul Paddle (Melbourne); Lolita Reznicek, Roman Reznicek, Barbara Poredos, Nataša Drummond (Sydney); Sonja Žabkar (Wollongonv) Sibila Gerden (Mildura) Slovenian Chapel at Penrose Park Saturday, 7th June a new Slovenian Chapel was blessed at Penrose Park,. 19 km west of Berrima, off the Hume Highway at Hanging Rock Road. Other nationalities' chapels are also there and pilgrims have been coming here every 13th day of the month for the past 80 years in memory of the sighting of Mary by Fatima in Portugal. Sydney Father Valerijan Jenko had a mass at the chapel and took this opportunity to thank the chapels' builder, Maks Krajnik and all donors. Donations are still being collected. - Translated by Lolila Reznicek Youth Get-together in Queensland Teacher of organ, P]ano,_ keyboard and theory. 52 G/octewood OIvq. Mulgrwe 3170 Phone j]03)~97959510 rag- i_ Zali Rizmal Hello! I'am back in Melbourne. On the last weekend of June I was in Adelaide celebrating the 40 anniversary of Slovenian Club Adelaide. The celebrations went on for the whole weekend. I liked the ball on Saturday night and Octet Lesna's singing and on Sunday the cultural program and the arts and craft exhibition. But the best thing was Tacko, a little dog given to me by Pater Janez. By for now! - Zali Rizmal *** Sonja Zabkar, who am I? 1 live in Wollongong and I have spent the past seven years in research in molecular biology and am currently completing my PhD in microbiology. 1 am also at the moment enrolled in an accountancy course. I am happy to be involved in Glas Slovenije and hope to encourage others to take an interest in their Slovenian background. — Sonja Zabkar Slovenian language, literature and culture at Macquarie University Sydney You can study Slovenian full-time, part-time or take single units by correspondence. For more Information you can contact: Centre for Open Education Tel.: (02) 9850 7470 Department of Slavonic Studies Tel.: (02) 9850 7015 Slovenian Section, Metka Cuk Tel.: (02) 9850 7032 e-mail: mcuk@laurcl. ocs.rnq.edu.au ENGLISH PACE News Madrid - Allies Admit 3 Countries to NATO. NATO nations reached deep into Eastern Europe, inviting Poland, Hungary and the Czech Republic to join the alliance at the end of this century. But NATO remains open to new members. It was a setback for France, which had argued to immediately include Romania and Slovenia. USA and England were against. Amsterdam - EU enlargement: Estonia and Slovenia to join eastern states! After a week of high-level wrangling the European Commission last night agreed that Estonia and Slovenia should join Cyprus, the Czech Republic, Hungary and Poland in the first wave of countries negotiating to join the European Union. This is a victory for Mr. Hans van den Broke, the Dutch commissioner responsible for enlargement. Los Angeles - On June 25 (National Day of the Republic of Slovenia), "The Torch Bearer", a documentary film on the life of Olympic legend, Leon Stukelj, was presented. Dr. Ernest PetriC, Slovenia's Ambassador to the United States and Leon Stukelj himself attended the event. Mr. Stukelj was officially welcomed by the Coliseum Commission's president who is Croatia and has a social affinity with Slovenia, he was also received by the Los Angeles City Council and by the County Board of Supervisors, which is a regional government. This was a great opportunity to New York - Slovenian glassware is among the most beautiful in the world. RogaSka's New-York shop is not in the world's greatest metropolis by accident. RogaSka exports 80% of its production to the United States and accounts for an enviable 9% of all Slovenian exports to the American market. The RogaSka shop is at 685 Madison Avenue. fc. A if V) Ljubljana - Increasing tourist exchange revenues from the current US$ 1.1 billion to US$ 2 billion within five years, and improving the competitiveness of Slovenian tourism through higher quality services and stronger internal competition are the main goals of tourism in Slovenia. Newcastle - When the converted troop ship Fairsea