Vpliv zaslonskih tehnologij na učenje in šolsko delo Ana Vogrin, profesorica sociologije in pedagogike, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor Porast in vsakodnevna uporaba novodobnih tehnologij in spleta med otroki in mladostniki med drugim vse bolj odpirata tudi vprašanja, povezana s problematično ali škodljivo (upo)rabo le-teh. Strokovnjaki z različnih področij opažajo in opozarjajo na celo vrsto negativnih stranskih učinkov, ki jih prinaša digitalna informacijska tehnologija. Slednje je še posebej pomembno za šolski prostor, saj se s posledicami prekomerne rabe zaslonov na učenje in šolsko delo dnevno srečujemo tudi v šolski svetovalni službi. Namen pričujočega prispevka je pregledno predstaviti spoznanja različnih strokovnjakov in osvetliti ter opozoriti na škodljive posledice, ki jih (lahko) ima raba zaslonskih tehnologij na kognitivni razvoj otrok in mladostnikov in posledično na učenje in šolsko delo. Ključne besede: zaslonski mediji, kognitivni ra- cija in osamljenost v družabnih stikih ter zasvoje- zvoj, učenje, šolsko delo nost –, ki jih lahko ima prekomerna raba zaslon- ske tehnologije pri generacijah, ki odraščajo ob UVOD računalnikih, tablicah in pametnih telefonih. Novodobne digitalne tehnologije in svetovni splet vedno bolj postajajo del našega vsakdanji- Na problematiko škodljive uporabe zaslonske ka in posegajo na vsa področja našega življenja. tehnologije sem postala pozorna ob vodenju Otroci se zadnji dve desetletji rojevajo v tehnolo- delavnic učenja v prvih letnikih srednješolskega ško povsem drugače urejeno okolje, kot s(m)o ga izobraževanja, kjer so dijaki in dijakinje izposta- poznale generacije pred njimi. Od rojstva dalje so vljali, da jim največji izziv oz. težavo pri učenju in potopljeni v digitalni svet. Starši pogosto že do- šolskem delu predstavlja, kako »odložiti« pametni jenčke posadijo pred televizor ali tablični raču- telefon. To se je večini dijakov in dijakinj zdelo ne- nalnik ter z navdušenjem opazujejo svoje malč- izvedljivo, kljub lastnemu zavedanju, da naprava ke, kako s prstki drsijo po zaslonu, si sami izbirajo negativno vpliva na njihovo delo. Poročali so tudi televizijske programe ali si na YouTube-u samo- o težavah s koncentracijo, upadom pozornosti in stojno predvajajo posnetke in igrajo igrice – in vse težavo pri pomnjenju snovi. S podobnimi učnimi to tudi po več ur na dan (Spitzer 2021). Povprečna težavami in ostalimi posledicami prekomerne starost, pri kateri malčki začnejo uporabljati di- rabe digitalne tehnologije dijakov in dijakinj sem gitalne medije, se je v preteklih letih dramatično se kot svetovalna delavka srečevala tudi pri indivi- znižala, medtem ko se je čas, ki ga vsakodnevno dualnih obravnavah. preživijo s temi mediji, na drugi strani prav tako dramatično podaljšal. Pregled različne strokovne literature domačih in tujih avtorjev s področja novodobnih tehnologij Po nekaterih podatkih otroci in mladostniki preži- in posledic prekomerne uporabe le-teh na mi- vijo z digitalnimi mediji več časa kakor v šoli1 (Spi- šljenje, čustvovanje in delovanje mladostnikov tzer 2016). Številni strokovnjaki z različnih področij mi je dal širši vpogled v učne in duševne težave (Maté in Neufeld 2019, Palmer 2007, Taylor 2015, dijakov in dijakinj, s katerimi sem sodelovala. V Spitzer 2016 idr.) opažajo in opozarjajo na nega- prispevku tako pregledno predstavim spoznanja tivne posledice – motnje v koncentraciji, pomanj- o škodljivih posledicah prekomerne uporabe di- kanje pozornosti, govorne in učne motnje, stres, gitalne informacijske tehnologije na kognitivni anksiozna in depresivna stanja, upad zmožnosti razvoj otrok in mladostnikov ter posledično na empatije in vse večjo nagnjenost k nasilju, izola- učenje in šolsko delo. 1 Po rezultatih reprezentativne študije, opravljene februarja in marca 2015 v ZDA z 2658 udeleženci, starimi od 8 do 18 let, so otroci med 8. in 12. letom zaslonske medije uporabljali povprečno 6 ur, mladostniki med 13. in 18. letom pa kar 9 ur na dan (Spitzer 2021, 14)! Raziskava fundacije Kaiser je pokazala, da je povprečna dnevna uporaba medijev med mladostniki v starosti od 8 do 18 let 7:38 ur, izključujoč čas, ki ga porabijo za šolsko delo na računalniku. V starostni skupini od 8 do 10 let je bila povprečna dnevna uporaba televizije 3:41 ure. Pri tistih mladostnikih, ki imajo televizijo v svoji sobi (71 %), je bila zabeležena dnevno enourna večja uporaba televizije kot pri ostalih (Rideout in drugi 2010). Pri tem velja opozoriti, da je raziskava iz leta 2010 in da se danes televiziji in računalniku pridružuje še pametni telefon. Podatki raziskave iz leta 2019 (The Common Sense Census: Media Use by Tweens and Teens 2019) kažejo, da otroci in mladostniki samo pred zaslonom telefona preživijo v povprečju 5 do 6 ur na dan, v ZDA je bilo povprečje leta 2019 7 ur in 22 minut. 57 Didakta ŠOLSKA TEORIJA POLOŽAJ MLADIH V SODOBNI DRUŽBI dostopno, poteka kar v okolju mladostniških sob. Za lažje razumevanje problematike je za začetek Je bolj interaktivno in navidezno bolj pod nadzo- potrebno razumeti svet, v katerega so rojeni in v rom mladostnikov, kot je bilo katero koli okolje za katerem odraščajo današnji otroci in mladostni- otroke in mladostnike doslej« (Ule 2008, 197). ki. Sodobni izzivi digitalizacije in hitrega tehnolo- škega napredka, individualizma, globalizacije ter Digitalni mediji postajajo socialno okolje vseh multikulturnosti hote ali nehote vplivajo na od- generacij, toda mladostnikom predstavljajo še raščajoče generacije. Identiteta posameznika se posebej pomembno socializacijsko okolje. Mladi namreč oblikuje v interakciji z njegovim okoljem, dandanes ne uporabljajo moderne tehnologije, zato je prav, da se vprašamo, kako je v današnjem ampak živijo z njo. Kristovič omeni, da je ta prav- svetu biti otrok oz. mladostnik s pametnim tele- zaprav »del njih in njihove identitete« (Kristovič fonom v roki? Kako drugačen je njihov svet – svet 2019). Fenomen današnjega virtualnega sveta so zaslonov in virtualne realnosti? nedvomno socialna omrežja, ki so mladostnike med vsemi generacijami najbolj omrežila. Današnje otroke in mladostnike pametne naprave spremljajo malodane od rojstva, in to dobesedno. Socialna ali družabna omrežja jim omogočajo, da Rojeni so v digitalni svet in kulturo in