UETO—YEAR XXV,
muja uak dan ran MdvlJ la
piaituku«.
U..«d dmilj
Ualidan,
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
mmUm Junu N. III«, al Um «r Um Att of Oammrmm w m»
lllUoto m»d«r Um At I for mailing at i
w umi i. lin. rmU of poaUga p rov
Chfcngo, IIL, četrtek, 24. marca (March 24), 1932.
TmeSoTluSn^riTo^	on Juna U
bubacrtption IS.00
_IttlU_
STEV.-NUMBER 71
KONFERENCE v sangju8
Kitajski general odklonil nagovor i japonskimi delegati Pri čakuje se obnovitev pogajanj
šari gaj, 23. marca-—Prva formalna konferenca, katera naj bi bila odobrila načrte glede defini-tivnega premirja med Japonsko ,in Kitajsko, se je izjalovila, ker I je general Čiang Kuang-nai, načelnik kitajske delegacije, zapustil dvorano zadnjo minuto pred otvoritvijo konference.
General Kuang-nai je bil užaljen, ker je japonski delegaciji načeloval polkovnik Kenkiči Uy-eda. Izjavil je, da se ne mara razgovarjati z osebo, ki ni njemu enaka in ne poseduje iste vojaške časti. Zahteval je, da japonsko delegacijo zastopa general Yošinori Sirakawa, vrhovni poveljnik japonske armade.
Kuang-nai je zapustil dvorano nepričakovano potem, ko ao dospeli v urad britskega konzulata zastopniki Velike Britanije, A-merike, Francije in Italije, ki so bili povabljeni na sodelovanje pri pogajanji!) aa likvidacijo
konflikta.HMfllBHMP
Ho odhodu kitajskega delegata so tudi zastopniki Japonske in drugih držav zapustili konferenčno dvorano. Japonski minister na Kitajskem Mamoru Ši-gemitsu je pozneje izjavil, da u-| pa, da bo sklicana druga konferenca, kjer se bo nadaljevalo s pogajanji.
General Kuang-nai je medtem odpotoval v Nanking in neko poročilo se glasi, da bo njegovo mesto prevzel Tai-čaj, pov " kitalske	Kije v
obrambo Sangaja
čikažanov
na del« leta 1930
De Valerm ponovno naglasil, da mora biti prisega zvestobe angleškemu kralju odpravljena. Vznemirjenje v I-ondoau
in bil za
163,894 moških in žensk uposle-nih v tovarnah pred dvema letoma. Kako pa je danee?
( hicago. — Federalni cenzue-ni biro je pred nekaj dnevi objavil poklicno statistiko, ki je bila zbrana ob času ljudskega štetja v aprilu 1980. Na podlagi te statistike je bilo pred dvema letoma 442 odstotkov Čikažanov od dene te ga leta dalje uposlenih pri mezdnem delu ali IJMJM oseb. ()d teh je bilo 108,706 molkih in 55,129 žensk—skupaj l<vi,8tM oseb — uposlenih v tovarnah.	•
Oba spola zastopata vse poklice. Med moškimi so našteli 287 bolničarjev in med ženskami je ena tesarka in dve mehaniški in-ženirki. Vseh ženak uposlenih v industrijah in raznih prafesljah je bilo 406,760 ali 26.1 odstotkov vseh uposleneev. Med mladoletnimi delavci je bilo več žensk kot moških.
''o ranah so se delili na 984,-•517 ali 50.9% belih, ki so tu r* jeni, 181378 ali 80:9% tujerodnih belih, 129,467 ali 8zamorcev in 18,184 ali 0-8% vseh drugih ras in plemen.
T<> je bilo pred dvema letoma. K "l i ko je pa danes uposlenih ? m
Tammanitski aradnlk priznal grafi
New York. — Andrew 8. Lar-k>-• tammanitaki uradnik, je na fcisliianju pred preiskovalnim k -mitejem priznal, da si je pri-*w'jil večjo vsoto denarja, ki W ** moral izročiti mestni blagajni Graf t je bil odkrit v zvezi z "ddajanjem pogodb za razna testna dela kontraktorjem. Lar-** je einično izjavil, da je denar v n jegovem žepu bolj varen kot v drugih.
London, 23. marca.—Spor g le de prisege zvestobe angleškemu kralju, ki se stalno poostruje med Svobodno irsko državo Veliko Britanijo, odkar je Eamon de Valera izvoljeni— predsednika, je izbruhnil na plan z novo silo, ko je De Valera odprto izzval angleško vlado.
To izzivanje je v obliki uradne izjave, katero je podal John W. Dulanty, vrhovni komisar irske države v Londonu. Dulanty je v deklaraciji poudaril, da Svobodna irska država nima samo pravice do modifikacije konsti-tucije in odprave prisege zvestobe angleškemu kralju, katero predvideva pogodba, ki je bila sprejeta 1. 1921, temveč da so volilci pri zadnjih volitvah pooblastili vlado, da to stori. ■ Komisarjeva izjava je bila odgovor na vprašanja J. H. Thoma-sa, britskega ministra za domi-nione, ki je zahteval informacije glede namenov De Valero ve vlade.
Izjava naglaša, da vlada Svobodne irske države vztraja na stališču, da prisega zvestobe v smislu sprejete pogodbe ni matu datorična in da ima ljudstvo pravico modificirati ustavo, ako to želi. Konstitucija je notranja zadeva irske države in zunanje sile se ne smejo vtikati v te stvari.
Določba glede prieege je dala povod številnim sporom, odkar je bila sprejeta pogodba med Irsko in Veliko Britanijo. Ljudstvo smatra prisego za relikvijo srednjega veka, ki nima prostora v modami dobi, zlasti ker je bila
. — .. .	V_11 _ ____ M .. 1 i «__ J *
trrojena "irski z grožnjo takojšnje ln grozne vojne.
Ta rasvoj politične situacije je razburil angleške vladne kroge. Politični opazovalci pravijo, da vlada ne bo nikdar priznala odlokov De Valerovčga režima.
O zadevi bo danes razpravljal MadDonaldov kabinet, nakar bo podana izjava o korakih, ki jih namerava vlada podyseti glede politične situacije na Irskem* Iz včerajšnje debate, ki se je vršila v parlamentu, je jasno, da smatra Velika Britanija pogodbo za obvezen dokument. V tem smislti bo tudi sestavljena izjava ministra sa dominione.
Stinsoa proti Mrtvita* sli Filipinov
Njegov argument je, da prs vafci še niso zreH sa sasu>-vlado ___
Washlngton, D. C. — (FP) — Državni Ujnik Stimson, ki je bil nekaj časa generalni gover-ner na Filipinih, je obvestil senatni komitej za otoške zadeve, da on nasprotuje gibanju, da dobi otok neodvisnost Naglasil Je, da ameriški Interesi na Daljnem vzhodu zahtevajo kontrolo nad otokom, poleg tega pa Filipi nci še niso sposobni za samovlado.
Senatni komitej sa otoške zadeve je že odobril predlogo, ki določa razglašanje neodvisnosti po 19 letih pripravljen ja, dočlm je bil v nižji zbornici predložen osnutek, ds Fillplnci dobijo neodvisnost po preteku petih let V zsdnjlh 82 letih, odksr je otok prišel v ameriške roke potom milltaristlčne Invazije, se argument da Filipine! še niso zreli za svobodo, stalno ponavlja. Najbolj glasni so smerlški kapitalisti, ki Imajo velike Investicije na otoku.
1'sdsr /aposlenesU v Kaliforniji
Franc tako, Cel. — Zapo-' "n<>st v industrijah te države J* v rneascu februarju padla sa
v primeri s prejšnjim uaa----------
»kupna mezdna izpla/ils Itonce. da tako zniža vladne la-* " «.2%.	datke.
Washington, D. C nik W. A. Rjrfne. načelnik komi taja sa apropriacije. je seznanil, da bo njegov posebni komitej zahteval redukcije mesd In plač za vse federalne uradnike In name
nove redukcije * jeklarski industriji
Produkcija še vedno šepa radi pomanjkanja naročil
Pit tatu rgh. Pa. — (FP)—Situacija v jeklarski industriji se ni nič Izboljšala, odkar so bile delavcem znižane mezde za deset odstotkov. Dasi so jeklarski magnati izrekali optimistične napovedi, da se bodo aktivnosti po-živele, Industrija obratuje le od 26 do 80% kapacitete. Zaposlenost v pittsburškem jeklarskem distriktu je 46% pod normalo, dočlm je zaslužek delavcev padel za 81%.
Revija "Steel." glasilo jeklarske induatrije, ki je gledalo z zaupanjem na Hooverjevo rekon-struktivno korporacijo pred nekaj tedni, sedaj priznava, da ne vidi nikakih znakov za izboljšanje situacije. Izgledalo je nekaj časa, da bo vojna v Sangaju poživila aktivnosti, zlasti ker sta dve jeklarski firmi v Illinoisu ln Wisconsinu prejeli naroČila za vojne tanke in drugo morilno o-rožje, toda tudi to upanje se je izjalovilo.
2elepnice so ie lansko leto naznanile, da drve v bankrot, stav-binska industrija pa je v zastoju. Naročila Iz teh virov ne prihajajo. Edino upanje je sedaj avtomobilska industrija, toda tudi na tem polju se obeta vojna. Fordova kompanija in General Motors sta si'v laseh, kar je neugodno znamenje za jeklarsko industrijo in pomeni, da bosta potisnili cene jekla navzdol ln izzvali konkurenco med jeklarskimi kompanijami. - Jasna-nitka o paralizi, ki je a-darila jeklarako industrijo, je razvidna iz velikih skladišč železne rude pri plavžih in ob pristaniščih ob jezeru Erie. Ta zaloga je tako ogromna, da bo zadostovala, do 1. 1984, ako se produkcija jekla ne bo zvišala. To kaže, da bo kriza, ki je zadela jeklarsko Industrijo, oplaslla tudi rudarje v železnih rudnikih.
Jeklarski magnati pripravljajo setfaj drugo redukcijo mezde za dds#t odstotkov. Magnati se oči vidno niso zadovoljili z zadnjim znižanjem in hočejo Še bolj reducirati žlvljenskl standard svojih delavcev. Na ta način sku-šajo zaščititi interese delničarjev in proflta. »
Ko je bila odrejena redukcija mezd v zadnjem oktobru, so nekateri krogi Izrazili bojazen pred stavko in demonstracijami. Nič takega se nI zgodilo, kajti delav-ci so pristali na redukcijo brez velikega protesta. To je tudi vzrok, da bo jeklarski trust odredil novo redukcijo, ker meni, da tudi te ne bodo izzvale protestov. ___ '
Brezposelni delavci proteailrajo
&an Francisco, Cal. — Brezposelni družinski očetje, ki morajo delati samo za živila pri raznih projektih, so na javnem shodu protestirali proti temu sistemu. Zahtevsll so, naj jim mesto plača pet dolarjev na dan namesto v Živilih. Ako ne morejo plačati stanarine, fo vrženi na cesto. živila, katere plača mesto, deli Asociacija sdruženih debro-tvornih organizacij.
Hooverfeva kampanja se izjalovila
Vlagatelji ao potegnili 400 mili-jonov dolarjev la bank tekom kampanje
New York. — (FP) — Znamenja kažejo, da je kampanja, katero po pod vzel i bankirji in predsednik Hoover, da izvabijo denar iz skrivališč, totalno skrahirala. To pokasuje poročilo, da so vloge v bankah tekom kampanje padle sa 400 milijonov dolarjev.
Glavni namen kampanje je bil, prepričati "hoarderje", ko-pičevalce denarja, da ovirajo vrnitev prosperltete, ker drže več kot milijardo dolarjev v skrivališčih, namesto da bi U denar vložili v banke, da bi spet prišel v obtok. VJada je vrgla na trg tudi "baby" bonde v pričakovanju, da bodo hitro pokup-Ijenl, kar pa ae nI zgodilo, ker noaljo samo dva odstotka obresti. Vlada je obljubila, da bo denar od pokupljenlh bondov vložila v tiste banke, ki bodo bonde pfrodgle.Sv" Pomagajmo bankam", je bilo geslo kampanje.	i IX ^
Izgleda, da Je kampanja^ Imela nasproten' učinek kot te je pričakovalo. Ljudje so sa še bolj prestrašili, ko je bilo isda-no svarilo, da preti ameriškemu kreditnemu sistemu velika nevarnost, ako ne bojdenar isvab-ljen Is skrivališč. Tisti, ki so imeli še denar v bpnkah, so ga dvignili in finančni zavodi so sedaj še na bolj Jibkih nogah kot ob otvoritvi kampanje. Re-medure, katere je priporočil Hoover, nišo reetavrirale zaupanja v banka.
Rivolti vfittprlJI m
Rebelom aa ja pridružila konjenica v provinci Klrln. Večje
število rebslov ln japonskih
vojakov ufckth v spopadih
Cangčun, Mandžurija, 28. marca. — Revolta se širi v provinci Klrln, ki meji na sovjetski teritorij, se glase poročila Is Japonskih virov. Včeraj je prišlo do več bitk med rsbeli ki vladnim vojaštvom, v katerih je bilo krog 160 Kitajcev in deset Japoncev ubitih in več sto ranjenih. Naj-ljutejša bitka je bila v teku v Taočiatanu ob progi Južnoman-džurske železnice, 86 milj Južno-zapadno od Cangčuna.
