Nekaj dobrih svetov za uspešno učenje Potekel je prijetni čas oddiha, minile so velike počitke. Zopet nastopi resna doba napornega dela, zopet se polnijo šolski prostori. Koristnejše slike vam zdaj ne more ,,Vrtec" sta-viti pred oči, kakor če vam prijavi sliko pridnega dijaka in še dostavi nekoliko dobrih svetov, kako naj bi vsak učenec izpolnjeval svoje stanovske dolžnosti. 1. Uči se rad inzveseljem! Sicer se splošno povdarja, da je prvi pogoj pri učenju bistra glavica; a iz-kušnja nam izpričuje, da je za uspešno učenje enako ali pa še bolj treba dobrega srca, odločne volje. Mnogo ljudi, ki so imeli ,,bistro glavico", je ostalo v nevednosti, ker se niso hoteli učiti; drugi pa so se povspeli do velike učenosti, dasi niso bili posebno nadarjeni, ker so se učili z veliko vnemo in pridnostjo. Hvala Bogu, da nam je ukaželjnost že kolikortoliko prirojena. Človeka veseli, če izvč kaj novega, in čimbolj se množi zaklad njegove učenosti, tembolj raste njegova ukaželjnost. A lenoba je Ie pregostokrat kriva, da se zanemarja in čimdalje bolj izgublja ta lepa prednost, — ukaželjnost, in se vsled tega opušča učenje. Zato se dobri učitelji zelo prizadevajo, da bi pri učencih vzbudili zanimanje in veselje za učenje. A tudi učenci sami naj v sebi vzbujajo in netijo ukaželjnost. V to svrho naj večkrat pomislijo, da je to njih stanovska dolžnost in da je greh, ako zanemarjajo učenje naj; — 168 — gostokrat premišljajo, koliko korist donaša obširna učenost, koliko škodo . pa provzroča zlasti v sedanjih časih nevednost; nikar naj ne pozabijo, koliko veselje napravljajo Ijubim staršem in predstojnikom z vrlim naprc-dovanjem v šoli; osobito pa naj čestokrat Bogu in nebeški Kraljici daru-jejo oni trud, ki jim ga prizadeva učenje. Sploh pa tudi tukaj velja fran-coski pregovor: L'apetit vient cn mangcant" (slast prihaja takrat, ko že jemo.) Tudi učenje nas bo tembolj veselilo, čimveč se učimo in naučimo. 3 2. Uči se pametno! Učenje je lahko dvojno: dobesedno alij pa lc prosto — po vsebini. Največkrat se nam je učiti prosto, to je tako, da se ne vežemo strogo na učiteljeve besede ali na besede učne knjig-e, marveč da s svojimi (različnimi) besedami znamo povedati, kar smo se naučili. Napačno pa bi bilo, ko bi popolnoma zanemarjali dobesedno j ali doslovno učenje (memoriranje), ker je v življenju večkrat potrebno, da j si kaj zapomnimo ,,od besede do besede", in ker nam spomin boljša in 1 utrjuje tako učenje. - 169 — Oboje učenje mora biti pametno, t. j. najprej moramo prav razumeti lo, kar si hočemo obdržati v glavi. V to svrho je treba, da učenec zelo pazno posluša učiteljevo razlago in si natanko ogleda, kar se tnu pokaže ali pa narišc na tablo. Tudi sam naj pridno opazuje razne predmete v naravi, ali v zbirkah in muzejih, ali na dobrih slikah. Glej, kako naš pridni dijak zamišljeno pregleduje knjigo s slikami. Kdor gleda pri učenju le na besede, ne pa na reč samo, se bode težko naučil, a tudi hitro pozabil. Zlasti pri memoriranju je treba paziti na to. Res, da si je tu treba zapomniti vrsto besedi; a to se bo tem lože zgodilo in bo tudi gotovejše in dije ostalo v spominu, ako obenem tudi razum veže besede z rečmi ali dogodki. Nihče naj torej pri učenju ne posnema »ministrantov", ki se morajo naučiti stavkov, katerih ne razumejo, zato, ker ne morejo drugače. 