za razliko od so »nenehno povezani s svojimi prijatelji, znanci nas, starejših generacij, časa pred zaslonskimi teh- in neznanci, da objavljajo dogodke iz svojega ži- nologijami ne poznajo. Novodobne tehnologije so vljenja, svoje ideje, misli, fotografske utrinke, de- jim blizu, same po sebi umevne; čudno bi jim bilo, lijo izkušnje, vzpostavljajo nove prijateljske vezi in če jih ne bi bilo. Zato se je zanje leta 1996 uveljavil vzdržujejo stare, da so informirani o vseh stvareh, izraz digitalni staroselci (digital native), ki ga je leta ki jih zanimajo, da lahko posežejo po različnih 2001 skupaj s pojmom digitalni priseljenci (digital oblikah zabave, da lahko igrajo igre in tekmujejo immigrants)2 populariziral ameriški pedagog in z ljudmi iz vsega sveta, da gledajo filme, poslu- publicist Marc Prensky. Pojem »digitalni staroselci« šajo glasbo …« (Globokar 2019, 13). Globokar meni, označuje »generacijo ljudi, rojeno po letu 1980, ki da je glavni razlog za razmah socialnih omrežij in je odraščala skupaj z računalnikom in internetom njihov uspeh pri mladostnikih najverjetneje »ide- kot samoumevnima sestavinama okolja« (Spitzer ja, da gre za ustvarjanje sveta 'prijateljev', ki me 2016, 185). So torej staroselci v e-svetu; zanje je to spremljajo in ki jih lahko spremljam« (prav tam). materinščina – tekoče obvladajo "jezik" računal- Potreba po prijateljstvu in sprejetosti je temeljna nikov, videoiger, interneta in pametnih telefonov. človekova potreba in nove tehnologije omogo- Uporaba tehnologije je prisotna v njihovem življe- čajo, da se možnost vzpostavljanja in ohranjanja nju že od zgodnjega otroštva. Tipičen digitalni sta- vezi skoraj neomejeno prostorsko in časovno raz- roselec je »bodisi stalno na spletu ali pa vsaj večino mahne. časa; s prijatelji in sorodniki je stalno v stiku po e- -pošti, z SMS-i in na socialnih omrežjih, vsak dan Podobno meni Konc Lorenzutti, ki pravi, da je te- več ur posluša glasbo, in to tudi tedaj, ko npr. zve- žnja mladostnikov, da se želijo potrjevati v družbi čer sedi pred televizorjem ali igra videoigre. Zbudi vrstnikov, naravna. »Popoldne, ko pridejo iz šole, ga mobilni telefon in še preden vstane, pregleda in zvečer želijo biti v 'stiku' s prijatelji. Če nimajo prispele novice, ves dan je povezan s spletom, proti dostopa do spleta, so izključeni. In ko zjutraj pri- 23. uri pošlje zadnje sporočilo in v spanje ga pone- dejo v šolo, se ne morejo vključiti v pogovore s se glasba z iPoda ali mobilnega telefona (prav tam, sošolci, ker so bili ti načeti že prejšnji dan. Poveza- 187). nost prek socialnih omrežij je postala mladostni- kova potreba« (Konc Lorenzutti 2019, 24). Današnji mladostniki se torej nagibajo k temu, da večino svojega prostega časa preživijo pred raču- Internet in sodobna informacijska sredstva so po- nalnikom ali/in drugimi zaslonskimi mediji. Zdi se, stala nadomestek nekdanjih druženj in medčlo- da jih je virtualno okolje popolnoma osvojilo. Sko- veške komunikacije, ki je nekoč potekala v živo ali raj vsak mladostnik ima svoj mobilnik in računal- iz »oči v oči«, kar lepo opiše Zalokar Divjak (2008, nik, ki sta omogočila novo obliko socializacije. »To 148) v svoji knjigi Otroci, mladostniki, starši: »Ves novo medijsko in informacijsko komunikacijsko dan smo se lahko igrali. Navsezgodaj smo odšli od okolje mladih je dramatično drugačno od tistega, doma in se vrnili, tik preden se je stemnilo. Nihče v katerem so živeli njihovi starši. Je navidezno bolj ni vedel, kje smo, pa tudi nikogar ni skrbelo« /…/ 2 Digitalni priseljenci (ang. digital immigrant) – so rojeni pred pojavom digitalne tehnologije in so se z njo srečali na neki točki svojega življenja; pridobili so mnoge spretnosti za rabo digitalne tehnologije, vendar imajo še vedno "tuj naglas" iz svoje mladosti. Ta "naglas" pogosto onemogoča, da bi razumeli mlade ali učinkovito komunicirali z njimi – to pa se pozna na mnogo področjih, npr. pri izobraževanju. "Naglas digitalnih priseljencev" se kaže na različne načine – po informacije se pred internetom raje prej obrnejo kam drugam, najprej preberejo navodila za program in ne pričakujejo, da jih bo program sam vodil, elektronsko pošto si natisnejo (ali prosijo za to svojo tajnico – še očitnejši "naglas" digitalnega priseljenca), tudi za urejanje besedila si dokument z računalnika natisnejo, pokličejo sodelavce v pisarno in jim pokažejo zanimivo spletno stran (nikakor pa jim ne pošljejo URL-ja), telefonski klic "Si dobil mojo elektronsko pošto?" pa je še posebna cvetka. Prensky opozarja, da je to vse prej kot smešnica, saj si učitelji, digitalni priseljenci, ki govorijo zastareli jezik preddigitalne dobe, z velikimi težavami prizadevajo učiti slušatelje, ki govorijo povsem drug in nov jezik. Kako naj digitalni domorodci razumejo, kaj 58 pomeni "zavrteti telefon"? (Prensky 2001). Didakta »Nismo imeli plejstejšonov, videoigric, petdeset povratnih učinkov na uporabnike. V nadaljevanju televizijskih kanalov, ne videofilmov, ne osebnih si bomo podrobneje pogledali vplive zaslonskih računalnikov, ne prenosnih telefonov in SMS-ov, tehnologij na kognitivni razvoj otrok in mlado- ne internetnih klepetalnic. Imeli smo prijatelje in stnikov. Za začetek pa poglejmo vpliv digitalnih z njimi smo hodili naokoli«. Tako je bilo pred leti, medijev na razvoj možganov. ko še ni bilo na voljo vse te tehnologije. Danes pa se mladi, tudi po besedah Uletove (2005, 412–413) Vpliv zaslonske tehnologije na razvoj možganov ki pravi, da »virtualne skupnosti zamenjujejo fizič- Digitalni mediji, kamor uvrščamo tudi naprave z no druženje in bližino skupnosti«, družijo virtual- zasloni, so kulturno orodje, ki vpliva na naše do- no. Ob tem se seveda postavlja vprašanje vpliva jemanje, na naš način razmišljanja. Delujejo kot virtualnih odnosov na emocionalni in socialni okoljska spodbuda, ki oblikuje našo možgansko razvoj ter duševno zdravje mladostnikov, vendar strukturo. Zgradba možganov je močno odvisna o tem ob kakšni drugi priliki. Na tem mestu si od posameznikovih življenjskih izkušenj oz. 