Druga vest se glasi, ds se Je tisoč mož konjenice pridružilo rebelom, katere vodi genersl Tslng Hai. Okupirali so mesto Fu Yu ln novi msndžurskl režim je poslal dva bataljona vojaštva, da prepode rebelc iz mesta.
Propaganda slsktrsrsksgs trusts
Washingtoa, D. C. — lnsullo-va grupa ja potrošila 9200,000 v kampanji sa spnejstje Smith-Carietonove predloge, ki je dovoljevala oddajanje električne sile Is države Maine v sosedne države. To je prišlo na dan na zaslišanju pred zvezno obrtno komisijo. Predloge Je nsletels na veliko opozicijo pri p regresi vci h In Ja bila poražena. In suilova grupa je potom svoje New Engiand Public Service Co. vzdrževala dobro plačane lo-biste v Washingtonu, ki so sgl-tirall za sprejetje predloge.
insssgenti so spet pobaziu nasprotnike
Odobrili so Ramaeyerjev amend-ment k davčni predbgi, ki določa dodatne davke na velika premoženja^
Washington, I). C., 23. marca. — Demorallsirano demokratsko vodstvo v nižji kongresni zbornici je včeraj doživelo nov i>oras, ko so insurgenti, katerim nače-luje kongresnik La Guardia Is New Vorka, odobrili Rama«yer-jev amendment k davčni pred* logi. Amendment določa dodatne davke na velika premoženja. Maksimalni povišek snsša 46%.
Istočasno si je rebelna skupina, utrla pot, ki vodi do gotovega poraza provizij glede obdavčenja konzuma, kar tvori hrbtenico davčne predloge. O teh provizijah bo zbornica glasovala jutri. Rameeyerjev dodatek je bil sprejet s 190 proti 140 glasovi.
Sponzorji amendmenta pravijo, da bodo dodatni davki prine-ali vladi pol milijarde dohodkov v normalnih letih. Do sedaj so dohodki od davkov na velika prš-moAenja prinesli federalni vladi le $80,000,000 letno.
Amendment je Issval vihsrno debato. Nasprotniki so argumentirali, da amendment pomeni konskripcijo bogastva in da Insurgenti tirajo deželo v komunizem, toda pri glasovanju so bili voditelji demokrstske ln republikanske stranke poraženi s precejšnjo večino glaaov.
Glavni stan republikanske stranka občuti depresijo ' Waahlngton, D. C. — Zdi se, da glavni stan narodnega komiteja republlkanake strank*«* verjame svojim lastnim žtovll-nkn izjavam o prihajajoči pro-eperiteti, ker je reduciral plače uradnikom ln klerkom, ki so sa-poslenl v glavnem stanu, šest uradnikov ja tudi odslovil, dasl so prispevki v januarju in februarju snašall $68,000, kot ja rasvidno ls poročila, ki Ja bilo podano v spodnji kongresni zbornici. Med pris|>evatelji so bili Herbert Flelshacker, An-drew Mellon, poslanik Garrstt v Rimu ln poslanik W!llys ns Poljskem.
Robert Lucas, Član eksakutlv-nega odbora republikanske stranke, si je snlžal plačo od 16 na 12 tisoč dolarjev. Lucas Ja bil lansko leto aktiven v kampanji proti senatorju Norrlsu pred primarnimi volitvami.
Bostonski župsn proU redakcijam
Boston, Mass. — "Raja sa u-msknem is političnega žlvljanjs kot ds bi podpisal kak Ukrep glede redukcije mesd", ja Izjavil župan Curiey na zaslišanju pred finančnim komitejem spodnje državne sbornloe. Komitej Je odredil sasllšanja o novi davčni predlogi, ki ja bila predlofena v leglslaturi.
(joetkejeva stoletnica
Berlin, 28. marca.—Nemčije Je včeraj obhajala stoletnico smrti svojsgs velikega peanlka Goetheja. Središče spominskih siavnostl j# bilo v We!marJu. kjer je Goethe preživel U lat svojega žlvljsnjs in umrl.
mtd paHrljs ta ktmmUUmM demsastrsatl ? Naar Vertn.
Nemiri v rudarski stavki
Stavkarji razstrelili del želeanl-ške proge. Premogo> na družba ae obrnila na sodišče ss Injunk-cljo proti rudarjem. Governer obljubil sodelovanje s avtoritetami proti pobijanju nasilja
Athena, (X, 28. marca. — Rudarski stavkarji so včeraj s di-nsmltom rasstrelill dol železniško proge, ki vodi do premogovnika Sunday Creek Coal Co., dasi je governer Whlte v ultimatu zagrozil, da bo rasglaall Izjemno stanje, ako ne bodo nasilja ponehale.
Zadnjo nedeljo so stavkarji TMifrelili kskaniškl most v bil-žitvi premogovnika, ki je sedaj faktlčno izoliran. Več kot sedem tisoč rudarjev v dolini Hocklng je na stavki, ki je protest proti mesdnlm redukcijam, katere so odredile premogovna družbe. Na konferenci, ki so jo sklicali uradniki UMWA, je governer izjavil, da bo kooperiral s okrajnimi avtoritetami, da se prepreči nadaljnja nasilja.
8unday Creek Coal Co. se Je obrnila na sodišče sa Intervencijo. Zahteva tnjunkcljo proti U-nited Mina Workers uniji, da tako prepreči piketiranje njenih premogovnikov in vstop stav-karjev na njeno laatnlno,
SoolalltMiaa karnoania v Wt$l VlrgMJI
V sadnjlh treh meaacih ja bilo ustanovljenih II poatojank
Clsrfcsburg« Va^-(rP) — Pred tremi meseci še nI bilo socialistična stranke v West Vir* niji. Sedaj ima paUto članov trinajst krajevnih organizacij. Nedavno Ja Imela svctfo državno konvencijo, kstere sa Ja udeležilo 40 delegatov. To ja bila prva sooiallstlčna konvencija od 1. 191«. Amtcus Most ja najbolj aktiven v organlsatorl-čnl kampanji.
Konvencija ja Izvolila uradnika In postavila kandidate sa vse državna urade. Člani sedaj nabirajo podplae, ki so potrebni, da pridejo socialistični kandidati na glasovnico. Potrobuje se 6,600 podplaov.
Naznanjeno Ja bilo, da bodo aoclalistl kooperirali s neodvisno delavsko stranko, ki je del' VVeat Vlrginia Mina Workers linije, •
Konvencija ja sprejela mili-tantnl program, ki poudarja rasredn! boj; urglra generalno sUvko proti vojni j obsoja Japonsko - kitajski konflikt kot predigro napada na sovjetsko Rusijo ter priporoča ustanovitev narodnega komiteja, čigar organizatorji naj bi pomagali delav-cem pri formiranju mllltantnlh unij. _____
Nemška vtoia odklonila Hitler-jevo saJitevo
Berlin, 28. marca. — VodiUlj fašistične stranke Adolf Hitler ne bo smel voditi volilne agitacije potom radia, kar ja vlada odklonila njegovo sahtevo. Hit-ler ja omenil, da sta tudi Hindenburg in kaneelar Bruening s svojimi govori v radio apelirala na vollice v sadnjl predsedniški ksmpanjl, to«ia avt«rU*l« m» ga opomnile, da vlada ne bo dovolila političnih govorov na radlopo-stajah tekom druge predsedniške kampanje.
Rudarska elevks učinkovita
Athena, O.—Malo število rudarjev se ie vralk) na delo, ko je Statier-Eeeez Coal Co. sagro-zila, da ba asUvlU obrat v svojih premogovnikih sa stalno, dočlm ja stavka rudarjev v dolini Hocklng skoro popolna.
Na premogovnem polju v vzhodnem delu države se prU previjajo ua stavko, ki Je določena na 1. aprila. The Lorain Coal 4 Dock Co. Je naznanila redukcijo sa 20% v premogov-nlku v Blalnu. Petsto rudarjev je prisadetlh. Ulično redukcijo ja odrsdla T. k O. Coal Co.
proti emsargu sovjetskih pnoouktov
ZakladaMkl tajnik odklonil zahteve eovražntkov sovjstske ■Ruaije _
VVashlngton, D. C. — (FP) — Ogden L. Mills, z vezni zakladni-ški tajnik, je odprto povedal protisovjetskim lobistom, ki so ga posetlli v njegovem uradu, da on ne bo proglasil embarga na sovjetske izdelke, kot so lo-bistl zahtevali. Ako kongres hoče Imeti embargo, Je rekel Mllla, lahko sprsjme tak sakon In Isja^ vi, da bo to vladna politika. Mllla ln tudi uMstl ao prav do-bro vedeli, da kongres ne bo sprejel takega sakona ln slednje * je izjava zakladnlškaga tajnika spravila v veliko jaso.
Kar so loblsti hoteli doseči, Ja bilo isvajanje klavsule, katero uključuje carinski sakon. Ta klavsula isključuje uvos blaga, ki Je produkt kaanilnlškega ln prisiljenega dela. Loblsti so trdili, da Je vse delo v Rusiji prisiljeno ln da bi moral sakladnl-škl tajnik radi tega isvajatl do-tlčno klavzulo ln razglasiti embargo na sovjetske produkta. Mills ja odgovoril, da sakon nikjer ne pravi, da je vse delo v Rusiji prisiljeno. Vsaka poišlja-tev, Id prids is Sovjetske unije, Je predmet preiskave ln doslej še nI bila v nobenem slučaju podana evidcnca, da Je i>llo blago produkt kasnllnlškegl ln prisiljenega dala. Doklfr m bo Amerika prlsnala sovjetov, na mora poslati svojih konaulov v Rusijo ln vsled tega na moro biti nobena uradna evidence o prlsllje-
Vl* J9 oM^ood
kongreek, Ako kongres sprejme zakon In Izjavi, da Ja vse delo v Rusiji prisiljeno, tedaj bo on lahko razglasil embargo na uvoz sovjetskih produktov.
Dasl Je eden od loblstov pre-Čltal odstavek v peticiji, da a-merlški delavci In farmarji sahtevajo embargo, nI nobena organiaaclja podpisala patlolje.
Senatorji Oddle, Htelwer in Hali, ki so spramljali lobUta, so skušali vplivati na MUlaa, da bi revidiral svoja atalilče. Ko je senator Steiwer sugestlral Mlllau, da bi prav lahko odredil embargo, "ako bi hotel", ga Ja slednji ostro sa vrnil In mu do-kaial, da se moti, Mills Je vztrajal na svojem stališču, da raa-giaaitev embarga spada v območja kongresa, S tam Ja bil raigovor zaključen ln loblsti so poparjeni zapustili urad saklad-nlškaga tajnika.
Aievilo žrtev tornada aarastlo m 871
Blrmingham, Ala«, M. marca. — Aedsj, ko so bile vzpostavljene komunikacijska svsss s razdejanimi kraji, v katerih Ja dlv-Jal tornado, je bilo ugotovljeno, da Je število žrtev narastlo na 276. Alahama Je blU najbolj prl-zadeta. Tornado Ja ubil v, Uj državi 220 oseb, v GeorgljI $4, Ten-nassaeju 17, Kentuckyju tri In v South Caroiinl dva. Več kot tisoč oseb je bUo ranjenih ln materialna škoda se aenl na več kot dva milijona dolarjev.
Rdeli križ vodi rešilne In po-možne akcije v prisadetlh krajih. Alabsmsk! governer B. M. Miller Je pozval v službo narodno gardo, da prepreči plenltve. Izdal Je tudi poalv, naj preblvat-el priskočijo na pomoč s prispevki. da se ublaži trpljenja ljudi, ki so ostali brsa straha.
Pleskarji eprejsH redukcije
Cambridge, Mass. — Tukajšnja unija pleekarjev Je pristala na zahtevo podjetnikov gleda redukcije mszde sa 26%, Mesda Ja bila sniiana na aa dolar na uro.
Boston, Masa. — Mlchsel Mc-Carthy. brezposelni delavec In oče velike družine, si je r obupu končal življenje a strupom.


mPITlTI

PEOSVETA
* THE ENLK.htk.nmkn I

Glasovi iz naselbin
ff*««^ a uummtA
h rtarik krajev
Im Omm 91M m mU M*. #S.U M i*l latoi M
Ameriški "bezobzorni"
Pred kratkim »o v Chicagu predvajali film ix sovjetake Ruaije z naslovom "Pot do življenja", ki kaže. kako ao sovjeti v nekaj letih pretvorili "divje otroke" v koriatne delavce. TI divji otroci, katerih je bilo leta 1928 čez Soo.ooo ia katere oo Ruai imenovali "besobzor-ne" (bresdomake), oo bili sirote, katerim oo starši pomrli med vojno, revolucijo, civilno vojno in veliko lakoto; potepali oo oe v jatah po deželi, živeli od bersitva in tatvine in ae akrtvali kakor podgane v kleteh, zapuščenih luknjah in pod uličnimi hodniki v Moskvi in drugih večjih OMiMb}'
Ameriško čaooploje jO precej poročalo o teh "malih divjakih". Tujesemski poročevalci v Rusiji so napisali strašne storije o teh otrocih in niso dosti pretiravali. Ruski "divji otroci" so bili huda šiba za prebivalce pa tudi sa so-vjetske oblasti. Bil je to nepričakovan problem, velika zagonetks, ki je sprva nlao znali rešiti. Veliko so jih poioviil in stlačili v otroške zavode, toda potepi nčki oo pobegnili nazaj na cesto o prvi priliki, ker niso poznali discipline. Končno je bila organizirana posebna komisija, ki ao je lotila "divjih otrok" na nov način, o kakršnem i ie nihče slišal na svetu. Vol "bez-obsorni" lo bili polovljenl in poslani na deželo
v — otroške komune, v katerih je bilo precej svobode poleg dela. In v teh komunah so v nekaj letih vzgojili it ogromne večine teh potepi-nov koristne ljudi, kl so danes mehaniki, Inženirji ln drugI izurjeni delavci.