docked in Newcastle Harbour on August 19,1949, it contained almost 2000 people from war-torn Europe. From Newcastle they would continue to Greta Migrant Camp to start a new life in Australia. This was the beginning of a huge social experiment that would change their lives forever, said historian Christipher Keating, who is the author of 'Greta: a history of the army camp and migrant camp at Greta, NSW, 1939-1960'. The book was launched on July 8, at the Newcastle Region Library's Lovett Gallery by Ms Helen Mantziaris, the regional coordinator of the NSW Ethnic Affairs Commission. Within months of the Fairsea's arrival about 6000 migrants from about 10 nations were crowded in the barracks and for the next 21 years it was one of the biggest of the 23 camps set up across Australia to house European migrants. This was the beginning of a multicultural Australia, Keating, a former student of Newcastle University, said. The Newcastle Herald July 9 Article suplied by Maria Grosman Ljubljana - Pop star Michael Jackson's concert, set to be one of the biggest concerts held in Slovenia, is to take place at the Stozice hippodrome near Ljubljana on 8 August. Bought before the day of the concert, a ticket will cost SIT 5,500 (approximately US $36), whilst tickets for the VIP lounges will be US$500. Australia's Human Nature are to be the support band. Traditional Slovenian Cookery Culinary Riches Of The Regions of Slovenia Dishes of Gorenjska, Koroška, Štajerska and Prekmurje, Primorska and Notranjska, Dolenjska and Bela krajina. The vineyards and wines of the sava valley region, the Drava valley region, the Primorska region. Recipes selected by Slavko Adamlje, the eminent Slovenian chef. Phone:+386 61 12 52 826 Melbourne - First Virtual World wine tasting via the Internet (Melbourne - Bled) At the Lilydale campus of Swinburne University there was world first: virtual reality wine tasting via the Internet. Last year Swinburne academics Dr Mike Redwood and Kitty Vigo attended a conference on electronic commerce in Bled, Slovenia. They were looking at ways the World Wide Web and other electronic communication tools could be used to develop business opportunities. While in Bled they tasted Slovenian wine, and came up with the idea of combining the potential of the Web for on-line video conferencing and wine tasting on Internet. The pair then returned to Bled this year for the conference's 10th year, and took care of the technology hook-up in Slovenia. Seven wines were selected for tasting, three from the Yarra Valley, three from Slovenia and one from America. Russel Dawe was a member of the team organising the on-line video link-up in Australia. He said the conference was only made possible through new technology, including the latest version of a program called CU-SeeMee. "As far as we know this is the first time a virtual wine tasting has been done, particularly across three continents," he said. "What we've done is prepare wine tasting notes on all seven wines for people to fill out here in Australia and in Slovenia. We all taste the same wines at the same time and then discuss what we think of them on line." "It's an important research project investigating the potential for marketing wines and many other products via the Internet." The result of the virtual wine tasting are now available on-line at http://www.link.net.au/wine Doncaster Templestowe News - Melbourne, July 3 Article suplied by ho Leber Slovenia the Green piece of Europe Impact International Pty. Limited Glas Slovenije sponzorji: The Voice of Slovenia Sponsors: fflEMONfî INSTRUMENTS Niko Krajc Leon Stukelj is still fit to train at his age of 98 years promote Slovenia, Mr. Leon Stukelj is at the moment probably the most famous Slovenian. Alfi Nipič- 35 let na slovenski glasbeni sceni Maribor, sobota, 28. junija - Koncert na Lentu je bil eden izmed petintridesetih, kijih bo imel Alfi Nipič letos po Sloveniji. Len t je prav tisti kraj kjer je Alfi preživljal svojo mladost in tja se vedno rad vrača. Koncert je bil v stilu