'okolj- bomo pogledali vpliv novodobne tehnologije na skih dražljajev' (Gold 2015). Okolje in izkušnje, ki kognitivni razvoj otrok in mladostnikov ter posle- jih pridobimo ob stiku z zunanjim svetom in dru- dično na učenje in šolsko delo. gimi živimi bitji, vplivajo na razvoj otroka in tudi odraslega človeka, saj lahko spremenijo način VPLIV ZASLONSKIH TEHNOLOGIJ NA KOGNI- delovanja naših možganov in vplivajo na nove TIVNI RAZVOJ OTROK IN MLADOSTNIKOV možganske povezave in njihov način delovanja. Manfred Spitzer v delu Digitalna demenca. Kako Tovrstni procesi so intenzivnejši v otroški dobi, spravljamo sebe in svoje otroke ob pamet v uvo- zato so otroci in mladostniki še posebej dovzetni du zastavi provokativno vprašanje: »Ali nas Goo- na okoljske dražljaje digitalnih medijev (Globokar gle poneumlja?«3, pri tem pa opozarja, da svoje 2019). Kot kažejo raziskave, se možgani pri člove- pozornosti vsekakor ne bi smeli usmeriti samo na ku izoblikujejo že znotraj maternice, popolnoma Google, pač pa na celo paleto zaslonskih medi- nova oblika dozorevanja pa se začne po rojstvu, jev (Spitzer 2016, 11). Kot je razvidno iz sodobnega ko se na podlagi izkušenj in okoljskih dražljajev raziskovanja delovanja možganov, imamo pri ob- ustvarijo številne nove povezave med že obstoje- sežnejši uporabi digitalnih medijev tehten razlog čimi nevroni4, oblikujejo se določeni možganski za zaskrbljenost. Človeški možgani so v procesu centri, povezave med centri pa se nato dodatno stalnega spreminjanja in vsakodnevno rokovanje ojačajo s pomočjo procesa, imenovanega mielini- z novodobnimi tehnologijami ne more biti brez zacija5 (prav tam, 46–48). ³ Gre za naslov do medijev kritičnega eseja ameriškega publicista in internetnega strokovnjaka Nicholasa Carra, ki ga je objavil v The Atlantic Monthly ter ga zatem razširil v knjigo z naslovom The Shallows. Knjiga je v slovenskem prevodu izšla leta 2011 pod naslovom Plitvine. Kako internet spreminja naš način raz- mišljanja, branja in pomnjenja (Spitzer 2016, 11). 4Možgani novorojenčka ob rojstvu predstavljajo nekaj več kot eno četrtino velikosti možganov odraslega. Ob tem je pomembno poudariti, da manjša velikost ni posledica manjšega števila nevronov. Paradoksalno imamo ob rojstvu celo več nevronov, kot jih bomo imeli kasneje, v odrasli dobi (Abitz idr. v Globokar 2019). ⁵Mielinizacija je dodatna maščobna izolacija, ki omogoča boljšo prevodnost in po rojstvu predstavlja najpomembnejšo strukturno spremembo v razvijajočih se otroških možganih (Globokar 2019, 46). 59 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Pri treh letih dosežejo človeški možgani že pribli- za dojemanje in sprejemanje vrednot. To zadnje žno 80 odstotkov končne velikosti, ki se kasneje sega celo v obdobje adolescence. A pri nobeni od povečuje na račun večjega števila pomožnih celic naštetih sposobnosti ne moremo računati na po- ter novih povezav med nevroni. Nevroni, pri ka- znejše, nadomestno vseživljenjsko učenje« (Tron- terih se povezave ne utrdijo, sčasoma propadejo. telj 2014, 62). »Če se v zgodnjih obdobjih razvoja določene po- vezave med seboj ne uporabijo, ker ni ustrezne Človekovi možgani se razvijejo »večinoma do 5. spodbude, učeče izkušnje, te povezave ne čakajo leta starosti, pravzaprav se večina tega razvoja dolgo, temveč preprosto propadejo in izginejo. Če zgodi v prvih dveh letih življenja. Možgani od pri- pride izkušnja pozneje, nima več živčnih poti, ne- bližno 350 gramov, kolikor tehtajo ob rojstvu, do vronskih mrež, ki naj bi jih aktivirala, torej ostane konca prvega leta življenja zrastejo do približno brez učinka« (Trontelj 2014, 62). Trontelj opozarja, teže enega kilograma. Teža možganov se po pe- da je podobno nevarna tudi preveč intenzivna tem letu starosti skoraj ne spreminja več. Vendar izkušnja, ki okrepi samo določene kombinacije pa se kompleksne nevronske povezave, ki se raz- nevronov, druge pa zatre, da izginejo. »To je ne- vijejo do 5. leta starosti, nato še naprej preurejajo« vrološki temelj indoktriniranja. Človek preprosto (Gold 2015, 54). Tudi Gold opozori na pomemb- ne zna in ne zmore reagirati drugače, kot je bil nost utrjevanja nevronskih poti, saj se »po zgo- naučen« (prav tam). dnjem razvoju začne zmanjševanje (oslabitev); povezave in poti, ki jih ne uporabljamo, nam ne Zorenje specifičnih predelov možganov je zelo bodo več služile. Razvoj možganov deluje po prin- ozko omejeno z biološko starostjo otroka, kar cipu 'uporabljaj ali izgubi'« (prav tam, 55). pomeni, da se določene sposobnosti pri človeku lahko razvijejo samo v majhnem časovnem ob- Različne študije tako dokazujejo vpliv določenega dobju ali oknu (Globokar 2019, 48–49). Trontelj to vedenja v najzgodnejšem otroštvu na uspešnost, potrjuje: »Okno je lahko res presenetljivo ozko – sposobnost in vedenje več desetletij kasneje in za- od nekaj tednov do nekaj mesecev ali let. Če no- radi propadanja nevronov, ki nimajo utrjenih do- vorojenčka prve tedne življenja pustite v temi, bo ločenih poti, lahko pozitivni ali negativni odkloni vse življenje slep. Podobno velja za temeljne spo- na tej stopnji razvoja zaznamujejo posameznika sobnosti gibanja, za jezik in govor, za sposobnost za celo življenje. Po do sedaj zbranih podatkih bi empatije, za čustveno inteligenco – in velja tudi naj imela izpostavljenost zaslonu pri najmlajših 60 Didakta otrocih najbolj negativen vpliv6 na razvoj jezikov- prepoznavanje grafičnih znakov in pretvarjanje nih sposobnosti, razvoj empatije, socialnih veščin le-teh v pojme, kar posledično vodi v ustvarjanje ter na vzdrževanje pozornosti (Globokar 2019, 48). simbolne govorice. Pisava je torej omogočila, da Otrokovi in mladostnikovi možgani so 'plastični' in se je človek začel izražati na nov način ter tako reagirajo na digitalno tehnologijo in druge življenj- poglabljati samo misel. Na sekvenčno inteligen- ske preizkušnje ter se preoblikujejo glede na njih. tnost se opira skoraj celotna dediščina vednosti zahodnega človeka (Galimberti 2015). Zaslonska tehnologija in kognitivna inteligenca Razvoj možganov in kognitivni razvoj sta tesno Iznajdba tiska mnogo stoletij kasneje je omogoči- povezana. Z dozorevanjem možganov postaja- la, da so se ideje hitro širile po prostoru in povezo- jo nevronske povezave bolj zapletene in zato se vale med seboj časovno in krajevno oddaljene lju- razvije tudi bolj zapletena kognitivna obdelava di. Z množično uporabo knjig je prišlo do naglega podatkov. Ruski razvojni psiholog, Lev Vigotski razmaha znanosti in bliskovitega razvoja tehnike, (v Gold 2015, 53), je dejal, da »človeška kognicija kar je prispevalo k znatnemu civilizacijskemu na- ustvarja orodja (npr. tisk, telegraf), nato pa ta ista predku. Ta nova tehnologija je omogočila tudi or- orodja ustvarjajo človeka.