Razume se, da so ameriški Usti, ki oo poročali o ruskih "divjih otrocih", kaj radi pripomnili, da je to posledica — boljševizma.
Pustimo zdaj ruske "bezobsorne", katerih ni več, in ogeljmo si malo ameriške "bezobsorne", kl se pojavljajo letos, v letu Gospodovem 1W2.
Pred nekaj dnevi ja dr. John H. Finley, ki je v službi konservativnega časopisa "Times", govoril v radio v New Yorku in povedal presenetljivo novico, da ja oamo v mestu New Yor-ku čez 20,000 dečkov, starih §d 10 do 20 let, ki ■Kfferez doma in žive kakor divjo živali. Ti fantički so razcapani, giadni, hranijo se z odpadki, beračijo in kradajo, če morejo. Kakor v Moskvi ali Leningrada pred desetimi leti . . .
Dva dni prej, prodno Je dr. Flnley razodel omenjeno novico, je organizacija "National Probation Assoclatlon," ki seotoji večinoma it sodnikov sodišč sa mladoletne ln kateri predseduje Charles E. Hughes Jr., objavila svoje letno {»oročUo, v katerem našteva sledeče glav-' bl na vzroke zločinov ln dellkvenc med mladino: Kar
"Prvi vzrok je pomanjkanje zadostnega in rednega dohodka p druJtini sa >MV*roi <injš zdravja in minimuma daztojnoeti im komforia;
brrzponeinoirt v M&ft~mrri. I:nk», i uiti m;ka
mezdo, oo kaznuje v v za ki občini, z boleznimi in delikvencami med otroei . . *
Torej?
Ruske otroške "divjake" Je porodil boljševizem. To Jo najlažje isrečeno ln zapisano. KIČ drugega nI treba za to trditev kot predsodkov. Kdo je pa kriv, da je v New Yorku propadlo 20,000 dečkov, ki danes žive ns ulicah "kakor živali"?
V Ameriki ni boljševizma. Nekaj baljševl-kov jo ta, kl pa imajo toliko besede v vladi, ko-Ukor je ima albanski kralj Iček Zogu. Kdo je torej odgovoren sa "divje otroke" v New **ku?"
PrečitaJte še enkrat gornjo lijsvo organi-Sadje National Prabatlan Asaoelstion. V lepe ras mere jedra bogata ln ponosna Amerika!
Zdaj oo je še odbor ta pomoč brespoeelnim v Mttmbijftk« m distriktu obrnil na kongrss sa finančno pomoč. Odbor je doslej zbiral pri-vatne prispevke sa svojo akcijo, a prišlo je — kar je prišlo po voej deželi — privatna pomožna akcija je haakrotirala
Privatna akcija je benkrotirala tudi v glavnem mestu Združenih dHsv, kjer Jo federalna vladavglavni delodajalec V VVi.shingtonu ni Industrij, 1» uradi oo In hoteli poleg transport-nth In drugih javnonapravnih podjetij; kljub temu je tudi um dovolj brezposelnih delavcev In voe brezvestna in oderuška kampanja sa prispevke med federalnimi In drugimi nameščenci jim ne more pomagati. Moral je priti apel no kongres, naj
Tak je danes položaj po vsej deželi. Dve tretjini ameriške«* prebiva M va je v pomanjkanju in potrebuje velikopotezne denarno pomoči. kakršno je eetoftna dati le federalna vlada.
Odgovor aa kritiko ia eagaatije \ eirati
Gleaeoa. Wka.—Zadeva združitve delavskih političnih strank ne bo prav lahka, čeravno vemo, da do tega mora priti prej ali nekoliko pozneje. Kot povprečnim delavcem se nam dosdeva to prav lahko in edinq efektivno. Ali pri tem bomo pa najbrž na-eteli na malo skupini tako imenovanih nadarjencev*; kateri bodo mogoče skušali storiti vse, samo da se omenjeno prepreči. m\\vo je tudi to, da omenjeni nasprotniki imajo iskrene na-m« ne. za delovanje v prid delavstvu. Ali, ako Je to Uko, potem se ve, da se nahajajo v mreži nasprotnikov delavstva. Tako kot na primer vsi dobri katoličani, kateri mislijo, da njih vera je edino zveličavna. ■Apeliram na vse zavedne delavce, kateri vidijo meč in zmago delavstva v slogi, da kaj več pišejo o tej tadevl. Dopisnik v Prosvetl št. 65 pravi, da se nimamo s kom združiti, edino, ako se hočemo s svojo senco. Upam, da mi bo dopisnik oprostil, ako dam nekolko pojasnila k temu, in tako tudi drogi čitateljl. Prvič, kolikor morem jaz razsoditi z omenjenega dopisa, je to: kakor izgleda njemu, ni ie kake »osebne sile, Ha še lahko potrpi. Ve pa na j to, da nismo vsi na njegovem mestu, ne da W mu kaj zavidal. Ali koočoo pa naj ve to, ker gre v prid vsem poštenim delavcem, da tudi oni najbrž ne bi bil izvsst.
Za mnogo tisoč žrtev sedanjega sistema bl bilo sedaj prepozno, ko bl že delavska stranka obstajala in funkcionirala. Gre pa sedaj sa druge milijone ljudi, med katerimi smo tudi ml, da ne postanemo enake žrtve. Drugič je to: kot se vidi, oo njemu sdi dovolj; par tisoč Slovencev organiziranih v eno politično stranko, na čeprav niso ena-ga mnenja. Deluj mo sa skupnost?, ako hočemo pridobiti Ijud-ske simpatije, kar bo poaledica: močna organizacija. Izgovor:J naailatvom ne bo šlo, ne drži, pa tole: delavci, organizirani eni ovoji psavi stranki, postanejo sila sama od sebe. Ne oamo taka, da oe jo kaj upošteva, neko da tudi odločuje. To je pa tudi ves strah« katerega imajo izkoriščevalci delavstva.
ne, petem beseda o-stane brez pomena. Nesnačaj neti smo lahko vsi, ali pa todi nobeden. Kot vemo beseda značaj pomeni znanje, znanje en«-ali druge vrste, pa ima tudi vsak človek, tudi vsak otrdk ga ima. te v drugem ne —^v joku. Da H pa znal (vedel) en človek vse tak pa se ie ni rodil hi todi nikdar se ne bo.
Joaeph Drobnieh.
Da ni drugih organizacij, tega ne bom pojasnjeval, dolžnoot pa je dopisnika, da to sam pronaj-de, in kako da one funkcioniralo. Dalje: da nimamo nobenih
■E
pooblastil sa adrušanje. To je v žaljenje celemu narodu! venci oe lahko primerjajo s vsakim drugim narodom s približno enakim Številom 1 Zakaj ne bl smeli ml aH pa vsak posamesen možgani, da
s svojimi bilo bolje? | oo tiče rftarenja v kalnem, v tem Jas nimam izkušnja, kar Je pa še več Je to, da nikdar je tudi ne maram imeti. Kar je pa glavno, sadm se ne more primerjati k temu. če jo pa kateri hoče, naj pa ve to. da gre račun izkoriičevaloom, pa vprid delavcem. Ml da ao radi prerekamo ss male stvari ln velike ps da pustimo mimo nas.
Kje je rassodneat?
Ali ne gre v tem so boljšo lo splošno delsvsko eksistenca? To oo pa dopisniku sdi malenkost NI se preveč čuditi tak inemu mnenju, kar vemo, da oa ljudje, kateri noštje videti ne vedeti ničesar, nago o sebi toliko trnom, da jim poteaj teči v grlo več voda kot ja ssm hočejo, dele potem pridejo do spoznanja, pa je največkrat že preposno.
No bom kritiška! ideje ne sugestije o k mogoče da bi bilo dobra aa u»J koliko ljudi. aH delavski vsnje pa ne lett v lam teh zad, v j« kot kaplja veliki roki. Smešno pri* pa v tem. ako hoče kdo narediti I Jo večjo kot pa roko.
Km k Ano prosporltetn farmarji, posebno pa šo par let? To Je prav I Resnica je to, da ravna tako prizadeti kal delavci: rasHka je sel« Zato je pa tudi dolžin* drugih delavcev, da e* »k upno.
ljudje, kateri radi rabijo be-*Mo "značaj" ali "neznataj," bi morali besedo Vselej apeeifl-
Ideja je
Clevdlend, O. —- Danes, ko smo v nekakem vrvenju nenad nih pojavov življenja, nehote, me sili, da napišem nekaj vrstic v priobčitev Prosveti. Časi se o-jračajo, pritisk razmer je prinesel potrebo, da se je zadnje ča
nekak kažipot velja brat. Frank Lukančič, kateri razpravlja o raznih vprašanjih glede farmar-stva. Cital sera tudi spis br Franka Alesha, ki se je tudi dotaknil vprašanja o kolonizaciji ssnrije za farmarstvo.
Ideja je plemenita in vitalnega pomena za članstvo SNPJ. Vprašanje in rssprsve o farmar-stvu bi se moralo priobčevati v tedenski iadaji Prosvete, da bi se s tem zainteresiralo članstvo SNPJ. Zahteva po kruhu je vedno silnejia ne samo za člane ali nečlane, ki oo naročeni na dnevnik Prosveto, ampak todi sa članstvo, ki prejdMfejsamo tednik. Glasilo se tiska v 3» tisoč izvodih. V odraslem oddelku šteje jedno-ta 42 tisoč članstva. Številke dokazujejo, da zelo pičlo število članstva čita dnevnik Prosveto To je fakt.
Zakaj ne bi splošno članstvo bilo deležno Izvedeti o vele važnem vprašanju farmarstva? O-drsslo članstvo prejme enkrat na teden glasilo, v njem vidi na prvi strani kako se koljejo Japonci in Kitajci, Muslimani podpirajo Indijo, Briand pokopan z veliki častmi, itd. Članstvo take novice čita prej v drugih časopisih in take novice v glasilu so sploh bres vsakega pomena za članstvo SNPJ, ki jih pa mora drago plačati. Ako bi ne del t* koga štiva isključilo in nadomestilo o koristnim, poučnim šti-vom, bi se lahko mnogo pridobilo za članstvo SNPJ. Danes maramo vzeti take čase in razmere kot oo, namreč iskati je treba pat ta, kako doseči, da bi se ložje preživeli, ob enem je treba glodati tudi ss bodočnost.
Večina našega naroda je prišla s kmetij s željo v srcu, da si malo opomora in oe spet povrne v domovino. Svetovna vojna je marsikomu preprečila načrt in ostal je tukaj mogoče ss vedno. Bili so boljši časi: nekateri oe si morda nekaj opomogli, drugi so si le toliko zaslužili, da so se pošteno preživeli. Taki časi m minili.
Tukaj širom ameriške Unije je na tisoče In tisoče akrov rodovitne, neobdelane zemlje, ln ako bi se vodstvo SNW le«troh!co kolonizacijo zemlje sa farmarstvo, bl to bilo veliko
boljše, kot da ae zavzema sa o-dnešenje delavstva potom socialističnih naukov. Mogoče bo to enkrat doseženo, ali Usti "be" je še daleč. Želodec potrebuje danes hrane, jutri, od samih naukov se nobeden ne naaiti. Kapitalisti se na delavčeve zahteve malo ali celo nič ne zmenijo, todi če delavec in njegova družina umira od glada. Da so kapitalisti taki, ni to nič novega. Oni obvladajo ljudski življenjski sistem In se ne zmenijo na prošnje in zahteve delavca. Recimo, da delavec doseže nekaj svojih pravic. S tem uspehom ni ssaoa-movati za delavca posebne važnosti To je ponavljanje stare i-gre: boj med delavcem in kapitalistom Delavec, ako hoče, da bo kaj stalnega dosegel, mora na svojo roko se lotiti dela v duhu potreb delavca. Ze pred leti sem se dotaknil
prašanja o farmah. To še po- «ko leto je bil eden ubit in ne-
navljam. Glasilo SNPJ bi moralo prinašati niz ne podatke o zemlji in farmarstvu v posameznih državah, na m reč o kakovosti zemlje, ceno, kaj se lahko pridela, kakšna je klima ali podnebje itd. Poljedelski oddelki po-samesnih držav bi šli gotove na roko, posebno kot bratski organizaciji. Ker gre za kolonizacijo farm, je možno, da bi šla tudi vlada na pomoč temu plemenitemu delu. Vlada kakor tudi milijonarji posedujejo milijone •» krov zemlje. Ako bi se delalo na to, za dosego kolonizacije farmarstva, bi imeli danes te podatke na dlani, ker pa jih ni, je po-trebno, da se naši bratje odborniki SNPJ potrudijo jtti očaoom dobiti in članstvu o tem poročenima to vprašanje, je dobro, da pove svoje mišljenje, da izvemo pravo resnico* o tem.—Andrej Križmančič, član društva' 1B6.