polovico popevkarja, polovico narodnjaka, tu pa so bili še evergreenovski posladki. Ansambel Grega Avsenika Ansambel je bil ustanovljenjeseni 1996 in seje pravzaprav zbral za album Ko nov dan se prebudi. Ognjeni krst so glasbeniki doživeli na Marjanci, nato na Alpskem večeru in Avsenikovem večeru ob otvoritvi Avsenikove dvorane v Begunjah. Njihov prvi album je izšel na kaseti in na kompaktni plošči, predstavili so ga skupaj z gosti v domači dvorani 29. maja 1997. Smeh "Moj mož mi ni zapustil prav ničesar," se vdova pritožuje prijateljici. "Čudno. Kje pa si po njegovi smrti dobila ta krasen prstan s tem prekrasnim kamnom?" "Veš, zapustil mi je štirideset tisoč dolarjev. Prva polovica je šla za pogreb, druga pa za kamen. Tale je tisti kamen." - Jože, kako lep avtomobil imaš! Si ga zadel na loteriji? - Ne, jaz sem loterijo organiziral. - Bil sem pri vedeževalki. - Res? Ali je pravilno ugotovila tvoje misli? - Seveda, moral sem ji plačati naprej. "Dva zvona sta stala pred cerkvijo. Učitelj je deklamiral, župnik je blagoslavljal in pel. Potem so oba obesili." Tako je o slovesni blagoslovitvi novih zvonov poročal lokal ni radio. "Ta reka ima svoje posebnosti. Mirno teče, nenadoma izgine in pride na dan pri neki gostilni zunaj mesta," razlaga voditelj turistom. "Prav tako kakor moj mož!" vzklikne mlada izletnica. - Kaj pomeni ta vik in krik na ulici? — Nič posebnega. Neki avto je hotel zaviti v stransko ulico. - No, zaradi tega pa res ni treba takega hrušča. — O seveda! Tam ni namreč nobene stranske ulice. 1 Za vse, ki imate radi slovenski jezik NOVO Odkrijte skrivnosti slovenskih besed Slovenski etimološki slovar * 26.087 najpogostejših slovenskih besed, novejše tujke, pogovorni, narečni in vulgarni * 900 strani * 8.583 geselskih člankov Izvor in prvotni pomen besed slovenskega jezika Knjiga je postala uspešnica še pred izidom *17,4 x 24,5 cm * trda vezava * Cena: ¡2.290 SIT Telefon: + 61/125 28 26. Zahvala Hvala vsem, ki so nam ob tragični izgubi našega dragega soproga, očeta in starega očeta Janeza Bradača izrekli sožalje s pismi ali položili zanj cvetje. Žalujoča soproga Cecily, sin John, sin Phillip s soprogo Cathy ter vnuka Alyce in Mitchell. Uredništvo Glasa Slovenije: družini Bradač naše sožalje. TISKOVNI SKLAD Glas Slovenije $ 20.00 Viktor Javornik, Franc Čampelj HVALA ffa LEKCIJA IZ OZILANDA coffin nainc emu's breakfast \ daks kozarček pijače in dober cigarete Y5^^ hlače razgled cossie dander enzed kopalke jeza Nova Zelandija could kick the arse dead marine ever y bastard and his of an emu prazna steklenica piva dog v odličnem zdravju absolutno vsakdor digger crow-eater avstralski vojak, povratnik z fang carpenter Južnoavstralec bojišča dentist Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošlo poslali na naslov: Embassy of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square, Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo jc odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00 uradne ure so od 10.00 - 14.00 * Konzulat RS (Sydney) Častni konzul Alfred Brežnik. Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) telefon: (02)314 5116 fax: (02) 399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188 Coogec NSW 2034 * Konzulat RS Nova Zelandija Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hull Road, Pomare, Lower Hull (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax:(04)567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: •P.O.Box 5 Smithficld NSW 2164. telefon: (02) 604 5133 fax: (02) 604 009 * Konzulat Avstralije Častni konzul Viklor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252 fax: (61) 126 4721 Sponzorji za barvo v Glasu Slovenije: dr. Stanislav Frank, Janez Zagorc Viri informacij: Veleposlaništvo RS Canberra, Konzulat RS Sydney, Konzulat RS za Novo Zelandijo, Delo, Delo Fax, STA, Mag, Jana, Primorske novice, Slovenske brazde, Demokracija, Drutina, Naš tednik, Svobodna Slovenija, Rodna griitla, Novi Glas, Mladika, Gospodarski vestnik, Radio Slovenija ter dopisniki Naša Slovenija, Nedelja, Mladina, Novi