« Genevieve Johnson je ganizirano obliko izobraževanja za vse ljudi. In vse zadevo popeljala še korak dalje in pravi: »Internet to je vplivalo na poglobitev človeške misli in razvoj je najbolj prefinjeno orodje, ki so ga ljudje doslej novih idej (Globokar 2019, 71). ustvarili, in zato ima lahko kot tako na koncu večji kognitivni vpliv kot katero koli prejšnje kulturno V nadaljevanju poglejmo, katere so tiste umske orodje« (prav tam). Za ilustracijo poglejmo, kako dejavnosti, ki jih uporaba zaslonskih tehnologij so različne iznajdbe na področju besede, jezika in zanemarja. Pri tem nas seveda najbolj zanima komunikacije v preteklosti vplivale na sam način vpliv zaslonov na jezik, branje, spomin, pozornost razmišljanja. in mišljenje samo. Galimberti (2015) za primer izpostavi dve izraziti Vpliv zaslonov na branje in pisanje prelomnici na tem področju – iznajdbo pisave in Sodobna multimedijska tehnologija omogoča uvedbo tiska. Italijanski jezikoslovec Raffaele Si- kombinacijo obeh načinov spoznavanja, tako so- mone na vprašanje, kako preobrazba tehničnih časnega, ki uporablja podobe, kot zaporednega, aparatur spreminja naš način razmišljanja in ka- ki temelji na besedilih, vendar se pri dojemanju tere vrste znanja izgubljamo zaradi te preobraz- digitalnega sveta v glavnem razvija sočasna oz. be, odgovarja z ugotovitvijo, da je »z nastopom simultana inteligentnost. Le-ta je primernejša za pisave gledanje prevladalo nad poslušanjem. Pri zaznavanje in razumevanje podob kot za učenje tem se je spremenilo vizualno dojemanje oz. spo- abecede. Galimberti meni, da ni slučaj, da opaža- sobnost predstavljanja in abstraktnega mišljenja, mo zastoj opismenjevanja po svetu. Naravno je, saj se je moral človek namesto prepoznavanja da je gledati lažje kot brati. »Knjige sicer nisem podob sveta naučiti pomnjenja in razbiranja po- bral, sem pa gledal film« je vedno pogosteje sliša- mena linearnih zaporedij vidnih simbolov« (Simo- ti s strani mladostnikov kakor tudi odraslih. Bra- ne v Galimberti 2015, 238). Ko preberemo besedo nje je naporno in v privlačnosti nikoli ne bo moglo »pes«, sama grafična in zvočna predstavitev be- tekmovati z mnogo udobnejšim gledanjem. Za- sede nima ničesar opraviti s samim psom, ampak slon je uporabniku prijaznejši medij kot knjiga, saj je potreben proces v naših možganih, ki poveže zahteva od njega mnogo manj truda (Galimberti zapis z abstrakcijo zapisanega pojma. To pome- 2015, 239). ni, da se ob pogledu na črkovna znamenja sproži miselna dejavnost, ki je za gledanje podob ne po- Pri tem opozarja na zniževanje bralne pismenosti trebujemo (prav tam). v Italiji, ki je bilo eksperimentalno dokazano glede na besede, ki so jih gimnazijci uporabljali v svojih To je sprožilo prehod od ene inteligentnosti, ki pisnih izdelkih. »Spominjam se, da je pred krat- jo Simone imenuje simultana, k drugi, ki velja za kim preminuli jezkoslovec Tullio De Mauro leta bolj razvito in ji pravimo sekvenčna. Za simultano 1976 opravil raziskavo, da bi preveril, koliko besed inteligentnost je značilna zmožnost istočasne ob- pozna gimnazijec: izkazalo se je, da okoli 1600. Ob delave več informacij, ki pa jih ne zna razvrstiti v ponovni raziskavi dvajset let pozneje se je izkaza- zaporedje, v hierarhijo, in jih torej urediti. To inteli- lo, da gimnazijci iz leta 1996 poznajo od 600 do gentnost uporabljamo npr. ko gledamo sliko, kjer 700 besed.« (Galimberti 2019, 171–172). V nadalje- je nemogoče reči, kaj na sliki bomo pogledali prej vanju pesimistično zaključi, da »danes verjetno in kaj kasneje. Nasprotno pa sekvenčna inteligen- shajajo s 300 besedami, če ne manj« (prav tam). tnost, ki jo uporabljamo pri branju, terja dosledno, V tem vidi problem, saj »našo misel zamejuje šte- togo zaporedje razčlenjevanja in analize v vrsto vilo besed, s katerimi razpolagamo; ne moremo razvrščenih grafičnih znakov. Gre za natančno oblikovati misli, za katere ni ustreznih besed. Be- 61 ⁶Zaradi tega vpliva so priporočila pediatrov za to obdobje enotna. Uporaba mobilnih naprav, tablic, računalnikov in televizije je za otroke do 18 meseca povsem odsvetovana (American Academy of Pediatrics 2018). Didakta ŠOLSKA TEORIJA sede niso orodja za izražanje misli, nasprotno, so timo besedilo in iščemo pomembne informacije pogoj za mišljenje samo« (prav tam). Besede so (Carr 2011, 129–131). Branje spletne strani ni enako torej pogoj za umske koncepte, kar pomeni, da z branju knjige. Je bolj interaktivno in zahteva več izgubo besednega zaklada krni tudi sama zmo- odločanja kot branje knjige. Bralec mora uporabi- žnost uma. Temu pritrjuje Simone, ki pravi, da je ti strategije iskanja in oceniti verodostojnost vira. »homo sapiens, sposoben dešifrirati znake in iz- Uporabnika prisili, da upravlja več nasprotujočih delovati abstraktne koncepte, na robu izginotja. si dražljajev, kot so pojavna okna in hipertekst Zamenjal ga bo homo videns, ki ni nosilec misli, (Gold 2015, 59). temveč zgolj izkoriščevalec podob, kar bo povzro- čilo 'osiromašenje razumevanja'« (Simone v Ga- Strokovnjak za optometrijo, Matjaž Mihelčič, po- limberti 2015, 239). jasnjuje, da je branje s papirja manj stresno kot pri zaslonu. »Prednost je ta, da imamo pri papirju Poleg tega Galimberti našteje še nekaj posledic trodimenzionalni vnos vidnih informacij; vid se pri digitalizacije na človeški um: predvsem spre- otroku razvije pri trodimenzionalnih nalogah, v membo ritma duševne dejavnosti, ki ga pri branju roke prijema stvari, jih vrti, si jih ogleduje in tiskan določamo sami, pri gledanju pa nam ga določa medij je v tem smislu malo bolj fiziološki in prikla- tisti, ki predvaja spored; gledalec je prisiljen sle- den. Tako lahko oko bolje oceni oddaljenost bese- diti ritmu, ki mu ga vsiljuje predstava. Naslednja dila in nastavi fokus« (Mihelič v Kosmač 2019). Pri stvar je, da popravki niso možni; bralec se lahko fokusiranju je pomemben spekter svetlobe, saj so zaustavi, da bi preveril, ali prav razume tisto, kar človeške oči navajene gledati objekte, od katerih je videl, gledalec pa tega ne more. Možnost, da se svetloba odbija, ne pa v sam izvor svetlobe, kot se ustavi, bralcu