'J Naprej do amagel
»ihj. —«--- nrt-	n_; i,,
Siinrankeo, wie. — rrt tukajšnjih primarnih volitvah sa mestne kandidate, kino se vršile 15. marca, je delavotvo prejelo čvrsto sa puške — glasovnice in oddalo salve v podobi krila svojim socialističnim kandidatom. Izvolili smo ponovno sedanjega socialističnega župana W. Hoa-
glasov večine. Izvolili smo todi »0 izmed 27 alderitianov, ki jih je indorsirala socialistična stranka. Tudi smo izvolili 14 izmed 90 socialističnih superviaorjev.
Zmagali smo s precej veliko večino, ali še ne s popolno. Zato je pa naša delavska dolžnost, da sa glavne volitve, k{ so bedo vršile f. aprila, napnemo voe noše moči, da izvolimo še ooe oociall-stične kandidate, Id so ostali v manjšini pri primarnih volitvah in ki bodo na glasovnici pri glav. nih volitvah. Oddajmo voe naše delavske glasove oocialiatitehn
naši glasovi koristili edino nam. Saj se ja še povsod izkazalo, kjerkoli je bil eden ali več socialističnih kandidatov, da so oe boriH ln se bore na vso moč sa delavske Intereoe, če jik pa isvo-limo v teč i ni, bomo delavci imeli kar bomo hoteli od njih. Volimo
Ule.
nm
if.ii
Ncerola v rb> u
Pa*-V pifemogokopu, ki je Ikst SomnotiCoal Co., blizu Pootasi Ps., se »je dire 9. marca pripetila velika nesreča. Bilo je Ob 4. popoldne, ko neha podnev-no delo. Delavce so potegnili ven kakor po navadi, ko so bili ie skoraj na vrhu, se je 17 z delavci natrpanih kar od 19 odtrgalo in zdrčalo nazaj v rov. Nekaj kar je okočilo iz lira in 00 izbile podpore, nakar se je vsulo kar mesje na nesrečne žrtve.
Resultat: 9 težko ranjenih in eden ubit. Med njimi nI nobenega Slovenca. Da ni bila nesreča večja, je vzrok, ker je veliko delavcev opazilo nesrečo in pravočasno poskakaio is kar.
Vidi se, da kompenije imajo tehtne vzroke, ko opooHjo le mlade dela voe, kateri imajo urne kretnje in noge. V tej majni se pripetijo večkrat rtesroče. Lan-
Hnah, vedni
kaj ranjenih ravno na ta način.
Dokler je bila organizacija UMWA, ni bilo tega. Sedaj moža en delavec opravljati delo, katero so prej opravljali trije in dobi za 8-9-urno delo $3.60, $4 do I4J60, prej pa $7.«0. Kapitalistični moloh je na pohodu, vedno denarja lačen in žejen delav-ske krvi.—Frank Zaman.
Pi*4 volitvami
Mflnraakae, Wla. — Delavstvo, ki se je otreslo vseh laži hi smot, nevednosti in brezbrižnosti, je združeno v mednarodni armadi socialne demokracije na političnem in strokovne* polju.
Ta orjaška, organizirana armada bije sedaj odločilni boj s svojim mogočnim nasprotnikom, mednarodnim kapitalizmom, ki predstavlja družabni rod, kateri je doživel svojo dobo in katerega razvoj je povzročil križem sveta nemogoče, strašne
Ta mogočna, nepremagljiva socialistična ideja je ie zmagala v deželi, ki tvori eno šestinko zemeljske oble, kjer se jači in dviga z orjaško silo in Spodkopava temelje svetovnega kapitalizma.
V mnogih drugih deželah, kjer je vladajoči rasred inteligentnej ši in bolje organiziran, kakor je bil v Rusiji, zmaguje socialisti ftna ideja polagoma, od stopnje do stopnje, toda stalno, s nev sdriljivo sik).
Vsakemu, ki vidi v globočlne in presoja obstoječe razmere s pravega stališča, je jasno, dft bo prej ko v petih letih klala moč evropskega kapitallzfna v razve-
maa LaŠamIL B^A m n M M fl rl I I 11 aa
na katerm do razredno za-proletariat gradil novo stavbo človeške družbe, kl bo temeljila na pravici in svobodi.
Socializem je bil tista sila, ki je sdrufila v Evropi vse nazadnjaške sile v en tabor. Sociali zem je gnal katoliško cerkev v Italiji v naročje podlega, sločln-skega fašizma, da je Rim poteptal v prah vse stare idesle krščanstva, samo da ščiti svojo moč in obenem moč kapitalizma, od katerega je odvisen njegov obstanek. • .
Povsod, kamor oa ozremo, je reakcija otrnila ovoje temne oUe v eno mogočno fronto. V vseh teh deželah vladajo grozne mere, divja krvoločnost MtfaH nje in največjo beda.
Pol joka reakcija je združena S Rimom, ker če se ljudske mase, prepojeno s duhom revolucionarnega oociali-zma, oglašajo starodavno meč plemotva, krvnega ia in obenem moč vero, ki je le davno zatajila zlate nauke teoarjevega siaa in postala prostitutka vladajočih zatiralcev. • 1
Rstkdja oe ja združila s močjo Cerkno na Madfsisham, v Avstriji In Nemčiji, kjer se bori za sopetno vzpostavitev starega, gnilega cesarstva ln sa u-ničenjo voega napredka.
SodaMssm je bil tista oila, kl je zdrnitta voe ta nssadnjaške silo v en tabor, bor je ta mogočna. nepremagljiva ideja prodrla Vttakih in narodnjaških ln sdrutfls milijone in ponižanih v silno revolucionarno armado.
Toda todi v Ameriki, v tej naj-hrigatoJM dašeli na svetu, zmaguje ta ideja la oo Mri s neva-držljivo silo. Tudi ameriško ljudstvo prihaja do ipi—ssja. Danee se šo nahaja ns raspot J u. ker ja
H
pripravljeno.
Daaea še stoji Stvo začudeno In
<Hal> m u anai.)
C—fftt, 24. MARPa
in produkcijski proces
Sodelovanje pri produkcijskem procesu mo. ra biti temeljna zahteva zavedne žene — K nino pridobitno delo je neobhodno potrebno T gospodarski in kulturni razvoj družbe. lM za ženin osebni razvoj in njeno individualno srečo. Zato pa ne smatrajmo pridobitnega de la le sa kruhoborstvo ali — zlasti mlajfe. -neprijeten infermezzo v življenju, ampak na i nam bo temelj, na katerem zgradimo lastno življensko vsebino, ki nam je opora in rešite ljica v trenotkih duševnih kriz in trpljenja, ki zlasti nam ženam ni prihranjeno.
Ženina zunanja in notranja oevoboditev * je pričela šele tedaj, ko si je začela sama slu žiti kruh izven domače hiše. Dokler je bil i«! nin delokrog navezan le na hišo in družino je bila tudi njena duševnost omejena s štirimi stenami in oklenjena v ozek družinski kro* Vsa je živela delu za svojce. Skromnost po! nižnost, požrtvovalnost, samopozaba — to so bili ideali in dika žene v patrijarhalni dobi
Izven svoje družine pa ni videla ničesar. Ni poznala socialnega Čuta, ker ni vedela za družabne pojave, ni se znala orientirati v življenju, ker ni imela nikSkih zunanjih interesov in izkušenj. Skratka: bila je nekako brezosebno bitje, srčno in umsko nerazvita.
S pridobitnim delom pa je morala tudi žena v boju za obstanek uporabljati vse sile, da se je vzdržala. Odstranjena je njena prejšnja duševna brezbrižnost, prebudil se & v nji človek, ki oe zaveda ovojih pravic, vzdramljena je njena duševna agilnost ln samozavest.
Sodobaa žena ve, da mora živeti zaradi same sebe in ne le zaradi moža in otrok. Zaveda se, da je človek z lastnimi zakoni, zahtevami in voljo.
Le lastni zaslužek in solidarnost z vsemi izkoriščanimi more prinesti ženi gospodarsko/ neodvisnost in le ta ji more dati politične in socialne pravice in razviti njeno ooebnost. To-da le taka osebnost, M ni neomejeno odvisna od razmerja do posameznih ljudi, ki je vedno labilna, se more vzdržati v življenju in delati za skupnost.
Današnja družba, Id sloni na individualiz-mu, pa ima še razne institucije, ki ovirajo ien-ski pokret za samostojnost. Ena izmed teh so zasebna gospodinjstva, ki obremenjujejo ženo v poklicu še s hišnim delom. To dvojno breme ji škoduje telesno in duševno iti iz tega nasUja družabni problem, ki pri nas še čaka rešitve. Toda rešil se ne bo tako, da bo lena opustila pridobitno delo in se bo zaprla zopet med štiri stene. Tega ne bo dopustil niti njen osebni, niti gospodarski razvoj. Olajšati si bo morsla domače delo, si ga razdeliti z možem in se ga polagoma popolnoma osvoboditi z raznimi so-cialnimi napravami, ki jih vidimo v vseh državah in tudi že pd nas, n. pr. skupne kuhinje, pralnioe, otroška zavetišča i. dr.
O potrebi skupnih gospodinjstev-in njihovi uredbi je naš list že pisal. Danes omenjam samo še ono skupno kuhinjo, ki je pač nsjveč-ja na svetu in ki bi jo po vsi pravici imenovali tovarno-kuhinjo. Ta novost je v Leningradu v Rusiji in se sdi, kakor bi bile sanje. Orjsška stavba in vhod, kakor da greš v operno gledališče. Velik atrij, $soke marmornate stopnice, v atriju in po stopnicah selenje. V tej kuhinji, ki je tudi restavrscijs, dela 8500 delavcev, med njimi 15 visoko kvalificiranih kuharjev in 300 niftje kvalificiranih. Preden začne delo, se mo-ra veo personal v pripravnih kabinah okopati in dobi sa delo voak dan čisto belo obleko. V tej kuhinjski tovarni se kuha dnevno za 11«,-000 (stoleotnsjst tisoč) oseb! Živež se dnevno kontrolira po specijelni, nalašč za to tam nastavljeni sdrsvniški komisiji, ki tvori svoj poseben oddelek s vsemi potrebnimi spsrsti. Nadalje sta še drugi dve komisiji, ki kontrolirata jedi, predno pridejo na mizo. Kuhsjo ns elektriko. Vsak delavec napiše za 16 dni nsprej vrsto jedi, katere želi imeti tekom naslednjih 1« dni. Lahko ima vsak dan in pri vsskem obedu in večerji drugo jedi. Servirajo v velikih, lepih in zračnih dvoranah. Na mizah je cvetje, okohi miz ia po dvorsnsh ps palme m drugo zelenje. Za oddih po obedu 00 na razpolago sijajne čitalnice in igralnice, kjer se igra šah in druge nedolžne igre. Iz te kuhinje »e lahko nosijo jedi domov in se celotno ali napol pripravljene pošiljajo tudi v tovarne. Restavracija je odprta jtoč in dan in ob vsaki uri lsh-ko dobiš, kar hočeš sa pod sob. Vse snalenj« jedi in prostorov as vrši s stroji.
Tudi v mnogih tovarnah 00 zadružne restavracije za delavce dotične tovarne. Tu dobivajo delavci obed, ki je obilen in dober. Ju-ha. meso aH ribe s prikuho in zelenjem, alašft-ee, kom pot iH tudi pozimi sladoled, v >« kopejk. Miae 00 lepo pogrnjena, na mizsh cvetlice, ob misah palme. Obed aorvirajo mlaje, belo oblečene delavke. Pri obedu igra mnogokrat orkester. Tudi v tovarnah 00 vidu« marsikje poleg strojev palme in dru^o zelen jr. kar jo namen vsoti tovarni kolikor le mag«1 njun mehanični značaj.—2enaki list.,,
"Spolno vprašanj*" *
Nedavno umnega avtpsr——■ p....... •
Avgusta Forda "Spolno vprašanja" * Mk> v novi 1«. izdaji. Kako popularna j' H stala ta knjiga kale dejstvo, da je šls mod ljudi v nad 200 tieočih izvodih. ZoSSF ponatisi to bili večir—- —nr.m#nieni. y«>
» ii^^a sr ■■ji	,
o« roreune »mrti.
Porabil je s ia
noma noepronw"" Najnovejšo isdajojo jr cialni Mgienik 9*
snačaJs ter je
dotikajo
ki
jo : »m m*^1*
zahtevam
fETRTEK.24. MARCA.