3. Uči se temeljito! Nikjer se tako rada ne kaznuje površnost, kakor pri učenju. Tu nastane namreč dvojna ali cela trojna škoda. Ako se naučiš kaj le površno, takorekoč mimogrede, boš v kratkem pozabil. Po-samni učni predmeti se navadno tako poučujejo, da se polagoma postopa od znanega do neznanega in da so poznejši oddelki odvisni od poprej-šnjih: torej ne more razumeti zadnjih, kdor se ni naučil pričetnih. Posa-mezne vede so kakor lepo zgrajeno poslopje. Ako so pri poslopju slabo vloženi spodnji in temeljni kameni, se nikdar ne more zgraditi visoko in trdno poslopje. Enako je tudi pri učenju. Kdor se ni temeljito naučil za-četnih reči, ne bo mogel zmagovati višjih naukov. S takim polovičarskim učenjem se pa tudi oškodujejo dušne moči: spomin se ne utrjuje, razum se ne bistri, iantazija se ne poživlja. Proč torej z vsem polovičarstvom! 4. Uči se redno! Menda ni nikjer tako zelo potreben pravi red kakor pri učenju, in sicer v mnogih ozirih. Poglavitni del dneva je že itak urejen po šolskih odredbah; a tudi drugi čas si moraš vestno izkoristiti; na vsak način se moraš privaditi zgodnjega vstajanja, ker zjutranji čas najbolj ugaja učenju, — ,,rana ura, zlata ura". Razvrsti si predmete tako, da se naučiš najprej onih, katere ti naklada šolska dolžnost, ne odlagaj jih tudi takrat, ko bi ti bili nepovoljni. Za prostovoljne predmetc pa porabljaj le preostali — prosti čas, a tudi izmed prostovoljnih predmetov odbiraj najprej take, ki donašajo več koristi. Posebej si pa zapomni to-le pravilo: Ne uči se pre-dolgo istega predmeta, zlasti če zahteva večjega napora, marveč modro menjavaj težje predmete z lažjimi; nekaj časa se bavi z rečmi, pri katerih se trudi zlasti spomin, nekaj časa s takimi, pri katerih deluje posebno razum, potlej spet z onitni, pri katerih ima važno vlogo fantazija itd. Saj tudi kmet ne seje vedno enakega zrnja na is(o njivo, marveč menjava setev; in tudi v telesni hrani, pravijo, je dobro menjavati. ¦ - 5. Ponavljaj, ponavljaj! Pozabljivost je učenju največja sovraž-nica. Ne premaga je pa nobeno drugo orožje nego pridno ponavljanje. Že takrat, ko se prvikrat učiš kako reč, si ]o izkušaj globoko utisniti z opeto-vanim ponavljanjem. Pozneje, ko si se že naučil kaj več, ponavljaj skupno, primerjaj posamezne oddelke med seboj, imej jasen pregled celote: pa — 170 - tudi posameznosti čestokrat ponavljaj. ,,Repetitio est mater studi-orum" — Ponavljanje je tnati učenja. 6. Moli in delaj! Ta pregovor bi želel videti zapisan vsepovsod, kjer si naša Ijuba mladina glavo bcli z učenjem: v šoli, v domači učni so-bici, na knjigah, na zvezkih itd. Kakor namreč nobeno delo nima pravega uspeha brcz blagoslova iz nebes, ga tudi učenje ne more imeti brez božje pomoči. Vsak dan torej željno prosi nebeškega blagoslova svojemu učenju. Pogosto pa tudi daruj z dobrim namenom svoj trud Bogu in presv. devici. Mariji, da tvojih vrlih uspehov ne bodo zapisovali samo učitelji in profe-sorji v svoje kataloge, marveč da bo mogel tudi tvoj angel varih zapisovati. (voje vsakdanje zasluge v knjigo življenja! Internus