vselej omogoči, da prikliče v spo- se dogaja pri zaslonih. Ena od posledic prekomer- min enciklopedijo vsega, kar že ve; tega gledalec ne uporabe zaslonske tehnologije (predvsem ta- ne more, saj mu zaporedje podob ne daje dovolj blic in mobilnikov) je naraščanje kratkovidnosti časa. Beroči nujno potrebuje zbranost, tišino in po svetu, saj otroci na teh napravah zdržijo dlje samoto, gledati pa je mogoče tudi v skupini, med in jih držijo preblizu. Oči se navadijo na bližinski jedjo ali različnimi opravili. Poleg tega v nasprotju stres in se temu prilagodijo, zanemarijo pa to, kar z branjem gledanje zaradi svoje ikonske narave se dogaja v daljavi (prav tam). Galimberti ugota- omogoči takojšnjo zaznavo vsebine in torej takoj vlja podobno: »Neki primarij okulistike mi je po- vzbudi čustva, ki zajamejo duha, ne da bi imel vedal, da današnji mladi ne znajo več gledati od- ta dovolj časa, da jih predela. Vse to prav nič ne daljenih stvari; ravnateljica umetniškega liceja pa spodbuja poglobljenega razmišljanja (prav tam). je pripovedovala, da njeni dijaki ne zaznavajo več Zdi se, da se je na videz nepovraten proces, ki je perspektive. Skrajšan svet torej, okrnjen na tisti človeka povedel od simultane inteligentnosti k pedenj oddaljenosti od mobilnega telefona« (Ga- sekvenčni, obrnil ter da se je človek od razbiranja limberti 2019, 141). grafičnih znakov ponovno usmeril v preprosto za- znavo podob, ki si sledijo na ekranu. Temu je sle- Pretirana digitalizacija tako vodi v vedno slabšo dila preobrazba inteligentnosti, ki je iz razvitejše pismenost otrok. »Grafo-motorične spretnosti oblike nazadovala v bolj prvinsko. izginjajo, pogosto lahko slišimo argument – ah, otroci in mladostniki danes ne berejo več tako Omeniti je potrebno tudi izsledke raziskave E- radi, pišejo pa tudi ne« (Žagar v Kosmač, 2019). -Read: Evolution of Reading in the Age of Digi- talisation, ki se je ukvarjala s primerjavo branja Vpliv ročnega pisanja na razvoj kognitivnih spo- s papirja in branja z digitalnih predlog. Potekala sobnosti je dodaten dokaz o prepletenosti tele- je med letoma 2015 in 2018 v 52 državah, izsledke snosti in mišljenja. Računalniška tipkovnica je v pa so v začetku leta 2019 predstavili na Pedago- zadnjem času skoraj povsem izrinila pisanje na škem inštitutu v Ljubljani. Izsledki so pokazali, da roko. Vse pogosteje otroci dobijo prvi stik s knji- »je branje z zaslonov veliko bolj površno in plitko, žnim jezikom po tej poti, manj pa z branjem knjig pomnjenje prebranega, koncentracija med bra- in lastnoročnim pisanjem na papir. Vendar pa tip- njem in globinsko razumevanje besedila pa slab- kanje na more nadomestiti pisanja na roko. Glo- ši. Več beremo s preskakovanjem – branje z zaslo- bokar omenja raziskave, ki so primerjale rezultate nov je zelo kratko, v povprečju 20 minut, potem otrok, ki so se učili pisati na roko, in otrok, ki so pa človek že skoči na druge vsebine, pri papirju je uporabljali zgolj računalniško tipkovnico. Otro- branje praviloma daljše« (Kosmač 2019). ci, ki so pisali na roko, so dosegli boljše rezultate pri natančnosti jezikovnega izražanja, besednem Nicholas Carr se v svoji knjigi z naslovom Plitvi- zakladu in tvorjenju stavkov (Globokar 2019, 73). ne (The Shallows) pritožuje nad dejstvom, da na Tudi Spitzer opozarja, da ima vse večja digitali- spletu beremo drugače. Ne beremo več od leve zacija pisanja, ki se začenja že v otroški dobi, ne- proti desni ali vrha proti dnu. Le na hitro prele- gativne posledice na bralno sposobnost otrok in 62 Didakta odraslih. Učenje črk s tipkanjem na tipkovnico stanju stvari v možgane. Enostavno povedano – pelje v primerjavi z vajami pisanja s svinčnikom če vemo, da smo nekaj nekje shranili, si s tem ne k slabšemu uspehu pri prepoznavanju črk. Če se belimo več glave, saj vemo, da lahko informacije otroci naučijo z vajami pisanja latinske črke in vedno znova najdemo na spletu (Spitzer 2016, 98). odrasli neznane fantazijske črke, lahko črke bolje Gre za t. i. 'google efekt' – prilagojeno obnašanje, razlikujejo od zrcalnih črk kakor po vaji tipkanja s ko se odločimo, kaj si je vredno zapomniti in česa tipkovnico (Spitzer 2016, 164). Prepoznavanje črk, ne. Seveda pa informacije, shranjene na zuna- ki smo se ga naučili s pisanjem s svinčnikom, vodi njem pomnilniku, našim možganom ne pridejo k okrepljeni dejavnosti v motoričnih predelih mo- prav pri nadaljnjem umskem delu in mišljenju, saj žganov. Pri črkah, ki se jih človek nauči s pritiski na jih nismo ponotranjili. Znanje je tisto, česar se spo- tipke na tipkovnici, pa ni tako. Iz tega se da skle- mniš, in tisto, česar se spomniš, je omejeno glede pati, da samo oblikovanje črk s svinčnikom pušča na to, koliko lahko obdržiš v spominu (Carr 2011, motorične sledi spomina, ki se pri zaznavanju črk 59). Zaradi naše bolj ali manj stalne povezanosti aktivirajo ter olajšajo prepoznavo črke v njeni vi- z internetom »uporaba možganov za shranjeva- zualni pojavnosti. Takšne za branje zahtevane nje podatkov ni več strašno učinkovita. Namesto dodatne motorične sledi v spominu vnos preko da bi si podatke zapomnili, jih zdaj shranjujemo tipkovnice ne zapušča, kajti gibi pri vtipkavanju v digitalni obliki in si zapomnimo samo, kaj smo niso v nobenem odnosu z obliko črke (prav tam). shranili. Ker nas splet 'uči razmišljati, kot razmišlja Enako velja za učenje snovi pri različnih predme- sam', bomo imeli nazadnje v lastnih glavah 'pre- tih – bolj si zapomnimo to, kar smo napisali na cej malo globokega znanja'.« (prav tam, 166) roko, kot to, kar smo natipkali, saj ročno pisanje bolj vzpodbuja možgane kot tipkanje. Digitalni mediji zmanjšajo tudi globino obdelave. Močnejša pozornost na posamezno informacijo Spomin in mišljenje v dobi zaslonov namreč vodi k temu, da se ta informacija opti- Uporaba svetovnega spleta in digitalnih medi- malno shrani v spominu. Kadar se z nekim sta- jev neugodno učinkuje na naše mišljenje in naš njem temeljito ukvarjamo, vse njegove vidike in spomin. Ko prenesemo umsko delo na digitalne lastnosti zaznajo različni predeli možganov. Ta nosilce podatkov ali v oblak, se spremeni naše intenzivna obdelava z vseh mogočih vidikov pov- motivacijsko izhodišče za vtis nove informacije o zroči spremembo številnih sinaps in s tem trajnej- 63 Didakta ŠOLSKA TEORIJA še shranjevanje vsebine. Kolikor bolj pa površno boljša ali slabša, kajti strukture mišljenja se od obravnavamo neko stanje stvari, toliko manj si- nekdaj spreminjajo zaradi novih proizvodov. Bolj naps se aktivira v možganih, kar posledično po- kritičen je do dejstva, da »mladi vsebine, do ka- meni, da se manj naučimo (Spitzer 2016, 63). Po- terih dostopajo prek spleta, redkeje reflektirajo in membno pa je tudi naslednje spoznanje: nepo- jih postavljajo pod vprašaj.