Vesti iz Jugoslavije
Clsvfaraa poročila
w akna ««BD SOM8CEM
Zaradi malomarnosti smrtno ponesrečen delsvec z Jesenic
Ljubljena, 27. februarja 1082. Uni 23. junija je kurjač tovarne na Javorniku, Anton ngr, v tovarni podlegel zastrupi Ijenju po plinu, ki je uhajal iz generatorjev. Anton Klinar je bil prejšnjega dne od 2. popoldne do večera v služb?, potem pa je delal še nadure in ae vrnil z dela tele zjutraj ob 5. Bil je seveda ve8 izčrpan. Ker pa je drugi kurjač Noč zbolel, je obratovodja Novak Anton poslal delavca Zupana po Klinarja, naj gre v službo. Klinar je dejal ZuDanu, da gre le, če je "mus." Novak je jnova poslal Zupana po Klinarja, češ, da je "mus." In tako je Klinar ob 6. zjutraj apet šel v službo — vrnil se ni več. Ko mu je namreč prinesel sinko ob pol 12. dopoldne kosilo, je našel očeta nezavestnega ležati ob generatorju. Plini so oslabelega Kli»-narja omotili, da se je zgrudil in vsaka pomoč je bila zaman. Klinar je bil mrtev.
Državni tožilec v Ljubljani je tožil obratovodjo Novaka in obratnega ravnatelja Franceta Pia-Rlingerja, da sta s svojim preganjanjem in svojo brezobzirnostjo kriva smrti kurjača Klinarja. O-ba obtoženca, ki sta prav za prav predstavljala Kranjsko induu atrijsko družbo na obtožni klopi -tajita krivdo^ Češ, da nista vedela, da je bil Klinar delal 16 ur nepretrgoma in da jo moral tem na njun ukaz spet na delo. Izvedeifec ing. Evgen Baraga je izpovedal, da so plinski generatorji stare konstrukcije in da so jih z varnostnimi napravami o-premili šele po Klinarjevi smrti. Zato so iz generatorjev uhajali plini, ki jih izmučen človek ne more prenesti in omaga. Zato je Klinar umrl. Njegovo smrt i-ma na vesti malomarnost vodstva tovarne in neposredni predstojniki pokoj iiegA, ki so i a Izmučenega klicali na delo.
Senat je po govorih odvetnikov in tožilca obsodil Antona Novaka na 50 dni strogega zapora, a pogojno za dve leti, obratni ravnatelj Pisslinger pa je bil oproščen.
Na tem proces« je vsekakor nekaj zelo napačnega: na obtožno klop bi spadali upravni svetniki tovarne, ki store vse za dvig produkcije, ničesar pa ne store za varnost zaposlenih delovnih moči.
Dve razpravi pred sodiščem
Pred malim senatom ljubljanskega sodišča sta se vrflll 2«. febr. dve razpravi, glede uboja pri voglarjenju in glede vloma Na tajni razpravi so obsodili tržaškega svedrovca Jordana Skuf-co na dve leti robije radi vloma v Gostilničarsko zadrugo, kjer je odnesel pisalni stroj, vreden 7000 Din.
Druga razprava je bila proti obtožencu Antonu Dežmanu iz Košco v litijskem okraju. Ob^ ien je, da je na svatbi Albina Do-lanca z nožem zaklal mladega Jb-feta Fefttajna, ki se je mudil doma na vojaškem dopustu. Priče potrjujejo, da je Detaiaa napadel K«* ta j ne in da je že poprej grozil, da mora nekoga zaklati. Sodišče se je prepričalo o njegovem (iejanju ter o njegovi airo-pa Ka je obsodilo na dve i" R mesecev robije. Maribor proti redukcijam srednjih ftot Državno varčevanje grozi za-tudi Maribor. O Mariboru
*	J«' vedno govorilo v rodoljubnem tinku kot o "naši aevernš trdnjavi". Ravnajo pa s to sever-n" rdnjavo zelo mačehovsko. *>kaj časa je bil Maribor vaaj pravno središče kot sedež vell-
župana, z uvedbo banovin j': t" izgubU. Tamkajšnje gledali* < prejema ailno majhne pod-in ne obupno bori za svoj ob«t(,j. zdaj ps je novo načelo 'vareovaaja* apet vznemirilo to Jfverno trdnjavo. Grad jim, da m Mo vzeli nekaj arednjlh šol *Wno gimnazije bodo boje ■w>r;4i, žrtvovati finančnemu ml-»'•'ru. Občinski svet mariborski
*	n* »voji zadnji seji 2t. febr. opravljal tudi o tem ter sogla-■*» <l»rejel rezotueijo. v kateri KM-tiraJe zoper namero ukinl-
sredniih šol ter s Um r' h Maribor za ai
ts Jaffoalavij«.)
j, , ,
provincialno mesto. Tak ukrep bi zadel tudi vso našo severno Slovenijo. Občinski svet nalaga županu dolžnost, da stori vse, da ostanejo šole v Mariboru nedotaknjene, in da ne pusti žrtvovati niti enega kulturnega z* voda.
Vidiš, Maribor, ti "severna trdnjava svobodne in dobre matere Jugoslavije", tako-le moraš trepetati za svojo usodo.
Zblaznela in ae obesila. — V Gabrskem (Trbovlje) ae je o-mračil um Frančiški Bizjak. 2e prejšnja leta je bila enkrat v bolnici zaradi tega, zadnje čase pa spet tožila, da jo boli glava V torek 23. febr. zjutraj pa jo je mož našel doma obešeno.
Samomor pismonoše •
V	obmejnem Št. Ilju si je vzel življenje 76-letni bivši pismono-ša Leopold Kramer. Bolehal je na živcih, zadnje čase je bil pogosto zelo potrt, prejšnji teden pa je zabil v steber v kleti lesen klin, ki ga je hodil pogosto ogledovat. V sredo 24. febr. je spet šel v klet, iz katere ga dolgo ni bilo. Ko so stopili za njim pogledat, so ga našil obešenega na stebru. Bil je Že mrtev.
Dva požara v Ihanu
V	nedeljo 21. februarja je o-genj uničil posestniku Dioniziju Lenčku v Ihanu precejšen del domačije. Krog polnoči je zagorelo v hlevu in v nekaj urah uničilo hlev, pod, šupo, drvarnico in shrambo za vozove prav do tal. Pogorelo je mnogo orodja in strojev, rešili pa ao živino.
Tri dni nato pa je zagorelo v ostrešju hleva posestnika Ludvika Flerina, po domače Petovar-ja. Dasi so prihiteli gasilci in sosedje takoj na pomoč, je hlev s šupo vred pogorel do tal. Rešili so samo živino, vse drugo je pogorelo do tal. Sumijo, da sta bila oba požara podtaknjena od iste osebe.
Po*ar v Savinjski dolini.-nDne 24. februarja zvečer je zagorela v Gotovi j ah stanovanjska hiša posestnika Županca. Vnele so sa saje v dimniku. Gasilci iz domače vasi, iz Vrbja in Žalca ao so prihiteli na pomoč. Stanovanj, ska hiša in svinjak sta pogorela,
gospodarsko »poslopje so rešili. —-
BmI -m.***.* fJ*| nraiL
■IMr	»•■J
Mogotci, ki so na Daljnem vzhodu oklicali Mandžurijo za samostpjno državo, so ji postavili na čelo bivšega kitajskega cesarja Puya, ki so ga imenovali za predsednika. Puy nosi naslov čingčeng, kar pomeni toliko kakor diktator.
Čingčeng Puy je danes v 27. letu. Kljub svoji mladosti ima za seboj zelo burno življenje. Prvotno ni bil določen za kitajakega cesarja. Njegov oče je bil princ Cun, njegova mati princesa Jungloh, favorHka cesarske vdove Tuši. Tri leta starega so Pu-ya določili za naslednika cesarskega preatifla na Kltajakem. Dali so mu Ime Hsuantung, re-gentstvo pa je prevzel njegov o-če. To je bilo l 1908. Do 7. leta starosti je bil Puy deležen čaatl, kakršne se Izkazujejo kronanlm glavam Potem Je prišla revolucija Juanšlkaj je organiziral prevrat, ki mu je uapel. Prevzel je vso obl«gt v deželi in mladi Puy je moral odatopiti 12. februarja 1*12.
BeptroHkaneka vlsds se je ponašala napram njemu zelo viteško. Pustila mu je cesarski naslov in mu je dovolila živeti v do-tedanji palači v Pekingu. Za živ-1 j en je mu ni bilo treba skrbeti. Prejemal je letno štiri milijone srebrnih dolarjev spari**. Vse kitajake vlade ao izpolnjevale to pogodbo do zadnje podrobnosti
Dne 1. julija 1*17 je skušala neka skupina 'vzpostaviti kitajsko monarhije. Vodje tegs po-krets je b!1 general Cangčun, ki mu je stal ob strsni filozof Kang-juvej. Ta dva sta s pomočjo svojih privržencev oklkals Pujra za cesarja Kitajske. Njuno veselje pa nI bilo d"U:o. Ze osem dni po prevrstu se je moral Pur odreči prestolu. Republikanska vlada ss js vnovič pokazala velikodušno. Puye ni pregnala U dešsle. Dovolile mu je, da Je fpptal kakor prej. v Pekingu pod dotedanjimi
L. 1922 se je Puy, ki mu je bilo takrat 17 let, dvakrat oženil, in sicer skoro istočasno. Prvo njegova žena je bila Kuošiasi iz stare mandžurske rodbine. Za drugo ženo je vzel neko dvorno damo. Od te se je dal pred časom ločiti. Kmalu pa je Puy prišel [K> polno ma pod vpliv svojega angleškega učitelja R. F. Jphnato-na. Ta ga je vzgojil v modernega moža, vplival nanj, da ai je dal odrezati kito in da je spremenil svoje ime v Henry, po vzoru največjega cesarja is rodu Tu-dor. Tudi svojo ženo je prekrstil in jo je imenoval Elizabeto. Njeno vzgojo je poveril dvema Američankama, sestrama Miriami in Izabeli Ingram. Tako sta postala bivši oeaar in njegova žena povsem modernaJjloveka. Prirejafla sta plese, konjske dirke in govorila samo angleški.
Novembra 1©24 je zadel Puya nepričakovan udarec. Kitajski krščanski general Feng mu je vzel cesarski naslov, ga prikrajšal za sedem osmlnk prejemkov in ga pregnal iz ceaarske palače v Pekingu. Puy se je satekel pod streho japonskega poslaništva v Pekingu, kjer je ostal tri rneseoe. Potem jfe pobegnil v hotel Yamato, ki stoji na tleh japonskih koncesij v Tientsinu. U-pal je, da mu bo zdaj uspelo pobegniti na Japonsko in v Anglijo, toda kitajska vlada je onemogočila njegove načrte is bo-jami, da ne bi zdČel Puy v inozemstvu rovariti za obnovitev kitajake monarhije. Zato ae je Puy <xipovedal potovanju po svetu. Najel je Vv Tientsinu hišo s vrtom fn je zapustil ts kraj šele lani v novembru, ko se je nenadoma pojavil v Mukdenu. Ni dvo-ma, da je bil Puy ves čas svojega pregnanstva v zvezi z Japonci, ki so ga sedaj oklicaj/za diktatorja samostojne mandžurske države.
fBOSVETA
Glasovi iz
RAZNE VESTI
Korejci pripravljeni na revolto
VVashington, D. C. — Dr. Syngman Rhee, predsednik pro-vizorične vlade korejske republike, katero so uatanovlll poli tični begunci potem, ko je Japonska a nek tirala Korejo, se Je po devetih letfh spet vrnil v Washingt6n. On je Še vedno prepričan, da bo njegova domovina dobila svobodo.
Dr. Rhee je dejal, 4a je 600,-000 Korejcev, kl so našli zavetje v Mandžuriji pripravljenih na revolto proti Japoncem, ako jim bo Kitajska preskrbela orožje. Kadar bi pognali. Japonce lz Mandžurije, tedaj bl ae vrnili v svojo domovino in organizirali revolto proti Japonski.
V Washingtonu prevladuje mnenje, da Korejci nieo prepojeni s militarističnim duhom in bl jih bilo težko organizirati za oborožen upor, ^
Zadruga zgradila novo atano-
\ anjnko poslopje
New York. — Amaigamated Housing Corp., katero je organizirala unija oblačilnih delavcev, Amaigamated Clothing Workers of America, je zgradila novo ata-novanjsko poslopje e 426 sobami. V poslopju je prostora sa 116 družin. Zadruga Je v zadnjih le-tih zgradila že 744 atanovanj. Te je v resnici zadružno podjetje, ki ga kontrolirajo stanovalci.
Uprava je 1. februarja znižala stanarino v skoro vseh poslopjih. To je že tretja redukcija odkar traja depresija, kljub temu beleži zadruga lepe uspehe.
Novo bombno letale
Dayton, O. — Poročilo se glasi, da ameriška armada dele poskuse z novim bombnim letalom. To letalo razvijz brzino dvesto milj na uro, kar je rekordna brzina za letala tega tipa. Opremljeno bo s težkimi bombami In strojnimi puškami.
(Nadaljevanje S S. strani.)
kajoč izhoda is te miserije, toda še jutri bo krenilo z odločnostjo in silo po novi poti proti zmagi, po poti aociallzm**.
To ameriško, politično še ne-, zrelo ljudstvo Je pričelo spoznavati neizmerne krivice, ki se mu godijo:
Ko živi v najbogatejši deželi na svetu, pa mora trpeti pomanjkanje in se mučiti s strašnimi skrbmi za obstanek.
Ko ima vso moč v rokah, pa mora gledati, kako razpolaga mala skupina vladajočih lopovov s vsemi temi neizmernimi bogastvi, katere je vatvarila njegova marljiva roka.