« (Delo 2012, spletni vir) sredni osebni stik oz. osebna komunikacija vodi v bolj čustveno in globljo predelavo informacij Raffaele Simone meni, da sta najprej televizor, kakor znatno okrnjeni (bolj površen) stik preko za- sedaj pa tudi računalnik, ki sta sprva veljala za slona in tipkovnice. Osebni stik danes v življenju »neškodljiva domača električna aparata«, danes otrok in mladostnikov nadomeščajo digitalna so- odvrgla masko in pokazala, kaj sta v resnici: stra- cialna omrežja. In kljub temu, da so spletne strani hotni napravi, ki manipulirata z mislijo. Sicer ne in aplikacije še kako privlačne, glasne in pisane, se narekujeta posredno, kaj naj mislimo, pač pa ra- bo v spominu shranilo manj kakor v neposrednem dikalno spreminjata naš način mišljenja. In sicer stiku (prav tam). iz analitičnega, strukturiranega, zaporednega in referenčnega nas potiskata v posplošeno, neja- Spomin računalnika je nedvomno močnejši od sno, globalno, holistično mišljenje (Simone v Ga- našega spomina. Vendar pa se ob tem, ko črpa- limberti 2015, 237). mo iz njega, naše mišljenje iz 'problemskega', ka- kršno je vedno bilo, spreminja v 'binarnega', po Clifford Stoll, eden od pionirjev interneta, ki je shemi 1/0, ki nam dopušča, da rečemo le 'da' ali po tem, ko ga je trideset let pomagal razvijati do 'ne' ali v najboljšem primeru 'ne vem' (Galimber- današnje stopnje, napisal knjigo Izpovedi visoko ti 2019, 143). »Zanimivo je, da se je pri generaciji, tehnološkega krivoverca, ugotavlja, da »mladi da- ki je odrasla z računalniki in ostalimi digitalnimi nes s pomočjo digitalne tehnologije 'štancajo' od- mediji, spremenila struktura mišljenja,« pripove- govore kot po tekočem traku, ne da bi oblikovali duje Martin Korte, profesor celične nevrobiologije koncepte – reševanje problemov prinaša pritisk na Tehniški univerzi v Braunschweigu. Na vpraša- na tipkovnico. Nič več jim ni treba razumeti, kako nje, ki od nas zahteva znanje, starejše generacije formulirati abstraktne pojme« (Stoll v Galimber- iščejo odgovor v dejstvenem spominu, razmišljajo ti 2015, 243). Z zaupanjem in izročitvijo v oblast torej asociativno. »Nasprotno pa generacija, ki je pripravam, ki jih Stoll imenuje 'tehnološke prote- zrasla z računalniki, postopa analitično in premi- ze', smo postali manj samostojni. Z digitalizacijo šljuje, kje bi lahko najhitreje našla odgovor«. Pri lepopisje in slovnica izgubljajta vrednost, zato je tem poudari, da ni nobena od navedenih metod prav malo študentov na univerzi zmožnih jasne- 64 Didakta ga pisnega izražanja v pravilnih stavkih, ki omo- skava, pri kateri so primerjali učinkovitost učenja gočajo dosledno argumentacijo, če sploh lahko novih besed v živo pri otrocih, mlajših od dveh govorimo o kakršnikoli argumentaciji (prav tam). let. V prvem primeru so enega od staršev pred- Podobno v praksi pri nas ugotavlja izredna profe- hodno posneli in video nato predvajali otroku, v sorica dr. Vesna Vuk Godina, ki zapiše, da »stopnja drugem primeru sta bila otrok in eden od staršev razvitosti nekoč normalnih kognitivnih funkcij pri v stiku preko video pogovora, v tretjem pa je uče- študentih vidno upada. Današnje generacije ure nje potekalo v živo. Predhodno posnet video, kjer in ure preživijo za takšnimi in drugačnimi ekrani. otrok ni imel vzajemne interakcije s staršem, je bil Kar se ob težavah s koncentracijo pozna tudi na popolnoma neuspešen pri učenju novih besed, njihovih kognitivnih funkcijah – predvsem tistih učinkovitejše je bilo učenje preko video kamere, višjih, ki zahtevajo abstraktno mišljenje, saj raču- kjer je bila interakcija možna (Myers idr. 2016 v nalnik in drugi zasloni delujejo po logiki konkre- Globokar 2019, 50–51). tnega mišljenja. In posledica tega je funkcionalna nepismenost.« (Vuk Godina 2016) Ključna razlika med zaslonom in srečanjem otro- ka z osebo 'v živo' je tudi odzivnost resnične ose- McLuhan meni, da mediji niso le kanali za in- be, ki z otrokom vzpostavi odnos in kjer ima tudi formacije. Prinašajo vsebino misli, vendar pa jih njegov odziv vpliv na potek komunikacije. V pri- hkrati tudi oblikujejo. Ugotavlja, da splet drobi meru zaslonske komunikacije pa se vsebina na naše sposobnosti ohranjanja zbranosti in razmi- zaslonu ne odziva in prilagaja otroku (prav tam, šljanja. Ne glede na to, ali smo na spletu ali ne, 54). Spitzer opozarja, da v »zgodnji otroški dobi naši možgani sedaj pričakujejo, da bodo infor- zaslonski mediji niso le neprimerni za učenje, am- macije dojemali tako, kakor jih splet razporeja pak celo močno ovirajo učne učinke /…/ in imajo – v hitro premikajočem se toku koščkov. »Nekoč negativen vpliv na izobraževalno kariero otrok« sem se potapljal v morju besed. Zdaj pa drsim po (Spitzer 2016, 131). Kako škodljiva je uporaba za- njegovi površini, kot bi bil na vodnem skuterju.« slonskih tehnologij, lahko razberemo tudi iz tega, (McLuhan v Carr 2011, 16) Mirno, osredotočeno, ne- da je pri otrocih negativni učinek na razvoj govo- prekinjeno linearno razmišljanje tako odriva nov ra in poznavanje besed7 dvakrat močnejši od po- način dojemanja in širjenja informacij v kratkih, zitivnega učinka branja8 (prav tam, 132). Pri tem nepovezanih, pogosto prekrivajočih se izbruhih – velja poudariti, da »besedni zaklad posameznika za katere velja, da hitrejši kot so, boljši so. pomembno vpliva na dojemanje okolja, besede, ki jih posluša majhen otrok, pa na to, na kaj se bo Jezik in zaslonska tehnologija osredotočal« (Globokar 2016, 49). Jezik namreč ni Negativni vpliv zaslona pri učenju jezika je morda zgolj golo sredstvo za sporazumevanje, temveč najlažje razložiti s pomembnostjo interakcije med pogojuje način našega miselnega procesiranja. besedo in resničnim svetom. Otrok se jezika uči Na stvari, za katere imamo besedo, smo bolj po- preko poimenovanja predmetov v njegovi okoli- zorni, bolj natančno jih opazujemo in posledično