Ko vidi, kako po temu Ijudat-vu izvoljena vlada meče milijarde v naročje male akupine ljudi, kateri so odgovorni za te razmere in odklanja vsako pomoč širšim ljudskim masam.
Da, prišel bo čas, ko bo tudi ameriško delavstvo spoznalo resnico in stopilo v boj za svoje svete pravice.
Prišel bo dan, ko bo veČina delovnega ljudstva . spoznala vso neizmerno nesmiselnost blazne-ga oboroževanja, ko se izdaja neštete milijarde za morilna orožja, za armade, katere imajo samo en namen, tla branijo interese vladajočih, da ae morijo med-neboj za nove trge raznih kapitalističnih roparjev, za nove vire še ogromnejših bogastev, ln za podjarmljčnja slabejšlh narodov.
Ko bo prišel ta veliki dan spoznanja, takrat se bodo dvignile tudi proletarske žene vseh dežel ln ne bodo več dopustile, da bl ae njihove v mukah ln trpljenju rojene sinove gnalo v klavnice krvoločnega kapitalizma. Takrat bodo te proletarake žene spoznale, da so one v prvi vrsti u-pravičene do dobrot, ki jih nudi življenje, ne pa »amo peščica članic parazitske tolpe, ki iztiska svoje neizmerno bogastvo is krvi in solz onih, kateri s svojimi žuljavlml rokavi ustvarjajo vsa bogastva.
Da, bliža* se ča* rešitve, vi trpini, vi ponižani i* zatirani, toda zvršitl moramo še veliko delo, delo razširjenja splošne socialistične izobrazbe, vzbujenja razredne zavednosti med Šlro-kimi ljudskimi masami, da bo končno premagana tema, da bodo premagani stsrl predsodki, katere nam je ubila v glavo nazadnjaška šola, obenem z nazadnjaškimi časopisml, vera in vsi plačani, sladkobesednl zavajale! ljudstva.
In če hočete pomagati pri tem težkem dehi, Če hočete povspešl-tl prihod novega Čaaa, časa svobodo in solnca za vae, tedaj sa pridružite tej mednarodni armadi proletarlata ln glasujte na volilni dan sa svoj razred, za sebe tn za svoje otroke, da vsaj nje rešite iz krempljev zetlreicev, da jim nekoč zapuatlte sadove vašega dela, novo. boljšo človeško druAbo, v kateri bo vladala pravica, v kateri bo aljalo solnce svobode ln sreče.- flportak.
Otvoritveno alsvjo
Glrsrd, O—V par dneh bodo dokončsli delo v S. MT D. naši umetniki-pfeakarji ln sllksrfl Iz Cleveland^; Ukar, Plut ln Pln-tar. Dovršili so krasno doto, kl jih samo hvali. Uhko smo ponosni nsnje. Zato jih priporočam naaelblnam. Ako Imate kakšna dela Navojih narodnih domovih alf f svojih hišsh, obrnite se nanje to boste zadovoljni z delom, kl ga izvršijo ti možje.
v imenu S. N. D.,
velikega uspeha, da je lahko naselbina ponosna na to prenovljeno delo v našem narodnem hramu.
Da bo delo bolj častno otvor-jeno na 26. maroa ob 7:J10 zvečer, smo povabili igralce iz Bes-semerja, Pa., ki nam bodo podali krasen program za ta večer. Igralci so vsi člani društva Krim S. N. P. J. Na programu bodo komični prizori, burke, petje. Štirinajstletno dekle bo Uvajalo krasne komade na piano-harmonlko. Nastopile bodo tudi naše ljubke deklice, hčerke Joe Turka, ki bodo zapele naše narodne pesmi.
Rojaki iz Girarda in okolice, ne zamudite tega krasnega veče-
ra, ki bo v veaelje vsem. Po programu bo prosta zabava ln ples. Tudi pirhl bodo na raspo-lago. Pridite vsi, vam ne bo žal.
John Dolclc.
Veselica dao 26. marca Cleveland, O.—Dne 26. marca
priredi klub št. 27 pleano veselico v spodnji dvorani SND. Ne zamudite tega večera, kajti zagotavlja sd nam veliko zabave. Pripravljenih je tudi nekaj na-
{radza najboljše plesalce valČ-a. Igral bo dobro poznan Bar-blčev orkester. Vstopnina j« samo 25c. Ženske, pridite! NI treba misliti, da morate biti samo doma. Pridite in zabavajte se vsaj par ur, saj skrb in žalost vam itak ne bosta ušle. ■Na svidenje v soboto!
Milka Babnlk.
rt ,	mbs.—
noče videti smeti v svojem očesu. tor v zaostalih zakonih, na katere se naslanjajo uredb« njegovega kraljestva — bo isti konec ter isti .zaključek.
Zato bo ostal vzrok ln odgovornost na njegovih ramah, ker kljub vsej svoji premoči ne bo mogel isbrisati madeža, največjega madeža sedaj nega časa. madeža, ki v senci zakonov skriva pod svojo perut: zločine, korupcijo, ter na ljudski slabosti gradi svoje gradove in pri tem žanje svetovni sloves. Mlado ln moderno dela vat vo v Ameriki pa Ima v tem Isgredu najglasnejši dokaz, ki bo slušil delavstvu, ter govoril v večji meri kakor najglasnejše njegove "lise".
Demonstracija pred Fordovo tovarno je drugo poglavje v zgodovini Amerike.
J. Kovackh.
Obenem Iskreno 1 podporni hkor tudi atom, dr sts dsll s zastor t*
Pohod prod Fordovo tovarno
Vlrginla. Mich. — Citali urno, da je Ford oklenil izdati poslednji cent, kl ga ima, sa večjo u-poslltev ln nekaj dni potem o močni demonstraciji brezposelnih, ki ao\ napravili pohod pred njegovo tovarno, da ga opomnijo, da Čimprej uroanlčl svoje deklaracije ter zaposli več brezposelnih, so ae dogodili nepričakovani isgredl, kl so zahtevali življenja štirih mladih delavfov. Čeprav je ta novica ravno tako važna kakor ugrabitev Lindber-govega otroka, ni prejela ogromne publlcltote, kl pride kadar pride čas.
Pred pohodom se nf nlkdo smenll zs brezposelne, po demonstraciji pa so se potrudili odkriti vzrok, ksteri je povzročil izgred ln svračajo vso odgovornost na pohodnike. To je tehnika Fordovega izvajanji, ki se šopiri na stupidnlh zakonih svete privatne prosperltete. Ne, to pot nI Fordova družba rabila slavne Henrljove- pameti, ker, ako bl se pamet rabila, bi ne prišlo do Isgredov no do demonstracije. Ničesar so ni storilo sa preprečenjo Izgreda, le opazovali so bitko, so sedaj isgovanjajo, da ao pohodnikl zakrivili izgred, zato so oni odgovorni sa umor. In takoj po bitki so se sačele širiti novice, da bodo oblasti iska le tista, ki so zakrivili pohod, da na nje svale odgovornost ubitih delavoev.
Lepa doslednost ss HonryJs,
E" sljs pokojnega Edisona eljs delsvsks plasti, ft tem kom Js Fordova iskrenost odkrita ter dokasana. Vsa pre-Isksvs ns bodo ničesar opraviči-Is, iboprai Henry zaposli v«e svoje nsjbolJŠs možgans ter vse svoje bogsstvo, ns bo mogel iz-bsgnlti odgovornosti IsgubtJsnih življenj, no bo mogel Izbegnitl dejstvu, kl govori sass, govori zs vss delavski sloj, dejstvo, d»i
Idetfje dobra
Ellaabetb, N. J.—Ideja, kl jo je sprožil br. Alesh o ustanovitvi farmarske kolonije nekje v državi Te*ea v dolini Kio Gran-de, je zelo dobra ln Je vredno, da se razpravlja o tem kortatnem problemu. (Citatelji naj oproste sestavljenemu dopisu, ker nisem vešban pisati dobro v slovenskem jeziku, ker nisem nikdar pohajal slovensko šole.)
Kako naj pričnemo a tem delom? Zakaj nismo prej kaj alič-nega sprožili, tedaj ko smo še imeli nekoliko denarja? Ko so bili boljši Časj, se nismo zanimali za to, sedaj ko pa smo vsi več ali manj izčrpani v denarju in na zdravju, sa pa zanimamo sa boljše življenje na kmetiji. Mislim, da to Je človeška natura, da se človek takrat zaveda in misli na svojo boljšo bodočaoat, ko mu gre tr<Ja, Tedaj bl rad kaj koristnega napravil, pa ni sredstev za izpolnitev želje,
N« rečem, da niso Slovenci zmožni, da bi se uresničilo njlho-ve idejo, rečem pa to. da kadar gre za skupno delo pted našim narodom, da nismo zadosti slož nI. Ml smo preveč "Independ-ent" ter tudi sebični ln navošč IJlvi. Vsak narod se bolj rasume med seboj kot pa mi. Slovenec še vodno mlsM, *da se mora ogibati Slovenca, če ne, bo "osleparjen." To Je edini vzrok, da je naš na rod sadaj v delu, katero sahteva skupnosti in kooperacije.
Vsllc vsem našim napakam se bo morda dobilo dvajset ali pet deaet oseb med nsšim narodom, da bodo pričeli s omenjeno Idejo, in upam, da se bo uresničila. Namen je dober, sedaj pa Je treba kniistniktiviicgi; delovanja.
Anton Turk.
organizacijam, kali slovanskim li-in trgovcem, ki oglsse na naš novi omogli do tako
aflrn vsem nsšim H«nry Fofd ni več prijatelj Edi-
sonov, da ni več prijatelj deiav stva, ar,pek prijatelj sedajnoga sistema, kl alepo ignorira ljud ske potrebe, pomanj kanje povzročeno po tem sistemu, ter da
Ttemogar aem ln nisem"
Cleveland. 0^-4CaJ vem o u ni j I United Mine Workers of A merica? Ven(, da si je njen vodja John J. Lewls snal tako ure* dltl pravila, de si sam lahko poviša plačo, In to Jo tudi storit. Povišal si Je plačo od $6,000 na $12,000 letno, dočlm so rudarjem plače trgali. Poleg tega še dobiva "darila" In sa otroške, kar mu prinaša tisočake.
Vem tudi, da Je l^u boss prednednlka American Fedora-tlon of Lgbor Greena, In da Je on tudi Jako vplivna oseba v A, F. of L. Nazadnjak v delavski politiki In zgrešen delavski vodja. S prejšnjimi vodji Je kompromisno barantal, da je prUIHI svojega prednika na reslgnacljo.
Uwla Je avtoratlšen reakcionarni voditelj rudarska organl-ssclje. Pod njegovim vodstvom je Članstvo jako nazadovalo. To pa tudi radi tega, ker olje mnogih slučajih nedomeatuje premog ln pridobivanja premoga Je /.mehanizirano, ds a# rab airaje BHto prsmogsrjsv. Salo so dsls samo po dva ln tri dni Raba elektrik« Js tudi slo sa rudarje. kakor depresija, kar mnoge Industrij podiva ln ns*rabijo premoga.
Vem. da je splošno Članstvo proti Lewisu in njegovim pomočnikom. ki so uposleni kot "organizatorji" in vločojo dobre plače iz unijske blagajne na račun rudarjev in da so to le velike pike lA>wisove politične mašlne. Od-cnr je na krmilu, si je zgrsdil ak stroj, da ga članstvo nI moglo kar tako lahko vreči a prestola. Ampak, če so Spanci vrgli Alfonza, zakaj ne bi rudarji Le-vvisa in si ohranili unijo? Ali je jo kaj smešnega? Seveda bi delavci in rudarji morali biti or-raniziranl tudi ]»olitlčno, pa bi šlo loije.
■l<cwle seveda ne mara zgubiti svoje moči, zato tudi vara rudar-|in unijske uradnike ter se Hruži z operatorji. Clanatva je comAj 150.000, njegova poročila >a še vedno kažejo 400,000, da ako Jahko kontrolira konvencije Ameriške delavske federacije ln seveda tudi Greena.
To je Lewla, predsednik United Mine Workers of America, ki bl rajši upropastll to unijo, kot na se odstranil ln JI dal no-vo življenje.
Kako ga odstraniti? AH bi ga kričavi nasprotniki kot so naši komunisti? Ne t Pač pa bl ga, če se bl kdo našel med člani "rank and f!k>," kl bl bil zmoden rabiti boljši trlck kot ga zna John J. /OWla. Kadar Je človek sastrup-Jen, potem se mora rabiti protl-strup za sdravljenje.
Povdarjam pa še enkrat, da je boljša vsaka unija kot broz uni-le. To vem iz lastnih iskušenj. ■A1I aem bil kdaj premogar? Bil sem ln nisem bil ter niaem. Kakor vzamete. V premogorovih sem bil menda šeatkrat, tudi v trboveljskem, ko som bil komaj 14» in sle. i sa "wasser plnča." Prejemal sem eno krono ln 4 vinarjev za 6 ur. Nosil aem vodo rudarjem na "ansarJuM. In sloer v "bankah." Ko som bil 16, sem "laufal" v Hrastniku a meseco od •Vbthta" na "Štrlc" za eno kro-no »0 vinarjev. V Penni som poskusil 4-krgft po 3, 6 ln 8 mese-oev ln enkrat 6 tednov v Fricko-vem neunljskem rovu, v Leckro-nu, Pa., som opravljal day-work. In tako tudi vem, da Je boljša vsaka unija kot nobena unija.