ci, torej tistih, ki se jih dotika, jih daje v usta, se z tudi bolje poznamo. Preživljanje preveč časa pred njimi igra. Ključna pri tem je interakcija s starejšo, zaslonskimi tehnologijami vodi do upočasnitve in govorečo osebo. Otroci se, zlasti v drugi polovici oviranosti v razvoju jezika, govora in mišljenja, kar svojega prvega leta življenja, učijo prepoznavati neugodno vpliva na celotno otrokovo izobraževal- glasove maternega jezika. Da se to zgodi, potre- no biografijo (prav tam, 135). bujejo ustrezen 'input' – jezik morajo torej slišati. In govorca morajo tudi videti, da lahko slišano po- Vpliv zaslonov na pozornost vežejo z videnim (z usti, s celim obrazom, ki izraža Vzdrževana, k cilju usmerjena pozornost je tista, čustva, verjetno tudi s celotno govorico telesa in ki nam omogoča, da med branjem sledimo vse- prav gotovo tudi v situacijskem kontekstu). Vide- bini teksta pred nami, da napišemo seminarsko no prispeva k temu, da se da slišano analizirati, pri nalogo, se zbrano učimo in poslušamo predava- tem pa je za možgane pomembna predvsem so- nja, ter je ključna za uspešnost v šoli. Sodobni člo- časnost. Otrokovi možgani namreč sklepajo – 'če vek pa prekine svoje delo v poprečju vsakih enajst se kaj vidi in sliši povsem sočasno, potem mora to minut. Življenje v digitalni dobi je zaznamovano biti med seboj povezano' (Spitzer 2016, 129). s tem, da »hkrati delamo vse mogoče stvari – z računalnikom raziskujemo, poslušamo glasbo, Za učenje je torej ključna celostna izkušnja. Go- na mobilni telefon pišemo sms-e in hkrati bere- vor preko digitalnih pripomočkov teh otrokovih mo časopisni članek, v ozadju pa brni televizor …« potreb nikakor ne upošteva in to dokazuje razi- (Spitzer 2016, 201). ⁷Študija je pokazala, da je pri otrocih, mlajših od dveh let, čas, preživet pred zaslonom, v jasnem sorazmerju z odloženim pričetkom govora ter manjšim številom uporabljenih besed. Ob tem vrsta medija (TV, tablica, telefon, računalnik) ni pomembna, prav tako ni bila pomembna vsebina, ki ji je bil otrok izpostavljen. Vsakih 30 minut, ki jih je otrok na dan preživel pred zaslonom, je tveganje za odložen pričetek govora povečalo za 49 procentov, vsaka ura pred ekranom pa je njegov besedni zaklad v povprečju zmanjšala za 6–8 besed. Če upoštevamo, da otrok, star 10 mesecev, povprečno proizvede med 0–10 besed, v starosti 18 mesecev pa 75 besed, je to zelo velika številka (Globokar 2019, 50). ⁸Vsakodnevno branje otroku ali pripovedovanje zgodb je pokazalo pozitivni učinek na razvoj njegovega govora (Spitzer 2016, 132). 65 DDiiddaakkttaa ŠOLSKA TEORIJA Za hkratno opravljanje več nalog se je uveljavil iz- ki preživijo pred zasloni preveč časa in so izpo- raz multitasking (večopravilnost). Večopravilnost stavljeni preveč medijem hkrati, razvijejo motnje je tesno povezana s tem, kar v psihologiji in ne- pozornosti9, ki kasneje pomembno vplivajo na vroznanosti označujejo kot kognitivna kontrola. šolsko delo in (ne)uspešnost (Globokar 2019, 60). Že v zgodnjem otroštvu se naučimo nadzorovati svoje misli, kar npr. pomeni, da odmislimo nepo- To potrjuje tudi Spitzer na podlagi študij, ki so membne stvari ter se osredotočimo na konkretno pokazale, da vodi kronična in intenzivna upora- nalogo. Kognitivne kontrole se je treba naučiti in ba medijev v spremembo kognitivnega sloga ter če se način, kako nadzorujemo svoje mišljenje, posledično v motnje pozornosti, in svari, da večo- spreminja z našo potopitvijo v multimedijski svet, pravilnost ni nekaj, k čemur bi morali spodbujati potem večopravilnost vpliva na sposobnost, s ka- nove generacije, saj se multitaskerji pri vseh um- tero nadzorujemo svoje misli. Če stalno delamo skih sposobnostih, potrebnih pri večopravilnosti, več stvari hkrati, lahko to vodi k površni obdelavi odrežejo znatno slabše kakor nemultitaskerji. mnogovrstnih in stalno spreminjajočih se 'inpu- Celo pri zamenjavi nalog, ki so za večopravilnost tov' in s tem sebi povzročamo motnjo pozornosti nekaj običajnega, so multitaskerji znatno poča- (prav tam). snejši od nemultitaskerjev (Spitzer 2016, 212). Različni dražljaji tekmujejo za to, da bi se naši mo- O težavah z osredotočenostjo in kronično raztre- žgani ukvarjali z njimi – iz prakse so nam znane senostjo poročajo tudi nekateri strokovnjaki sami. skušnjave, ki se pojavijo v trenutku, ko sedemo k Bruce Friedman (v Carr 2011, 17), ki piše spletni zahtevnemu delo ali učenju in na začetku našo dnevnik o uporabi računalnikov v medicini, je opi- pozornost kradejo nenaden napad lakote, želja po sal, kako internet spreminja njegove miselne nava- sprehodu ali čem prijetnem. Centri v sprednjem de: »Zdaj sem skoraj povsem izgubil sposobnost za delu možganov nam omogočajo, da takšne sku- branje in globoko razumevanje nekoliko daljšega šnjave ne prekinejo naše k cilju usmerjene po- članka na spletu ali v tisku. Moje razmišljanje je po- zornosti in je ne zamenjajo s hipno zadovoljitvijo stalo 'staccato', saj na hitro pregledujem kratke od- želje po spremembi. Otroci te k cilju usmerjene lomke besedil iz številnih spletnih virov.« In prizna- pozornosti še ne znajo dobro nadzorovati in se je va: »Ne morem več brati Vojne in miru. Te sposob- postopoma učijo z vajo, zato se lahko pri otrocih, nosti nimam več. Celo zapis na spletnem dnevni- ⁹Negativen učinek na razvoj pozornosti pri otrocih imajo tudi digitalni mediji (običajno je to televizija), ki se v domačem okolju uporabljajo kot zvočno ozadje. Čeprav gre na prvi pogled za neškodljivo navado mnogih, pa znanstveni izsledki kažejo na pomembno zmanjšanje zbranosti otrok pri igri ter znižanje njihove ustvarjalnosti in izvirnosti, in to tudi v primeru, ko izgleda, da otrok televizije sploh ne opazi (Globokar 2019, 63). 66 Didakta ku, daljši od treh ali štirih odstavkov, je predolg, da bojevali proti novodobnim digitalnim tehnologi- bi se mu posvetil. Samo bežno ga preletim.« Philip jam ali da bi jih celo želeli odstraniti iz naših ži- Davis, doktorski študent komunikacije na Univerzi vljenj. Je pa pomembno, da razumemo, kako se Cornell, pa pravi: »Berem veliko – oziroma bi vsaj zaradi tehnologije spreminja človekova narava in moral veliko brati – ampak ne. Besedila preleta- tako sebe in svoje najbližje zavarujemo pred na- vam. Pomikam desni gumb. Zelo malo potrpljenja ivno in nekritično uporabo. Starši, učitelji in ostali imam za dolge, razvlečene razprave s prefinjenimi strokovni delavci, ki smo dnevno v stiku z otroki odtenki, čeprav druge obtožujem, da svet preveč in mladostniki, smo se dolžni vsestransko pouči- poenostavljajo.