Ampak rudar le nisem bil, ker odkar sem bil v Trbovljah, si nisem več želel biti. Prej pa, ko sem prišel v Trbovlje, sem si pa želel, da bl prišel domov na kmeta, so "fajn postavil" s žamet-nlm lajbčem, hlače s zelenimi portaml, verižico s velikimi to-larji, sajčjlm klobukom In krivcem. Ampak sa eno krono ln 4 vinarje sem si komaj kupil "fundšterc" pa črno kavo. Ko Jo prišla "calenja," som Jo popihat v Zagorje k glažarjom, kjor sem dobival po U kron na m«-Moo in hrano. Takrat sem sgu-bll veaelje do premogarstva. e e e
Odkar so okttoirall naši de-MŠMtt $ MN*mfrm*tno hI-■■■ Kitajec,
~ »i,
ladja (v ozadju) v šsngsjski laki aa
i	j
. b » • ,

šo, delajo, kot Jo rekel ■ ko ga Je najela Vandarblltovks dopoldne, ds Ji bo prsi obleko, popoldne ps Js žs bil odpuščen. Ilajll, fsjfl- haJII, fajll blred— fired. Tudi demokrat Miller "fajra" republikance ln "hajra" demokrate, In no prizanese še oslo ubogim ženskem, ki so vdove, i ms j o otroke »n edino njih delo Je bilo: čistiti pod v mestni hiši, Public svdltorlju Itd.
Kakor sem pisal pred volitvami, da bo le ona ganga ven, druga pa noter, ss sedaj dogaja, ker nI progrsma In nI principov. To Itiso republikanci ali demokrat-je. To so U "job polltlšnl." Voli zame, pa ti dam delo.
Pri naši metropolakl vojni J« vedno kaos, kakor pri Japoncih ln Kitajcih, Kdo dobi? Nlhčet "Naši" navadno zgubijo tukaj in tam. RoJ»*J n*«
tajo muplcljo, s katero nekateri uredniki streljajo kozle.
As eno politično delo Je nssta-to za Demokrate. Komisija okrajne J«4e v Clevelsndu Jo pronaAla, da je v J»čl vs*> polno ščurkov . Nastalo Je vprašanje, kako Jih odpraviti? Priporočam, da kupijo kladiva, najamejo demokrat« ln ščurki bodo pokončani.
Frank llarblč.
IJ0TNK A UREDNIŠTVA
W«st Allls, Wis., M. P,—Ako ae opirate na vsst v Prosveti s das 6. marea, tsdaj vsš brat nt I . Nesreča je bila v dru-kraj.
Naročite Mladinski IM,

Ivan JoiUt+.
V DOLINI 1ZGUBUENC

Noč je ie biU tedaj in fanU sU ee napotila proti dvojemu prenočišču. Spotoma je Mate zaupal Albertu, da meni, da ju to noč ne bodo »prejeli v "Zatočišče revnih", ker Um ne dajo nikomur prenočišča več kot tri noči zaporedoma. Albert ae je uetrašil. češ, kam bosta šla potem, ako ju bodo zapodili ven.
"V Kostilno ne moreva, ker imava premalo denarja. Eh, ae bova ie kam »Uanlla, kar me-
ni prepusti to stvar."
V	prenočišču ao jima odprli vrata nazven. "Predpisi-. . je dejal jetični fospod, ki je stanoval v prvem nadstropju v lepih sobah. •
"Kam zdaj V	M E L1
"Kam?" Mate je malo pomislil. "Veš, kje bi lahko spala? V fostilnl »Pri levu". Seveda nt- na posteljah, temveč na klopeh v gostilniški nobi. Dva dinarja za osebo. Ni mnogo — če človek nI suh. Seve, čakati je treba, dokler se gostje ne Izkldajo ven. Ti ugaja?"
Albert je prikimal z glavo.
"Zame boš seveda ti plačal, Albert, ker jaz sem suh kot poper," je opomnil Mate tovariša, ki ni ugovarjal. Saj Albert je bil celo vesel, da je našel nekoga, ki ga je vodil v velemest nem vrveiu, v katerem se sem ne bi mogel spoznati.
Gostilna "Pri levu" se nahaja v oddaljenem kotu predmestja in fanta sta imela pred seboj precej dolgo pot Tramvaj bi ju bil sicer naglo pripeljal tja, toda to stane denarji* tega je bilo malo. Sicer pe sta Imela oba mlade noge.
Pot ju je vodila po aljajno razsvetljenih uli-csh, mimo leaketajočih se Izlotb raznih trgovin, mimo razkošnih hotelov, toplih kavarn ln restavracij in tudi mimo ponosnega gledališča, v katero so baš vrele množice elegantno oblečenih gospodov in dam.
Pred gledališčem se j« Albert nehote ustavil ln nekaj trenutkov nemo atrmel v ta kras ln eleganco pred seboj. Kaj takega nI še videl. Iz krasnih avtomobilov so stopale elegantne gospe, ena lepša od druge, ta ponosnejša od one; dame so spremljali gospodje, takisto elegantni, z edino razliko (ki jo je bil opazil Albert), da so bili v obraz bolj izpiti od svojih spremljevalk. Sempatja je opazil Albert skromnejše oblečenega človeka, ki je ponižno sledil bahavi gospodi v hram umetnosti; to so bili mali ljudje, ki jim iivljenje nI troeilo cvetja pod noge ln ki ao si morda od ust odtrgali tiste dinarje sa vstopnico, da bi njihove, po lepoti hrepeneče duše dobile mak) hrane.
"Mate, kaj pa je Um notri?" je z očmi po-kazal Albert na ponosno poslopje.
"Gledališče. Operno gledališče. Notri igra-jo In pojejo."
"Mora biti lepo notri?"
"Lepo. Prelepo za naz. To je za gospodo, ki Ima preveč denarja in nič dela. Za naz to nI."
"Prelepo. . . nI za nas . . . Zakaj?"
Mate se je skoro vznejevoljll.
"Zakaj, zakaj?! NI za nas, pa Je t Ker smo berači! Nemanlči I ln gledališče sUne denar, ln tudi oblečen moraš biti. Človek ... Tl bi *e lahko šel, ker ai še oblečen kot človek, Jas ne bi amel v teh capah noter. Pa če bi ti šel, bi jutri zopet stradal, da bi veter lahko žvižgal skozi tebe. Tako J«."
Albert Je molčal, toda tisti "sekaj?" mu je dalje vrUl po možganih sa odgovorom, ki ga pa nI našel.
V	zakajenem ln zaamrajenem proatoru gostilne "Pri levu" je bilo še precej gostov, ki pa so bili večinoma njune aorte ln Mate je brž potolažil Alberta, češ, ne bo jima treba dolgo
ŽIvaH, ki al jih |e človeštvo žeMe
Kdor prispe sedaj na 8v. Heleno, vidi dolgočasen skalovit otok . „.	M . _ .. .
in si km ne mora pred.Uvljati ko	N*f™0 P1^1-
čakati; tistih par krokarjev, ki krokajo v posebni sobi, se bodo kmalu rešili.
V sedla sU se k okrogli, še od vina politi mili. NaUkar ae ni zmenil za nju ln tudi stran ju ni gonlL Vedel je, kaj sU.
Mate si je naročil kozarček aUbega žganja ne Albertov račun — Albert ni'maral piti — Ur si zažgal ceneno cigareto najslabše vrste. Albert pa se je začel razgledavati po zakajenem prostoru.
Sami razcapani izgubljenci so se mu vrstili pred očmi iu op je bil v primeri z njimi pravcat gospod. Zanj pa ae niso kar nič zanimali. Enkrat, dvakrat ga je vaak ošinil z nebriinim pogledom, nato ao ae drug ze drugim potopili v mračno, topo zamišljfuost. Videlo se jim je na obrazih, da so te malone popolnoma otopeli ln da jim ni bilo več meri, kaj se dogaja okrog njih. Njihove obraze, mnogi med njimi ao bili še zelo mladi, so pačile grobe, skrivljene poteze in iz oči jim je strmelo mrko brezupje.
Alberta Je streslo. Kam Je zašel? Ali Je to še — iivljenje? Ali so to še ljudje? Ali le sence nekdanjih ljudi? In ali je to slika njegove usode?
Ne, ne! Njega ne sme doleteti Uko žalostna usoda. Službo si doM, potem bo rešen . . . Morda jutri, pojutrišnjem ...
Albertove oči so obvisele na razcapanem mladiču, ki je sedel na klopi ob sUni, na kaUri Je visela slika "Njegovega veličanstva", ki Je modro gledal na zamazano družbo obupancev pod seboj. Fant je moral biti mlajši od Alber-U, sej je bil njegov obraz še popolnoma otročje mehek ln nežen, bres gub ln zarez ln oči so se mu kljub revščini, v kateri je bil, še zmerom smejale. Albertu Je bilo, ko da Je našel izgubljen solnčnl žarek. VsUl Je ter se približal smehljsjočemu se mladiču, ki mu je odprto, zaupno gledal v oči.	v
"Kaj pa Je Ube zaneslo sem, prijatelj?"
"Kaj vem," se Je smehljal mali. "Oče me je dal učiti za krojača, pe sem ušel mojstru, ker me Je tepel in Jesti ml ni dal dosti."
"Zakaj pa ne greš domov k sUršem?"
"Ker bi me oče tepel..."	—
"Kako dolgo ie si Ukole — sam?"
"Jeseni sem ušel mojstru," je pojasnil še ne šestnajst let sUri Lojzek.
"de jeseni 1 Od česa pa iivlš? Kje se hraniš?"
"Danes tukaj, Jutri Um. Enkrat se najem pri frančiškanih, drugič pri kapucinih, včasih grem opoldne v "Ljudsko kuhinjo", semintja pa dobim kaj od dobrih ljudi . . ."
"Prosjači!" se je snreialo v možgane Albertu. 'Tako mlad, pa mora le prosjačiti . . . I Kaj bo z nJim .. . ?"
"Ti, Lojzek, če bi bil Jas s teboj, jaz bi piaal staršem, da bi me vseli domov."
"Nak, jaz le ne bom!" je odločno zanikal Lojttk. "Oče bi me tepel . . . kakor pretepa mamo . . . pijanec!"
Več se niaU utegnila pogovoriti, ker v gostilno je prišel policijski uradnik, da pregleda papirje revnih brasdomcev. Izgubljenci ao se sdramil! Iz svoje otopelosti ter sačell vleči is raztrganih žepov posvsljkane knjižice In dokumente. Vsi so imeli papirje v redu in strogi sluga zakona je z vaakim hitro opravil. Le pri Lojzku se je usUvil za dalj Časa ter ga meril s ostrim pogledom.
"Kaj se še vedno potepaš tod? Zakaj ne greš domov k sUršem?"
"Ker bi me oče tepel," mu je odkrito saupal UjMk.
S	(Pelje prihodaJH.)
vele raznov^nf ptioe, katerih meso in jajca ao zauHvall temo* šnjl prebivalci, ker drugih večjih živali na otoku nt bilo dobiti. Nekoč je r ladje, ki je stala v prisUnlšču, ušlo na kopno ne-
prekritega a prostranimi gozdo-\ I, ako ravno ga je še pred j»ar stoletji pokrivalo bujno troplč-no rastlinstvo, de veliko bolj nerazumljivo pa poatane človeku ko vidi, <la ae je U otok Uko iz-premenil samo radi koz.
Nekako pred štirimi atoietjl t o »e na tem otoku naselili Apan-ti. In ker Je tu primanjkovalo večjih nesalcev, so iz svoje domovin? pripeljali par kos. Tak-ist domačini niti slutili niso, kako opustošenje bodo napravili ti novi imjHirtIranci. Saj prvi kosji naseljenci so bili še prav domsč in krotek rod. a njih potom« i so se v prosti naravi tako razmnožili lir podivjali, da so v dveh atcletjih obšrll vse drevje Posušilo »e ie in ni več zra*l«» ns nove. In ko je kotam zmanjkslo hran?, ko je njih število zmanj-*alo. PreosUle t»a so ugonobili duma* In i, otok Sv. Helen«« .♦«• «»-
*Ui še do današnjega dm pu»t in doltff.čanen.
Ns otoku AncenNlon no v <U> času Nattoloonovega pregnanat-va naselili Angfcti. da bi bili ts-kij pri rrki, ako bi Napol«,n nameraval pobegniti t ©t* '.a Sv. Helene, kamor ao ga ponlah v firognsn.'tvo. Na otoku Aec«-n-t.on so v ogromnih množinah li-
ci tega niti opazili niao. Kmalu pa se je njih itevllo Uko pomnožilo, da je obetojala nevarnoet, da podgane uničijo ptičji zarod, ker tudi podganam ugajajo jajca in mehko meso mladičev. — Da preprečijo nevarnoet, ao naročili nekšj ducatov mačk in ae-daj se je pticam godilo še veliko slabše, ker novodošlecom je ptičje meso ugajalo veliko bolj kakor podganje. Mačke so sedaj delale še veliko večjo škodo kakor podgane. Domačini ao Jih pričeli pobijati in jih skoro po-polnoma zatrli, a množina ptičje tslege se ni nikdar več povzpele do Iste množine, kakoršna Je bila preje.