« (prav tam) ti o različnih vidikih digitalizacije ter kar najbolj omejiti dokazano škodljivost vplivov elektronskih SKLEP medijev, če nočemo, tako kot pravi Spitzer, sebe in Iz pregleda literature lahko povzamemo, da so- otrok spraviti ob pamet! dobne zaslonske tehnologije pomembno vpliva- jo na kognitivni razvoj in posledično na učenje in šolsko delo otrok in mladostnikov, ki vedno več VIRI IN LITERATURA svojega časa preživijo v družbi elektronskih na- Carr, N. (2011). Plitvine: kako internet spreminja naš način razmi- šljanja, branja in pomnjenja. Ljubljana: Cankarjeva založba. prav. Ure in ure, preživete za ekrani, terjajo svoj Digitalna demenca: ali računalniki res poneumljajo?. Medmrež- dolg. Digitalna informacijska tehnologija prispe- je: (10. 6. 2019). Dostopno na https://www.delo.si/druzba/pano- rama/digitalna-demenca-ali-racunalniki-res-poneumljajo.html va k spreminjanju človekovega uma, razmišljanja, E-Read: Evolution of Reading in the Age of Digitisation. Med- čutenja in dojemanja realnosti. Človeku odvzema mrežje: (30. 5. 2019). Dostopno na https://www.pei.si/rezultati- -cost-raziskave-e-read-evolution-of-reading-in-the-age-of-digi- umsko delo, kar pa samo po sebi ne pomeni nuj- tisation/. no tudi napredka. Pravzaprav nasprotno: vodi v Galimberti, U. (2015). Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Ljubljana: Modrijan. pešanje različnih sposobnosti in veščin ter ovira Galimberti, U. (2015). Miti našega časa. Ljubljana: Modrijan. učne procese. Pri mladih ljudeh, katerih možgani Galimberti, U. (2019). Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma. Ljubljana: Modrijan. so zaradi razvoja še posebej dovzetni, to nikakor Globokar, R. (2019). Digitalni domorodci. Vzgoja, letnik XXI/I, št. ne zadeva samo mišljenja in kognicije, ampak 81, str. 12–13. Globokar, R. (2019). Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi. Ljubljana: tudi njihovo voljo, čustva in socialno vedenje. Teh- Teološka fakulteta. nični izumi nikoli niso samo tehnični, kajti vsaka Gold, J. (2015). Vzgoja v digitalni dobi: priročnik za spodbujanje zdravega odnosa do tehnologije od rojstva do najstniških let. tehnika prinaša s seboj temeljne pogoje svojega Radovljica: Didakta. delovanja, ki oblikujejo uporabnika ne glede na Janis-Norton, N. (2017). Mirnejše, lažje, srečnejše otroštvo pred zasloni. Ljubljana: Vita založba. to, kako jo uporablja. Negativne posledice preko- Konc-Lorenzutti, N. (2019). Trezni bodite in budni. Vzgoja, letnik merne ali napačne rabe zaslonskih tehnologij se XXI/I, št. 81, str. 24–25. Kosmač, G. Če želite kratkovidnega otroka z učnimi težavami, v izobraževalnem in učnem procesu lahko kažejo mu v roke potisnite telefon. Medmrežje: (8. 6. 2019). Dostopno na kot motnje pozornosti in branja, težave s koncen- https://www.rtvslo.si/slovenija/kovac-ce-zelite-kratkovidnega- -otroka-z-ucnimi-tezavami-mu-v-roke-potisnite-telefon/481084 tracijo in višjimi kognitivnimi funkcijami, ki zahte- Kristovič, S. (2019). Zasloni – 'električni pastirji'. Vzgoja, letnik vajo abstraktno mišljenje, pomanjkanje refleksije XXI/I, št. 81, str. 9–11. Neufeld, G. in Gabor M. (2019). Hold On to Your Kids. Why Parents o prebrani vsebini, slabše pomnjenje ter zmanjša- Need to Matter More Than Peers. United Kingdom: Vermilion. na miselna sposobnost in kreativnost. Palmer, S. (2019). Zastrupljeno otroštvo: kako sodobni svet vpli- va na naše otroke in kaj lahko storimo. Ljubljana: Zavod RWŠV Slovenije – Zveza. Pri vseh teh ugotovitvah je na mestu vprašanje, Prensky, M. (2001). Digital Natives, Digital Immigrants. Med- mrežje: (13. 6. 2019). Dostopno na https://www.marcprensky. ali je digitalizacija izobraževalnih ustanov, od vrt- com/writing/Prensky%20-%20Digital%20Natives,%20Digi- ca pa vse do univerz, res smiselna in nujna. tal%20Immigrants%20-%20Part1.pdf Rideout idr. (2010). Generation M: Media in the Lives of 8-18 Year- -olds. A Kaiser family foundation. Medmrežje: (22. 2. 2020). Do- Hkrati pa moramo paziti, na kar opozarja tudi stopno na https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED527859.pdf Spitzer, M. (2016). Digitalna demenca: kako spravljamo sebe in Galimberti (2015), da nas tovrstni izsledki ne za- svoje otroke ob pamet. Celovec: Mohorjeva. peljejo v demoniziranje velikanskih trenutnih Spitzer, M. (2021). Epidemija pametnih telefonov: nevarnosti za zdravje, izobraževanje in družbo. Celovec: Mohorjeva družba; in prihodnjih razvojnih potencialov novodobnih Ljubljana: Mladinska knjiga. tehnologij. S svojo širino in zmožnostmi je so- The Common Sense Census: Media Use by Tweens and Teens. Medmrežje: (18. 3. 2021). Dostopno na https://www.commonsen- dobna tehnologija v naša življenja vnesla mnogo semedia.org/sites/default/files/uploads/research/2019-census-8- dobrega in igra pomembno vlogo na najrazličnej- -to-18-full-report-updated.pdf Tonioni, F. (2013). Ko internet postane droga: kaj morajo starši ših področjih. Zvišuje našo produktivnost, vedno vedeti. Nova Gorica: Zdravstveni dom. nove in nove aplikacije nam lajšajo različne vsako- Taylor, J. (2015). Vzgajanje tehnološke generacije: kako pripraviti svoje otroke na svet, ki ga poganjajo mediji. Maribor: Hiša knjig, dnevne in ne vsakodnevne opravke, zadovoljuje Založba KMŠ. našo potrebo po pripadnosti različnim skupinam Ule, M. (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. in po sodelovanju v političnih, kulturnih in druž- Ule, M. (2008). Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja. benih pobudah, potrebo po igri in zabavi, po in- Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Vuk Godina, V. (2016). Digitalna demenca že v šolah. Ker je bu- formacijah in nenazadnje potrebo po intimnosti tastim državljanom lažje vladati. Medmrežje: (12. 6. 2019). Dosto- ali izmenjavi pozornosti s pomembnimi osebami pno na https://arhiv.fokuspokus.si/article/1526?=digitalna-de- menca-ze-v-solah-ker-je-butastim-drzavljanom-lazje-vladati v naših življenjih. Ne more torej iti za to, da bi se Zalokar Divjak, Z. (2008). Otroci, mladostniki, starši. Krško: Gora. 67 Didakta