Nekako sllčno se Je dogodilo »a otoku Prockia. ki lešl v Neapeljskem zalivu. Velike množine faznem so se seredile na tem otoku in tja Je prav rad in pogostokrat zahajal takratfti neapolj-»ki kral na lov. Na otoku, kakor Povsod v Italiji, je bilo doati msčk, ki so salefovftlt fasene, kar je *elo jezilo kralja. Bal se je, da mu mačja zalita Iztrebi vae fazane in zato je zaukaaal, da mora z otoka izginiti vae kar je mačjega rodu.
Zfodilo se je po njegovi zepo vedi, a sedaj so se podgane teko
razplodiU«, da so prebivalci hoteli pobegniti s otoka. Sklical ao mlniaterakl svet, kateri je odrom na naaUle neprlllke dovolil uporabo mačk. NaaUlo je sopet ravnotežje; podgane so polagoma Izginile, in ako si je ka-tem mačka sa Izpremembo le še motno privoščila kakega fazana, ao prebivalci vsaj lahko prosto dihali.
Na vse ponesrečena pa Je bila akcija, a katero ao nameravali Avstralijo obljuditi a impor-tlranimi evropejskimi živalmi Ta Iskušnja uči, da naailna prešteva tujerodnih živali v druge dele sveU ne obrodi po želji.
V Avstralijo so pripeljali ne-kaj sajcev, da a tem nekoliko po-žlve tamkajšnjo favno In da ne U način preskrbe dobro in oe-no divjačino. V usodnih razmerah so se Uko razmnožili, da ao v nekaterih predelih morali prenehati s poljedelstvom.
Prav tako smolo se imeli s vrabcem, katerega ao pripeljali v Avstralijo, da jim bi uničeval goeenk e In črve. t veliko vnemo pa ae je raje lotil Ž1U In sadešev ter a tem napravil veliko več ško-de kakor koristi.
Da bi Angleži imeli tudi v tujini lovsko zabavo, ao al a seboj pripeljali evropako lisico ln ao u-pell. da ae bodo lahko posabevn-li s lisičjo gonjo. Prvotno jim je bilo premelo lisic. poaneJe pa so rasplaali nagrade za vsako ubito llakso. Samo mesto Vtctorija je y teku sedmih let odkupila m.
000 I laičnih M, a do sedaj je šef niso megli iztrebiti.	I
Zm poizkušnjo ao v Avstralijo pripeljali nekaj panjev evro-pejskih čebel, katere imajo, kakor jc vaem znamo — ieio. Domača avstralska čebeU ga nima. Sedaj je tujke ie izpodrinila domačo čebelo, kar je povzročilo višjo ceno medu. Domačini niso bili vajeni novega "bodeža" in ao raje puatili med v panju, kakor pe bi se dali opikati. ■V Novi Zelandiji ao podivjani evropski lovski psi uničili skoro vse sove in zemeljske papige; sovražnikov do aedaj niso imele ln so letale zelo nizko pri tleh. To jim je postalo usodno.
Prav teke alebe izkušnje ai je pridobila Južna Amerika in sicer argentinske provinca SanU Pe, ki ai je naročila evropskega poljskega zajca. Dolgouhec se je v novi domovini Uko dobro počutil, in se razpiodU v toliki meri, da je postal v pravo nadlogo. Se sedaj se ga morajo otepati.
Tudi Evrope ima sličnih slučajev. Spomniti se je potreba samo podgane "bizam", ki nem jasno dokazuje, kako nevarno je importirati tujerodne živali. V letu 1906 ao iz Kanada pripeljali v Cehoelovaško štiri pere podgane "Bizam", katero goje v A-merlkl radi kožuhovlne. V Evropi pa se jim je vsled toplega podnebja spečila dragocena ko-žuhovlne v navadno podganjo kožo. Radi Uke navadne kože se je ni izplačalo rediti v zaprtih prostorih in — izpustili so jo. Do ieU 1914 se je Uko razmnožila, da se je njih število samo v Češki cenilo na štirideset milijonov. Skoda, katero, napravlja se ne da pravilno oceniti, ker pokaže ae šele čez lete. Ta vodna podgana ee naseli ob potokih in rekah, izpodkopava betonske jeze in je Že porušila cele betonske zatvornice. Manjša ško^a, ki pa vseeno sega v stotisoče je, da u-ničuje ribji zarod Iz rak, in potokov, ob katerih se naseli. — Sedaj se je že tUdI naselila v Saški in Bavarski, t*A1	B. Ri
"Zftmljoder" v Tokiu
Zadnja potresna Jčktastrofa, ki je uničila večji del trgovskega japonskega glavnega mesU, je prisilila inženfrje k premišljevanju, kako preprečiti v bodoče slična razdejanja. Slučajno ao ugotovili, da jfc pri vseh iadnjlh potresih osUla nepoškodovana podzemska železnica v Tokiu, in to je dalo povttd k razmišljanju graditi hiše v globino in ne več v višino. Tako je nasUl projekt "semljodira", v katerega dolgotrajen obgtoj pa niao verovali. Sele dograjena sUvba je dvomljivce prisilila k molku.
Tudi ameriški sUvbenlki gradijo slične zemljodere, seveda v manjšem obsegu, a ne vsled potresov temveč vsled trdnejše podlage svojim neboderom. Ko pa so v zadnjem času sUvbišča doaegla neverjetno višino — saj plačujejo kvadratni meter sUv-bnega sveU po osem do deset tisoč dolsrjtv — nameravajo drajo plačan prostor doceU izkoristiti in bodo gradili svoje sUvbe vsaj polovico Uko globoko v semljo, kolikor jih gleda is nje.
Japonska podzemska sUvba Ima na povrhu le nisko nadstropje, v katerem so'nameščena dvigala, ogromni ventilatorj ln priprava za razzvetljavo. V zemlji Je is ždtsobetona zgrajenih pet in tridiftet nadatroplj. V sredini je navpičen rov, po katerem teče lift ln se hkrati uporablja sa ventilaeijo. Tudi vsako sUnovanje in! celo posamezna soba je opremljena z ventilatorjem. Ponoči s0 sobe in dvorane razsvetljene z elektriko, podnev pa • aolnčno svetloba V gor-
eo na poseben ogledala, da svetlobo ee-
njem na način posUv! projicirajo lo v najnižje
Prvotno jt bilo jnponako gradbeno nadaorstvo proti gradnji tega zemljodera ker ao nekateri atrokovnJUd trdili, da te aUnovenja v globini ne morajo biti nikdar Uk#tdrava, ker ven-tilacljake naprave ne bodo mogle nikdar doaeči enakovrednega prezračevanja 1 kakor tdprt* o-kno. Sedaj ao uvida* da je to prav lahko mogoč* In eo najslabši prostori vanj toliko ako celo ne bolj higienJtni. kakor sakot-na sU no vanj a i enim samim o-knom obrnjeno V tesno dvorišče.
* Ki.
Za kratek čas
Godbe v restavraciji
Dovolite, gospod kepelnik". se vljudno prikloni neki gost, "a-ii bi na mojo željo igrali kaj posebnega?" "Zelo rad!"
"Imenitno! Bodite tako ljubeznivi, pe igrajte Urok, dokler ne pojem."
a a a
Pogovor med prijateljica sna
'Tako, ti ai torej štela za model slovitemu slikarju T'
"Slika se imenuje "Kleopatra in kača."
"Nti, in kdo je bil* Kleopatra r V / * " e e e
Gost: "Veate, jas sem velik
prijatelj živali. Zato se mi kar
upira jestli tole zajčjo pečenko
Krčmar: "Kar mirno pojejte
— aaj je tudi on požrl mojega
kanarčka",	•
a a a
Pijana služkinja
"Janko," reče mlada iena vsa nesrečna svojemu možu," pojdi z menoj v kuhinjo. Naša Ana se mi zdi Uko čudne: pred prazno steklenico sedi, fe makaronov pa hoče splesti jopico r • a a
Varana Žene
"Moj mož me nepresUno vera z drugimi!" toži mlada gospa svoji prijateljici. "Zato sem ie začela dvomiti, ali so moji otroci sploh njegovi!"
a a a
ČETRTEK, 24. marca. *
Definicija *
"Papa, v časopisu sem bral f* sedo finančni genij. Kaj pa to?"	P Je
"To je človek, ki hitrej* „iu. ži denar, kakor ga more njeirovi. rodbina izdajati."	K *
"Možek, zdravnik mi je rekel, da moj jezik ni tak kakor sicer".
"Seveda — najbrž si ga pri preiskavi držala za zobmi!"
SPOMLAD JE TUKAJ! Sedaj je najboljši čaa sa iti na me v dotajem Michiganu. Tu je dobra zemlja in rante vae. Farme ae dobe po zmerni nizki ceni. Kdor resno mieli in želi pojasni In naj se obrne eeebno ali pa pi seno na: Geo. Raukar, Paw Paw, Mich.	(Adv.)
Čudovito^ prihodnja
ZDRAVILA
9 —nm
Mn«cl. ki m l«4o boto.ali ^ „ . . «1« mm rmšo Mm, koliko j* »Ur. ,,^" H m tmkkm **?+•• J*j*m bo u,
t JrZ.
., r . : Ui-— ia aoAiJiu lik u ^ U*mh to a^tei-o. uUr,« pu*!^^
vila. m vi TONIC m r
to sa mm
pridiU OMkn
■J« km>MM. Dr. KMmI'«. 4745 s,
l»4 An, SS W. sa a, »06 M.u.^r A«a.. »Ji nm ai- vn4 m 1*4S W Nonl, aTT
hl	'
aa)it<n«ga
— ALL UKHh *tr«. dan«. ^
«9*m4 in puaveti«^ 4745 g ^
a h o d, prehlad
radi mokrih nog
Tašča: 'To vam povem: če posUne moja hči vaša žena, pomeni to mojo smrt!" Snubač: "Velja!"
DR. J. P. K0TKICH
»M
Makri čevlji, mokro oblafilo ... ta jt nevarno! Varajte m prehladov a prsih. Oni teanobni, duil jivi občutek nalioda m daje olajšati... poakusite la hitri ia anootavni način—
Namaiitc na lahko praa a Sloan'« linimmtnm. Slomnorm zdravilna gor-kota ogrete kakor tolnina svetloba. Odganja bol. OUjia nahod. Rabi M ▼ 13 miljonih družin. Kupite tvtfr ■tafclanico ia dan—. IV.
SLOAN'S Liniment
Ad No. 108 S lov ene?
PkoM Div«rm«y 4131 Ponluj« nn twn nišlcfu tk# ensjtt
LiiiWi
De
nazaj
in
TRETJI $17 J
RAZRED 111
Modama odobnoat... Na-prekoaljiva aluiba .. . Ts-adehrtja Is Nee Yorka . . . Prlpravae la
Hamburg* American
itt
n.
NAROČITE SI DNEVMKUST PROSVETfl
Pe aklapa t. redae koavaadle ae aedaj lshko aaročl aa list ProaaaU la prUtaia aden, dva aU tri Claae ia mm dratina tar ts eatga aariara k «sH naročnini. Ust Proaveta atana ss vse anako. ss ilsae aU načlane $6.00 u eno letno naročnina. Kar ps člani ia pla&)o pri aasesunta $1.20 ss tedaik, ae Ji« ta prišteje k naročnini. Mi pitfUjamo enefa, dva ali tri Oasa U ena dndttne k eni naročnini. Torej sedaj al vsroka, reči, da Je iiat pra^ drag ss člane S. N. P. J. List Proeveta Je vaia laatalna ia gaM Jt akoro t vsaki dmžlnl nskda. U bi rad Html list vsak daa. Torej aadaj tsude priliko, da sa tadl VI naročite na dnevnik ProsraU. Cena Ustu PreavaU Ja:
Za Zdrai. države la Kasado $6.00 Za Clearo la Ckleaga JS.-.....9TJI
1 ttdn*k la..............iN	1 tedaik la»«£«»«.........SJt
Iipolnlta spodnji kopan, priložite patrebno vsoto dansrja ali Maaer Order t pisarn in si naročita Proaveto, list, ki Jo vaša lastnina.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti Osn SNPJ, ali če se proeell proč od družine in bo sehteval sam dvoj Ust tednik, bodi moral tisti član is jlotične družine, ki je *ko »kupno naročena ns dnevnik Prosveto, to takoj nasnaaiti upravniltv« lista, la obenem doplačati dotično vsoto listu Proeveta. Ako tega ne store, tedaj mora uprsvniitvo iniieti datum sa to vsoto naročnika.	v	V-
PB08VETA, SNPJ, 2667 So. Lavradale Ave^ Chlcago, IU Priloženo pošiljam naročalao sa Ust ProeveU veoto
Ime___________________________—................G. draltva It-
Naalor------
.ČL društva it
TELEFON ROCKWELL 4904
TISKARNA S. N. P. J.
SPREJEMA VSA
to <
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Hd. e
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO fikNJU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
^ V h Vm pojaanila daje fodet^ro tiskarne
nnijako delo prrs vrsU
Pilite po tnformaetje na naalo? i
S. No P. J. PRINTERY
2667« So. UvaM A\ CHICAGO, ILL.
TAM 8E DOBE NA ŽEUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA